Vse o mojih treh najboljših prijateljih na štirih tačkah

[Lynn]

Edino kar mi je pa res žal, da je Kylie tako plah in ga nisem mogla razstavljat, ker drugače je zelo lep samojed... to je resnična škoda. Je pa zanimivo da se mi je zdaj zgodilo da sem se 'pozabila' prijavit že kar na nekaj razstav... očitno se podzavestno nočem prijavit da ne bi bila spet kaj razočarana, čeprav si po pravici povedano zelo želim it še na kakšno razstavo.

Ampak zdaj ko razmišljam, če se kdo bolj spozna na vedenje psov, ko sem prišla iskat Kylieja v leglo je kar nekaj mladičkov bežalo stran od vzrediteljice in niso hoteli da bi jih vzela iz boksa, vključno z mojim Kyliejem... kaj naj bi to pomenilo? morda da niso bili vajeni na tuje obiskovalce? ker spomnim se da sem šla pogledat neko drugo leglo in so vsi mladički takoj pritekli do prišlekov in skakali po njih, niso kazali plašnosti, vedli so drugače kot ti mladički...

[branka]

P.S., kaj so pa vse tiste diplome zadaj na zidu? 

[mešanka]

Lynn tvoji trije kužki so ful luškani Sem pogledala temo, slikce, simpatični ste.

Na prvi pogled zgleda kot pliško


Sem prebrala, da ima Boni težave, kako pa je z njim sedaj, je kaj bolje? Počohaj ga še v mojem imenu, vsem trem pa pošiljamo s Tajo poljubčke in pozdravčke.

[Lynn]

Branka, veš da se strinjam s tabo da daš najprej prednost kužkom iz zavetišča, če ti ni do razstav mislim da je to res najboljša izbira... po pravici povedano, čeprav včasih zveni iz mojih ust kot da sem obsedena z razstavami in so mi všeč le psi z rodovnikom, bi sama z veseljem v svoj dom sprejela tudi kakšnega mešančka ali 'cigančka' (kot jim pravijo v določenih temah tukaj), tako da super da tako čutiš, jaz če bi le finance dopuščale bi takoj posvojila enega mešančka, da ne govorim da je tu v Grosuplju nek res miniaturni ciganski kužek ki mi je tako pri srcu da mu včasih ko vidim nesem kako konzervico in bi ga takoj vzela domov, ker je res nek tak zlat mali mali kuža, še manjši od Poppyja...
... je pa tudi res, da sem zaljubljena v kavalirje in da je to pasma mojega življenja tako da kavalirji bodo vedno pri moji hiši, je pa moja želja da bi nekoč posvojila tudi jaz še kakega prisrčnega psička iz zavetišča, ker je tudi tam veliko psov ki so mi zelo všeč. No zaenkrat so trije več kot dovolj... in če sem povsem iskrena bi imela še kakega kavalirja, ker to je pa res pasma ki je ne morem prehvaliti. ker so naravnost čudoviti in se najbolje ujemajo z mano, mojim karakterjem in načinom življenja.

Branka, te diplome na zidu vzrediteljice od Kylieja so njena priznanja ki jih je dosegla na razstavah in podobno... lahko ga kličeš tudi Sacha, jaz ga kličem Kylie ima pa še nekaj ljubkovalnih imen in sicer Karlos, Karlitos.. to nekako izvira iz Kylie oz, meni se je tako zazdelo, čeprav če bi ga nekdo poklical Sacha se nebi odzval, prav tako ne Poppy na svojo rodovno ime Quedo, ga pokličem včas za hec Quedo ampak nima pojma da je to on.

Aska, hvala, ja res je bil fuuuul prisrčen mladiček. Joj, danes pa očitno obujam spomine.... zdele sem se spomnila kako sem bila srečna ko smo šli ponj v Italijo z bratrancem, skoz sem ga preganjala naj hitro vozi da bomo kmalu prišli, vozili smo se 4 ure v eno smer in nazaj grede sva se ves čas igrala s Kyliejem na zadnjih sedežih.... in se je kobacal po meni, joj sami lepi spomini... Sej je tudi on moj zlati srček. In potem ko smo prišli v Slovenijo sem ga šla pokazat še teti, in se spomnim da smo sedeli zunaj v neki restavraciji v Novi gorici, sem bila tako ponosna nanj da ga sploh nisem spustila iz rok. Zelo rada imam tudi našega Kylieja, želim si le da bi se bolje razumela z Bončijem, med njima res ni neke energije in ga Kylie kar malo postrani gleda včasih, bog ne daj pa da bi bila skupaj ko jesta ker je Kylie zelo posesiven do svoje hrane... je pa vseeno super pes, kljub določenim pomanjklivostim ki jih ima... no zdej sem se pa razpisala...