Pozdravljeni vsi redni in občasni obiskovalci mojpes.net-a
Odločila sem se, da vam malo predstavim način posamezne oblike družinske terapije, zato bom tokrat pisala o Šoli za starše o vzgoji in psihosocialnem razvoju otrok.
V tem mesecu, odkar imam tudi tukaj svojo spletno stran, sem dobila kar nekaj vprašanj o načinu in vsebini izvajanja Šole o vzgoji otrok.
Vprašanj, ki mi jih starši najpogosteje zastavljajo je kar nekaj, tukaj jih bom navedla samo za vzorec.
1. ZAKAJ MOJ OTROK NI SAMOZAVESTEN IN V GRUČI VEDNO STOJI ZADAJ?
Žal na to ni kratkega in enostavnega odgovora, saj otrok dobiva potrditev o svoji vrednosti od rojstva naprej. V času terapije pa starši pridobijo konkretna orodja in navodila, kako to težavo premagati ali vsaj omiliti.
2. MOJ OTROK SE OB PRIHODU V VRTEC JOKA, KAKO MU LAHKO OLAJŠAM TO STISKO?
Tudi tu je možnih več vzrokov in pri vsakem otroku poiščemo njegov vzrok za žalost in jo skupaj odpravimo.
3. MOJ DOJENČEK PREVEČ JOKA, SE SAMO DOJI IN NOČE DRUGE HRANE
4.KAJ NAJ NAREDIM, MOJ OTROK JE STAR 3 LETA IN ŠE VEDNO NOSI PLENIČKE?
5. MOJ NAJSTNIK SE ZAPIRA V SOBO, Z MANO JE OSOREN. NE POGOVARJA SE VEČ. VES ČAS PREŽIVI PRED RAČUNALNIKOM
6. KO GA MOJA PUBERTETNICA KAJ POLOMI, SE SAMO SMEHLJA IN S TEM SPRAVLJA OB PAMET MENE IN UČITELJICO
To so le primeri vprašanj. Ker pa je vsak otrok in vsaka družina nekaj posebnega in imajo svoje posebne vzorce in družinsko dinamiko, odgovorov ravno zaradi te družinske specifike ne morem dati.
Danes bi pa vam predvsem predstavila Šolo, ki velja za starše, ki imajo otroke stare do 1. leta.
Starša na posvet lahko prideta sama, če to želita ali postaneta del skupine staršev, ki imajo približno enako stare otroke. Res je, da je teh, ki pridejo sami, vedno več, ker se lahko pogovorijo tudi o svojih drugih osebnih težavah, ki jih vsaj na začetku ne želijo deliti z drugimi.
Najpogosteje se mlad par oglasi pri meni proti koncu nosečnosti, da zvesta, kaj je pomembno za otroka in ne bosta nehote delala napak še pred prvim obiskom pri pediatru.
Takrat se pogovorimo o tem, kaj novorojenček doživlja takoj po porodu in kako doživlja svet v prvem mesecu svojega življenja. Kaj potrebuje in kako mu to nudimo, da bo ta svet doživljal kot prijazen in vabljiv. Zakaj je zanj pomemben nežen dotik in nežen glas in stalen dnevni ritem. Kako doseči, da bo zvečer mirno zaspal v svojem košku. Kako svojo negotovost prenaša mama na dojenčka in kako se to pri njem kaže.
Kaj doživlja otrok v drugem in tretjem mesecu (vse do dvanajstega meseca) na čustvenem in duševnem področju in kako ga pri tem podpiramo.
Kako otrok zarisuje svoje meje in kaj moramo o tem vedeti, da mu jih pomagamo graditi, ne podirati.
Kaj je ločitveni strah, kako narašča in kako ga otroku pomagamo premagovati. Katere igrice so nam tu v pomoč in kdaj naj dobi svojega najljubšega medvedka, ki ga bo spremljal skozi vse otroštvo.
Kako zelo je za otročka pomemben njegov očka, ne kot najuspešnejši previjalec plenic, ampak pri graditvi samozavesti, uvajanju iger s pravili, učenju sodelovanja, postavljanju meja, sprejemanju norm, ki jih zahteva naše okolje, pridobivanju moči, vztrajnosti in spretnosti in tudi tekmovalnosti.
Tu so samo v grobem opisane vsebine, ki jih starši morajo poznati v prvem letu otrokovega življenja. O ostalih, ki so pomembne kasneje v otroštvu, bom pisala kdaj drugič.
Lep pozdrav
p.s. Kaja, hvala ze čestitke, sem jih bila zelo vesela
Jana. Vse pravice pridržane.