Deset let bede

[Smetka]

Smetka tebi pa en ogromen "respect", res si en velik sonček tem ubogim živalim...

Ne počutim se ravno tako. Grom se je danes obnašal prav vzorno. V ordinaciji ni nikomur grozil, majal se je na tistih svojih kratkih tačkah, ko se je poskušal celo igrati z mano in vrvico, vmes pa kašljal in lovil sapo... Če ne bi bilo Žulje in Mižule, pa Zofe in Lota in Runčija in Čipsa, pa Pepsi in Juna, pa Pike in Čenčka in Minga pa Punčija in Ti Ti, pa haskija, ki je bolan, pa Flokice in vseh ostalih, pri katerih se iz takega ali drugačnega razloga prav nikamor nič ne premakne... če ne bi bila izčrpana ves čas tako čustveno kot finančno... potem ga danes ne bi evtanazirala. Šli bi popravit stanje v ustni votlini, dali bi mu zdravila, četudi doživljenjsko, vzgajala bi ga, kolikor bi se dalo... in gotovo bi se dalo... za naslednjih pet, šest let. Tako pa je, kot je. Vsaj petkrat vmes sem se premislila, ne, ga ne dam... kaj pa boš, zrihtala ga zase, še enega? A je kje kdo, ki bi ga vzel in če ja, zakaj jih je toliko tu?
Ne bi se spravila s tistega senika, dokler ga ne bi dobila. Še dobro, da sem ga, preden je padla noč, ker bi sicer menda oba gor spala. Dobil je proti parazitom, lahko si predstavljate, da je bilo vse črno od tistih bolh, ki so ga žrle. Očistila sem rane pod očmi, pa dobil je antibiotik in dobro hrano, pa prepričala sem ga, da mu nič nočem in se je stiskal kot da je tega vajen že od nekdaj. In potem....? Res se ne počutim dobro. Kot vedno... počutim se tako, kot da sem do konca izdala bitje, ki so ga izdali vsi ostali že toliko prej. Ena od tistih situacij, ko vem, da sem naredila nekaj proti sebi, ker vem, da bi lahko živel še nekaj let, če bi imela dovolj denarja (ne samo zanj, tudi za vse ostale), pa prostora in energije. Očitno ničesar od tega ni dovolj, ker je bil Grom danes evtanaziran.

[asila]

Smetka, tebi pa kapo dol, res!!! Kaj narediš za te uboge duše ...

[Mel]

Polona, kaj veš, kako to, da je društvo tega psa pustilo tam in ali je do tedaj Grom živel z ostalimi psi?

[helena]

Polona, ni tako. Sama si v soboto povedala, da se jih vseh ne da rešiti. Hudo je, da si morala narediti izbiro, ob kateri ti poka srce. Toda Groma zdaj ne boli nič več, mirno je zaspal in trdno sem prepričana, da si mu z odrešitvijo muk pomagala in ne ga izdala.

Vedno je hudo, vsakič posebej in s količino takih dogodkov oz. občutenj bolečina ni čisto nič manjša ali lažja ali krajša.
No, vsaj meni in verjetno še komu ne.

[BooBoo]

Ko bi vsaj razumela logiko - je to način, da psa ni treba dat na verigo ali kako?

[Mel]

Zakaj sprašuješ?

Ne vem, ne morem dojet, da je ta revež tam ostal. Pišem prispevek zanj (za društvo), pa sem razmišljala, zakaj je bil tako jezen na živali (ko si pisala), če je npr. živel z njimi? Ali pa vendarle ni? Pa so bili ločeni? Ne vem, skoz se mi mota po glavi in razmišljam vse možno. Ne morem razumet in sprejet, da je ostal tam, ko so ostale pse odpeljali. Pa razmišljam naprej, zakaj so jih odpeljali - neprimerni pogoj verjetno, ne, in zakaj potem Grom ni bil odpeljan. Niso vedeli zanj? Brezvezne misli pač, ki Gromu itak ne bodo pomagale. Hvala za odgovor.

[Mel]

Ne morem nehat razmišljat, nenehno imam Groma v mislih. Glede na to, da je zakon jasno napisan, da smo dolžni ukrepti in, da so ljudje vedeli za Groma in niso nič ukrenili (nima veze ali se to njim zdi sprejemljiv - ni sprejemljivo, po zakonu ni sprejemljivo) ali se lahko prijavi, da tudi oni dobijo kazen? Ali je pri nas to sploh možno? Kaj pa lastnik - vem, da je v bolnici, ampak vseeno?