Zdravo,
že nekaj časa me zanimajo TM-ji, imam pa eno vprašanje, na katerega še nisem našel odgovora. Sicer, zanima me kako izgleda sprehajanje TM brez povodca, ali je to sploh izvedljivo in kakšne so možnosti da pes kar "pobegne". Se pravi če bi se z njim sprehajal po gozdu, bi mi sledil, oziroma se gibal okrog mene v določenem radiju, ali bi "izginil"?
Slaba točka pri tibetanskih mastifih je odpoklic. Radi se naredijo gluhe, ko jih kličeš, zato ga je bolje imeti na raztegljivem povodcu. Moja prava psička, ki sem jo dobila pred 17-imi leti ni bila problematična, v gozdu se je vedno držala nekje blizu, praktično ni imela lovskega nagona ( srne je samo začudeno gledala in nikoli ni šla za njimi- bi rekla da so ji bile blazno všeč
) ) No, to seveda ne velja za vse tibetance- nekateri imajo lovski nagon tako razvit kot ostale pasme in takrat je nemogoče ustaviti kateregakoli psa.
Pri tibetanskem mastifu je problem tudi ta, da on misli, če je oddaljen 50 m od lastnika, da je zraven. Zanj je to pač blizu. To je pes planjav in 50m mu res ne predstavlja oddaljenosti od lastnika- zato se mu zdi brez zveze ko ga kličemo naj pride k nam. saj on vendar je ob nas- po njegovo seveda.
zelo pomaga, da psa ne spuščaš s povodca vsaj do 1 leta ali 1,5 leta s povodca- tako se mladič ne nauči oddaljevati od lastnika v mladosti in kasneje skorajda ne bi smelo biti problemov z oddaljevanjem, saj pes tega ni vajen. Sicer to velja za vse pasme, za TM- ja pa še toliko bolj. Se obnese, vem iz lastnih izkušenj. no, kljub temu pa ne moreš pričakovati da se tibetanski mastif ne bo vsaj malo oddaljil.
Enkrat me je s svojimi lastniki obiskala psička iz moje vzreje- nikoli ne bom pozabila kako je obvladala vajo stoj in odpoklic. Ja, da se tudi s tm-ji, z enim bolj z drugim malo manj, pa veliko je odvisno tudi od lastnika seveda. So pa psičke precej bolj ubogljive in se bolj držijo svojih ljudi.
v urbanem okolju pa odsvetujem sprehajanje brez povodca, kar pa itak ni dovoljeno.
Upam, da sem ti pomagala.
Jaz pa sem danes dopoldan v okolici Domžal videla samčka iz psarne Bučnovaška....Bil je na sprehodu s svojim lastnikom, pa nisem mogla kar tako mimo: prvič zato, ker smo se srečali na pločniku
, drugič pa zato, ker je bil tako lep, da sem mogla vprašat koliko je star, kdo je vzreditelj itd.
Oj Ren! Kako mu je pa bilo ime? Zdaj sem pa firbčna kateri naš lump je to bil;o)
Jana. Vse pravice pridržane.