mojpes.net

No zanima me kaj ste naredili smešnega s svojimi zverinicami, ste jih mogoče kje pozabili, ste jih kam zaklenili in jih potem iskali cel dan,... to zna bit zanimivo.

Pri meni je bilo takole. Nekega lepega popoldneva smo dobili obisk. In ker so starši imeli polne roke dela z družbo, so me prosil, če skočim v trgovino. Zelo se je mudilo. Seveda sem poleg vzela tudi Rokija kot ponavadi. Prideva do trgovine, kjer ga privežem. Grem not, nabavim kar moram in potem nazaj domov. Pridem domov in skoz študiram, da sem nakaj pozabila. (tu ne pozabiti del, da se mi je zelo, zelo mudilo ;)). Dam nakupljeno doma in vprašam mamo, kje je Roki? Mama me čudno pogleda in vsi vemo kaj sledi. Ajajajaja... Rokija sem pozabila pred trgovino. K zmešana se obujem in letim med bloki do trgovine. Vmes sem postavila rekord v skoku čez ovire ;)  Roki je seveda zvesto čakal in se drl k zmešan: Kje siiiiiiiiiii, Irinaaaaaaaaaaaaaaaaaa, neeeeeeeeeeeeeeeeee, aaaaaaaaaaaaa, pridi po meneeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeee, uuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuu...!
Seveda je bil tako vesel, da ga je skoraj pobralo, ko me je videl. Od takrat ima sindrom trgovine-ko jaz stopim noter v trgovino začne on z, WOF WOF. Ja sej kdo bi mu zameril ;)

No kaj ste pa vi naredili takšnega, da se malo nasmejimo :D

Jaz sem svojo Kano pozabila v avtu. :-[ Sem se pripeljala domov in pobrala vse zadeve iz avta, pridem v stanovanje, pa mi je nekam čudno, zakaj me ni prišla pozdravit, nakar se spomnim, da sem jo imela s sabo. ;D Je treba razumet, da Kana ne mara vožnje z avtom in ko mora biti notri, je tiho kot miška, sploh ne vem, da jo imam.

Lp

He, he, he, sem se nasmejala do solz  ;D.
Jaz pa velikokrat zamenjam sinovo in Donovo ime, ker sta oba na D. Pa sem glasna na dvorišču:; David, ali si šel lulat in kakat, si pojedel kostko, prinesi novo igračko !:Don, kdaj imaš pa jutri službo, a včeraj si bil s punco v kinu?;  David je naprimer moj 29.letni sin, Don pa  pes  ;D. Ali :; David daj tačko!
Don ali si zaklenil vrata? ;

Moj bivši je bil grozen smrčač. Ponoči sem ga večkrat budila, ga obračala na drugo stran, cmakala, žvižgala, da je prenehal, saj se drugače ni dalo spati. No, enkrat me spet zbudi gromko smrčanje. Pa ga začnem rukat, trest, budit, pa ni nič pomagalo. Smrčanje je še naprej odmevalo in mi cefralo živce. Potem pa kar naenkrat nesrečni objekt mojega dreganja (beri, moj bivši) začne na ves glas cmakat. Me je skoraj kap. Nič mi ni bilo jasno, saj je bil očitno buden, smrčanje pa se je nadaljevalo. Na koncu mi je le kapnilo, da tokrat ni smrčal on, ampak moja psica Tara. Priznati moram, da ga je pri smrčanju dostikrat prekosila.  8)  ;D

No mi smo pa enkrat s celo družino obiskali stare starše. Naša (takrat še edina) psička Bina je bila z nami. Naj omenim da je Bina jazbečar in seveda obožuje vse luknje, škatle, tunelčke in seveda vse v kar se da splaziti in skriti.
No, spali smo na zložljivem kavču, naslednji dan smo vse lepo pospravili, popokali kufre in da se bomo odpravili...
Ja kje je pa Bina?!
Iščemo, iščemo, kličemo, kličemo... nič.
Po dolgem dolgem času, potem ko smo že odpakirali vso prtljago in pregledali vse sobe, se ta nesreča pasja končno oglasi... iz zložljivega kavča!!
Ta trapa se je zavlekla tja noter (seveda, pod kavčem je bila luknja po celi dožini in jazbečarski nagon pravi hitro v prvo luknjo). Ko smo kavč zložili se je Bini očitno zdelo čisto fino da ima zdaj tisto luknjo čisto zase, brez vhodov. Šele ko je ratala lačna se ji je zdelo vredno oznaniti kje se nahaja.. trapa mala :D

he he. Pa sm mislila, da sem samo jaz  :D  Avto, smrčanje, luknje, imena... he he

Jaz nisem ravno kaj posebnega zakuhala moji Maši, sem pa eno ušpičila (povesem nenamerno) ribičem...
....bil je lep sončen dan in z mojo psičko greva na sprehod ob reki, kjer so tisti  dan imeli ribiči tekmovanje (ne me vprašat v kateri disciplini). In moja psička ne bi bil moja, če nebi v bližnjem grmovju našla crkovino, takšno, ki je že dva dni ležala na soncu (tisi, ki ste to že kdaj vonjali, veste, kako to zaudarja). Seveda na ves glas začnem vpiti:"Maaaaašššššaaa ffffuuuujjjj....!!!". Nakar se ribiči vstanejo, začnejo dreti, razburjati, češ, da plašim ribe, da jih dekoncentriram in ne vem kaj še vse!
Največji hec v vsej tej zgodbi, je pa bil, da naslednji dan v lokalnem časopisu preberem članek, da je bilo regionalno tekmovanje ribičev prestavljneo zaradi kaljenja miru mimoidočih sprehajalcev!
 :D :D :D

:D srečne ribice tisti dan ;D

No pa si le prišla do svojih 5 minut slave ;)  Ribe praviš :D

 ;D :D ;D :D

Jaz sem jo tut zagodla... Pa ne BIbi, ampak fantu. Bila sem v službi in je fant šel v trgovino. Bibico je privezal pred vhodom, on pa je odšel po nakupih. Ko sem se vračala mimo trgovine, sem videla ta moj kup nesreče, kako čaka potrpežljivo. Lepo jo odvežem in greva domov. Fanta je zagrabila panika, ko je prišel iz trgovine, pa sem ga hitro preko mobitela pomirila, da sem mu jo jaz "ukradla".

Podobno smo mi doma mojemu tastu enkrat zagodli, popolnoma nehote. Vcasih meni namrec uspe mojega fotra prepricat, da lahko pride Uma z mano v pisarno (obicajno kaksen petek). In tako sem jo mirno vzela enega dne v sluzbo. Vmes pa je nenapovedano k nam domov sel moj tast po neke svoje stvari in potem ponavadi tudi spusti pse ven lulat (za kar smo mu sicer izredno hvalezni). Potem naenkrat zvoni telefon in moj tast cel panicen, da Ume ni nikjer in da je ne najde in da ne ve ali mu je pri vratih ven vsla ali kaj se je zgodilo - ko mu moj moz razlozi, da je v mb-ju pri meni. No smo se se kr par dni smejali na ta racun. :D

Moja Anita doma vsepovsod hodi za nama kot senca. Neštetokrat se mi je že zgodilo, da sem jo zaprla v spalnico, kopalnico, tudi na balkon že enkrat. In ker je tako pridna, človek niti ne opazi, da je ni - ampak to nikoli ne traja dolgo, ker kmalu začne bevskat :) Thora pa sem ponesreči enkrat zaprla v spalnico, bila je že tema. Revež je verjetno mislil, da je kaj kaznovan, saj je čisto tiho čakal več kot eno uro. Ker ima navado, da se zavleče pod kavč, sem bila prepričana, da je tam. Potem pa smo se spravljali spat in ga kličem, naj pride izpod kavča. Kličem, kličem, nič. Vzamem skledo s priboljški, malo zaropotam, še vedno nič. Potem se le premaknem, pogledam pod kavč, njega nikjer. S fantom sva začela zganjat paniko - kaj če ga je pred vrati pustil, ko so prišli z lulanja? Groza! Hitro se odpravim v spalnico po jakno, prižgem luč in zbudim frajerja sredi najslajših sanj :)

Naš maček Levči jo je zagodel moji sorodnici, da jo je skoraj kap. Kot ponavadi se je tudi takrat spravil spat na kavč, pod odejo. Pa pride na obisk sorodnica, sediva pri mizi v istem prostoru, in kar naenkrat ona izbulji oči in prestrašeno gleda na kavč. Celo zakričala je  ;D. Na kavču se je odeja sama od sebe počasi dvigovala, na sredini in dvignjen kupček je bil vedno večji, je zares malo čudno izgledalo, če ne pričakuješ, da je spodaj maček, ki se je ravnokar prebudil in se dobro pretegnil  :D.

Pridem jaz enkrat iz šole in grem seveda pozdravit  svoja dva psa. Pridem gor, Taro pobožam, Baluja pa nikjer..Grem k staršem vprašam kje je Balu nihče nič ne ve, grem vn in ga kličem, on nikjer..nato pa se pripeljejo "frajerji" in rečejo da je Balu bil pri vetu :D

Alpa enkrat moji mami:

Mama spusti Baluja vn, v hiši zazvoni telefon in gre noter zdignit...ko pride vn Baluja spet nikjer, ga kliče in nikjer. Gre do vseh sosedov vpraša če so ga vidli-nikjer noben. Vzame kolo se malo pelje po kraju, nikjer ga ne vidi, po dolgem iskanju pride domov in naš mali sedi predvratmi in čaka da mu jih kdo odpre :D
(to se je dogajalo ko sem bila v šoli)

Je mogoče stilsko preobrazbo pri svojem kosmatinu tudi kdo od vas nehote naredil? Kot jaz na primer. Sem zaupala veterinarskemu nasvetu, da naj Lili, ki je cuzala konico repka le tega vsak dan namažem z jabolčnim kisom. Konica repka je bila vsak dan bolj obarvana, sem mislila, da se bo dalo umiti.
Pa se ni dalo. Lili ima lep kožušček svetlo sive in bele barve, konico repka pa ima sedaj rjavo  :P  :-[ . Še dobro, da mi ne zameri te stilske preobrazbe  :).
He, he balu07, nekaj podobnega se je tudi meni zgodilo, le da sem vedela, da pes nekje okrog hiše je, ker imamo ograjeno. Sem se drla po dvorišču in pretaknila vse skrite kotičke in vogale, v paniki sem celo na drevesa pogledala, jaz trapa. On pa je ves čas hodil poleg mene in mi pomagal iskati sebe, he, he, takrat je bil še manjši, ne vem kako da ga nisem opazila pri nogi  ;D. V paniki je človek čisto zmeden.

 ;D ;D ;D
Pol nas je pa cel klub takšnih. Jaz sem pa mislila, da sem edina.
No danes sva se spravljala z Rokijem ven. seveda sem vneto razmišljala, kaj bomo danes kuhali in kaj moram še nabavit v trgovini. Pridem ven iz bloka, Roki pa ves vesel hopsa poleg mene. Tako je bil energičen in sama sreča v očeh ga je bila :D  Pol se pa oddaljim od bloka in glej ga hudiča. Doma sem od vsega tega razmišljanja pozabila fleksi  :o :o :o  Ponavadi je kot uvela vrtnica zjutraj, ko ve da gremo ven in ne bo nič svobode. Svoboda je na vrsti popoldan oziroma zvečer. No tokrat je pa bil v galopu. Ta mali vragec. Pa ne a bi mi povedal  :D

Sem včeraj zvedela od kolegice nekaj tako smešnega, da moram deliti z vami.
Njen mož je bil včasih namreč hudo proti temu, da bi bil maček v hiši, češ, da pušča dlako, vse pokaka in polula itd. Dokler mu maček ni sam od sebe zlezel v naročje, takrat se je to njenemu možu zdelo tako fajn, da ga nič več ne spusti ven, kjer je blizu hiše nevarna cesta.
Vsak dan gre njen mož tja, kamor gre tudi cesar peš. Udobno se namesti na prestol s časopisom v rokah. Predno on prebere časopis maček že eno oddremlje v njegovih spuščenih gatah  ;D  ;D  ;D.

Lisa,ta je pa dobra... Sem naprej misla da je v mislih fotelj,pol pa sem na koncu šele skapirala.
No,še eno Gigino...  8)

17.novembra. 2004 sva jo z Tinom prinesla domov.Majčkeno,3 mesečno ,belo kepico,z črno obarvanim levim uhljem in sijočimi,mladimi,prijaznimi,milimi očkami.  :D
 Pa sej še ni imela niti od 1.lastnikov te navade,da bi kakala zunaj. Pa zvečer lepo leževa v postlo,seveda se Gigica vštuli utrujena od dolge naporne vožnje zdraven.Spala je direktno med najinima glavama. Kot je zgledalo,jo je nekje sred noči močno pritisnilo na dolgo potrebo. Ob 4 zjutraj,me Tin zbudi in reče,naj prižgem lučko-na nočni omarci. Potem pa "Tiana,kaj tak smrdi? Po samih konzervah..."  ;D  ;D Vstanem se-od bolje vsedem,in pogledam proti njegovem trebuhu pa seveda odgovorim: "Ja Tinči,otrok se je pokakal"  ;D
Kaj pa druga,kot to,da nesme več nikoli na postlo,je Gigo spremljalo 1 teden. Ponoči me je hodla prosit in lizat.,da sem se z njo preselila na kavč  8) (popularna mami..). Čez 1 teden,je seveda Tin tudi popustil, sploh ni več opazil,da se belo črna glavica štuli zraven,pa tudi prebava je bla potem ok,zdaj že opravljamo to zunaj (sreča ane..  ::) ) Kot je zgledalo,so jo pa samo z konzervami hranli,ker je RES imelo vonj po konzervah. Onih mercatorjevih..  :-\

lp

No...mojega kužka sem pa jsaz enkrat očitno tako prestrašila, ko me je videl, da sem stopila iz sobe, da se je zalaufal in se direkt zaletel v vrata steklena, ki vodijo na naš balkon-bila so zaprta, ampak očitno tega ni opazil..bogi...tako je zacvilil, da sem ga mograla pocrkljat

pa še eno mam kar se muce tiče..kako jo je od moje babice mlada muca zagodla mojmu atiju, ker imajo v dnevni sobi kavč in mizo čisto blizo, (miza je malce višja od kavča) moj ati pa ima navado, da se po kosilu vleže na kavč in malo zaspi. muca pa je takrat sedela na mizi in jaz jo gledam kaj namerava. moj ati je že malce dremal in seveda ni pričakoval, kar je sledilo. Muca se je pripravljala na skok in seveda direkt na atijev obraz. Bogega reveža je pokonci vrglo, muco pa tudi =) Nasrečo ni bil opraskan muco je pa še tudi pustil živeti, čeprav mislim, da je takrat bil tko jezen nanjo ampak potem se je vsej stvari še sam smejal =)

Tole s stilsko preobrazbo me je pa spomnilo na stare dobre čase moje zdaj že pokojne tigraste muce Mufke. Bilo je za pusta in odločila sem se, da si bom za v šolo pobarvala lase na živo roza. Nagnila sem se naprej in začela veselo špricat s tistim barvnim sprejem. Seveda bognedaj gledat, oči je treba imet zaprte (pustimo dejstvo, da je bil zaradi mojega mižanja v isto barvo okrašen tudi precejšen del hodnika) ::). Seveda je bila naša hiper Mufka vedno in povsod zraven in rezultat si lahko predstavljate. Verjetno je bila edina v "pink lady" našemljena mačka tisto leto ;D

Pa ste imeli mačjo maškarco , pa še modernih barv  ;D.

Hm..če odmislimo,da Giga najrajše grize tiste plastenke,v katerih je barva za lase..;D Pa polne morjo bit,porabljene so čist brezvezne! :)

Naša gospodična Dina (beri dalmatinka) je rada v družbi. In nek večer sem bil sam doma. Namestim se na fotelj in pričnem gledati televizijo. Dina je pa imela na tleh blazino za ležanje. Nje pa nikakor ni bilo všeč na tleh in je hodila in mencala na tleh, dokler ni skočila na fotelj, me zrinila s fotela, da sem se jaz usedel na njeno ležišče, potem sva pa lahko v miru gledala film.

Psi že vedo,kaj je ZARES dobro.. ;D

Jaz imam tudi eno mačjo štorijo :) Ko so bile moje muce (imam 3) stare kakšne 4 mesece, smo lepega dne skupaj gledali TV. Na kratko sem šla ven iz sobe (vrata sem za sabo zaprla), in ko sem prišla nazaj o mačkah ne duha ne sluha. Preiskala sem vse, pod kavčem, za omarcami, mačk nikjer. Kot v Twin Peaksu  :o resnično sem pomislila na vse kar sem kdaj slišala o paranormalnem, nakar zaslišim eno pritajeno predenje  - iz kavča!  ;D Izkazalo se je, da so mucke skuknile skozi špranjo med blazinami in se zavlekle v masivni votli okvir od naslonjala! Kar je bil potem njihov najljubši prostorček vse dokler ga niso prerastle.

Aja, pa enkrat sem na svojega mačkona vsipala cel kup umazanega perila - šel je namreč spat v koš za perilo, pa ga nisem videla. To je bla kolobocija :D

Pa še ena iz otroštva :) stara sem bila kakih 10 let. Ponoči sem se zbudila, ker sem bila žejna, zato sem šla v kuhinjo in hotela prižgati lučko nad štedilnikom, pa sem pomotoma vklopila ventilator. Ker me je bilo takrat teme precej strah, sem zavpila in stekla v  dnevno sobo, kjer je na kavču spal foter. Skočila sem na naslanjač, ki je bil ob kavču, pri tem pa seveda spregledala našo mačko, ki je nato zabolila, pihnila in skočila fotru v obraz. Foter se je zbudil, misleč da ga napadajo vesoljci!  ;D ;D

Mislim da je bilo to enkrat konec septembra lani.. Louie je bil star ravno par mesecev. Prišla sem domov iz šole, odložila torbo na hodniku in pričakovala, da me bo vsak čas napadla mala kosmata kepa. Pa ga ni bilo. Pregledala sem celo stanovanje se drla kot zmešana... Šla sem gor in dol po stopnicah v bloku in v klet, če bi se mi slušajno izmuznil... šla sem ven en krog po ulici in se drla da je pomoje narod mislil da se mi meša... Potem pa pridem v stanovanje, cela panična in grem v sobo po mobitel, da bi poklicala mamo... v tistem se Loujč počasi primaja iz par cm priprte omare. Mene je skoraj kap.  :P

Tole s skritimi kotički in foteljem je tudi super, sem se fajn nasmejala zdele  :D.
Moj mož je nekega dne glancal in krtačil najboljšo obleko , da bo naslednji dan na poroki, kamor sva bila povabljena kot iz škatlice. Vrata omare je pustil
priprta. Naslednje jutro ga je skoraj kap. Obleka je bila vržena na tla omare, na njej pa je mirno spala ena od naših belih mačk. Njene bele dlake so se na temni obleki prav fino videle. ;D

Če smo že pri omarah,
ponoči imam omare zaprte pes je spal pri meni. Na dnu omare imam hlače itd. in vrjetno mu je bilo tam udobno in se je namestil na moje hlače, a to ni bilo dovolj za udobnost... ::) je bilo treba še par majic z obešalnika potegnit.   8) Zjutraj šok, kje je pes-v omari, kje so majice-na psu (tako ali drugače ;D)

js bom bolj napisala kak so jo ljubljenčki nam zagodli.

najprej mačja:
takrat smo še živeli pri babici. in nekega dne jaz lepo v svoji sobi gledam Tv, babica pa v svoji. in naenkrat ona prileti in me vpraša, če sem jaz spustila malega mačkona v hišo. pa ji povem, da ne. verjetno je kdo pustil vrate odprte in da mačka ven. pa ni 15 min in me pokliče, priletim v njeno sobo in mimo Tv švigne maček.
nobeni nič jasno.spet nese mačka ven,a on čez 5 min spet noter.potem sma pa začele opazovat. in mali frajer se je sam naučil. je zunaj skočil na klopco iz klopce na kljuko in je visel na njej dokler se vrata niso odprla, pa skočil dol. ;D midve sva pa mislile da se nama že meša


2. pasja,ki mi je najbolj všeč:
že tudi 2 leti nazaj,ko sma šla z mojim na dopust in sm Skyja peljala k očetu.ko sma se vrnila,mi je oči zaupal tole zgodbo.
nekega dne so šli kot vedno na sprehod in bilo je kar vroče. Pa so se ustavili ob nekem potoku,ampak Sky ni ljubitelj vode in mu ni bilo do tega da se ohladi. in pol so se šli igrico. Sky na eni strani, oči gre na drugo stran in ga je hotel na vsak način s povodcom notr potegnat (oči Skyja). in sta se zabavala tako nekaj časa, ko mu je le uspelo in ga je v enem skoku spravil v vodo.
potem pa je sledilo dretje,jok,lajanje (tisti ki poznate huskyje, vete kako glasno je to).Sky drži tačko v zraku,čisto mehko mu je bingljala.Od očeta punca se dere, da je zmešan, da mu je taco zlamu, veterinarju hitro, da bom js ponorela...!
in Sky-ju taca še vedno binglja,se dere.potem mu taco pretipata  in on naenkrat v sekundi nič več narobe, se zažene,kot da ni nič in gre.
oči je rekel, da se je grozn prestrašu, ampak pravi,da mu je Sky dal takrat vedet: Ti mene ne boš v vodo metal!
Pravi igralci znajo bit.

Naj povem da imajo psi tudi razmišljanje ker mi je moja psička to zanesljivo dokazala večkrat. Povedam en dogodek.  :P
Psička Biba zdaj ima 6 let je takrat bila stara 2 leta ko smo kupili računalnik. Prinesli smo domov računalnik in smo se z njim ukvarjali cel popoldan in zvečer. Pustili smo ga na kuhinjski mizi ker še nismo imeli omarice zanj.
Drug dan smo šli v službo in ko sem prišla domov čakalo me je presenečenje. :D Biba je spala izpred računalnika na mizi. Ljubosumna je bila na računalnik in je to hotela pokazati. Nikoli prej in nikoli po tem ni bila na mizi še hrane ne vzame če ji ja ne dam lahko imam karkoli sama ne bo vzela tudi če je lačna vedno prosi nikoli sama ne vzame. :-*
Moram povedati da je sicer pridna in ne grize pohištva ne trga zavese nikoli ni naredila nobene škode v stanovanju ima svoj prostor za igranje.
Spi pa na kavču v dnevni sobi. Mene tera dol z kavča če ne grem zvečer spat v sobo ne da mi poležavat ker ima kavč za svojega.
lp. bernika

Še ena pasja!
Pridemo domov z dopusta in srečamo sosede, ki nas vprašajo: "Ali že veste, da smo bili  v vaši hiši?" "Ne. Kaj pa je bilo?" "Naša Pegi je zginila, nikjer je ni bilo. Iščemo, vozimo se naokoli, kličemo. In ko gremo že nekajkrat mimo vaše hiše, se nam zazdi, da nam znotraj odgovarja. Pridemo do vrat, kličemo in Pega res notri cvili. Kako, vraga, pa je prišla v hišo?"
Ko smo odhajali, smo avto natovarjali pri odprtih garažnih vratih, Pegi se je - očitno - zmuznila v  stanovanje, nihče je ni videl, zaklenili smo in .. se odpeljali. K sreči so imeli drugi sosedi ključe naše hiše, odklenili so .. in Pegi je bila rešena.

Lp Toga

 ;D

pri vsaki zgodbi posebej se nasmejim. lp

ok, mogoče zdaj ne bo smešno, ampak v tistem trenutku smo se vsi smejali...moja kš kala veeedno tuli, ko zasliši sirene.in zadnjič sma bili na obisku in ravno se mimo pelje rešilec in ona tuli ko zmešana.jaz sem ji z roko zaprla gobček, ona pa še kar z zaprtim gobčkom uuu---uu-phuu--huuuuuuuuu--auuuuh.....v glavnem, kao nič nas  ne preseneti, nič nas ne zmoti ;D :D

emchy to se je tudi nam že zgodilo.
Tudi naša psa ob vsaki sireni zavijata en čez drugega.

U, kako moj zavija  ;D če sliši rešilca, sireno... ;D Jaz sem ga navajena, ostali ljudje pa debelo gledajo - poslušajo.  :P Meni pa tako lepoooo zavija  :-* :-* :-*

Pred časom smo bili na parceli. Nabavila sva količke za ogrado in potem sva tuhtala, kako bi jih najlažje ˝slekla˝, se pravi odstranila lubje. Čip je bil za nama, privezan na 15 m štrik. Naj povem, da se bo ograda naredila prav in samo za njega ;). Tako midva sediva na hlodu, debatirava, razvijava stare in nove teorija, skratka, eden bolj pameten kot drug. Čez čas le pogledam, kje je Čip, ponavadi tam dirja okoli in uživa v tej delni svobodi. Tokrat pa.... prav ponosno je stal nad popolnoma ˝slečenem˝količkom in naju gledal, češ: Tako se to dela!  ;D ;D Medtem ko sva midva pametovala, se je on lotil dela. Verjetno si je mislil; Če bosta še naprej samo debatirala, jaz nikoli ne bom prišel do svoje ograde. Ah, bogi pes,  prav vse si mora prislužit s trdim delom :D

Takoda, kaj je tvoj Čip faca, sem se ful nasmejala  :D  ;D  :-* .

Ko je bila Kaja še mladiček in smo jo prvič peljali na morje, se je na plaži, polni kopalcev, pred vsemi povaljala v blatni luži. Vsi so se smejali, mene pa ni bilo nič smešno, ker je smrdela.

Takrat sva tudi obe prvič (in tudi zadnjič ) spali v šotoru. Ko smo šli spat, so pri sosednjem šotoru še sedeli zunaj in bili malo bolj glasni. Kaja ni mogla zaspati in ko je imela dovolj sosedov, je stekla izpod šotora do sosedov in zalajala na njih. So jo prav čudno pogledali, a je zaleglo in so potem dali mir.

He he... jih je nadrla  ;D

Ko sem bila majhna, sem pri mami gledala risanke, nakar zaslišim, da je pes prišel v dnevno sobo. Ker je bila zelo napeta risanka, ga nisem niti pogledala in ga zažela božati po glavi, vendar mi nekaj ni šlo skupaj....naš Maks (veliki šnavcer) vendar nima špičastega gobčka. Počasi spustim roko in pogledam...pred mano je bil zelooo velik nemški ovčar, verjetno je nekomu ušel in prišel v dnevno, ker so bila vhodna vrata odprta, ker smo zračili.
 Druga zgodba, kjer nastopa Maks: Maks je bil zaprt na vrtu, stric, ki je imel  tudi velikega šnavcerja Mika, pa je šel na skladišče, ker je nekdo prišel nekaj kupit. Ta človek se je Mika zelo ustrašil in začel teči pred njim...Mik pa za njim, saj ga je zanimalo, zakaj ta oseba teče pred njim, je mislil, da se bosta igrala. Ubogi revček se je zatekel na vrt, zaprl vrata in rekel: Ha, kaj boš pa sedaj? Nakar se obrne in zagleda Maksa in ves prestrašen zavpije: Ja, hudiča, kako si pa ti tako hitro skočil na to stran!!! Ni vedel, da sta bila dva psa.
Tretja zgodba, kjer nastopa Maks: bilo je že temno in gre mami nekaj iskat na vrt, nakar začuti dve roki na ramah(tako je mislila ona) in glasno dihanje, Seveda je začela kričati: Pustite me, bom poklicala policijo!!! Te roke so bile šapice od našega Maksa, ki je šel za njo iz hiše.
Drugače je bil pa Maks zelo smešen pes. Ko je bil še majhen je stal v skledi polne hrane in gledal (vohal) kje je za jest. Tudi zelo rad je lulal tam, kjer se ne sme, npr. kar po ljudeh: Enkrat se z atom zunaj pogovarjava in pride Maks in ga polula po hlačah.
Drugi smeško pri hiši pa je Oskar. Je šel z našimi kampirat. Bila je noč in vsi so že spali. Oskar pa ni in ni hotel nehati lajat. Proti jutru mami reče: sedaj greš pa v avto, boš zbudil vse ljudi! In res jih je zbudil predčasno: ko je bil v avtu pred šotorom, je skočil na sprednje sedeže in začel hupati. No potem ga je spustila in je hotel iti v sestrin šotor, ki pa je bil zaprt. Oskar vzame zalet in....mami je rekla da ga je kar katapultiralo v njen šotor...
Tudi on zelo rad lula na tiste, ki so pod balkonom.

Hehehe ren, jaz pa zdajle lulam od smeha ;D ;D ;D

Tole ni ravno smešno, je pa tako prisrčno, da moram deliti z vami.
Zadnje dni sem pošteno bolana, brez energije, visoka vročina itd. Čip je, revež, obsojen na tri kratke polurne sprehode v bližini in konec. Sreča v nesreči, da se tudi on ne počuti najbolje in sva ravno pravi par ;).
Vendar mu očitno ni jasno, zakaj kar nekaj poležavam na sedežni in se ne zleknem k njemu na tepih, da bi se šla rundo ali dve rokoborbe. In tako se je v četrtek odločil, da zadeve vzame v svoje roke. Najprej mi je zmetal v naročje vse igrače, kar jih je našel, potem mi je začel žvečit stopalo in ko sem mu le dopovedala, da se mi ne da, je skočil k meni na sedežno (edini prepovedan prostor) in se ulegel.. direkt name! Je verjetno mislil, da mi bo termofor na trebuhu prav prišel :D ;D.
Pa tudi sicer točno ve da nisem v redu. Če gre kdo po hodniku, ga nadere, česar ne počne nikoli.
Zlat je, res zlat. Da ne začnem pisat, kako se ponoči stiska in rine k meni. Mu pravim kar moj dohtar Čip!

Takoda, tako je naša Missy ležala na mojem možu, ko je bolan ležal kakih 14 dni doma na kavču. Vsak dan je tako spala na njem tudi po več ur. Res vedo, da je nekaj narobe in na nek svoj način poskušajo pomagat :-*.
Pocajtajte se, Čipi ti že pomaga :)

Hvala kocka za dobre želje, ampak, buh ne dej, a se me vikava?

Ne :), baje sta nekaj bolana oba, če sem prav zasledila oz. se Čipi tudi slabo počuti. Torej velja za oba. Nisem uporabila dvojine, ampa lepo po liniji najmanjšega odpora množino ::)

Midva sva pa kar nekajkrat odšla skupaj od doma, in se enkrat tudi zgubila. Imela sem s sabo mobitel, vendar nisva imela signala, saj sva bila sredi gozda.  :-\ Hodiva in hodiva, pa se končno pripelje en avto - lovec. Ga ustaviva, vprašava za pravo pot - on pa meni: "A nimaš garmina s sabo?"  ;D Ciljaj je seveda na Bučka... ah, saj sploh ni bilo tako smešno.  :-[

garmin ;D ;D ;D .. Naaaaaaaj lepši garmin :-* ....In kako sta potem našla pot? Vama je povedal lovec kam morata? :P

Hehe, najlepši in največji garmin  :-* :) Ja, kar zapeljal naju je do doma.  ;D Hvala mu še enkrat  8) Sva bila pa precej stran od hiš, ampak po pravici povedano, se nisem prav nič bala. Tudi če bi morala prespati v gozdu, bi bil itak moj srček z mano, in bi me grel. Samo da je on z mano.  :)

Ko sem bila še otrok sem s starši in družinskimi prijatelji odšla na sprehod v gozd. Pridružil se nam je tudi znanec naših prijateljev z velikim psom, ki sem si ga seveda takoj z veseljem "prisvojila" za čas sprehoda. Ker sva imela s psom veliko več energije kot "tastari", sva jim hitro ušla naprej... Jaz sem seveda gledala samo psa in ne poti po kateri greva. Seveda sva se izgubila nekje daleč sredi gozda. Ustavila sem se, gledala kam bi šla in pojma nisem imela kje sem. S solznimi očmi sem pogledala psa, ki je ves vesel tekal sem in tja (na povodcu), potem sem ga poklicala k sebi in ga prosila naj me pelje nazaj. Kot bi me razumel - za trenutek je postal in prisluhnil, potem pa v galop! Čez drn in strn, pa tudi po grapah in čez potok... Ker je tekel hitreje kot jaz sem seveda parkrat telebnila na tla, on pa je še kar vlekel mene "na povodcu" in čez nekaj dooooolgih minut me je privlekel do ostalih, meni pa se je odvalil kamen...

"how cute" :P .

en dan, ko sva šla s Tarzanom ven, je snežilo, zato ga nisem spustila v stanovanje. tako sem zaprla vrata, nakar me mami pokliče naj grem tamali pomagat nalogo narest. ok, sej bo sam par minutk, sm si misla. :) Tarzan pa še kr uzuni pred vrati stanovanja. Vsaj tko sm jst misla. ;) Ko pridem z mehko brisačo na hodnik - psa nikjer ! Panika. :D Tečem naokol, po stopnicah gor in dol ( živimo na 10 nadstropju) , kličem ko blesava, pregledujem vsak najmanjši kotiček, kjer bi lahko bil...  ::) Kar naenkrat pa me pokliče soseda. Pridem pred njena vrata, Tarzan pa lepo suh in napojen leži na kavču sosede. ;D Medtem , ko sem delala nalogo s sestrico, je soseda slišala praskanje po vratih, jih odprla in Tarzan hop v stanovanje. :o Misla je, da sem ga pustila pred vrati in šla, zato ga je k seb uzela. On pa si je mislu :" Evo, ker udobn kavč. Bom večkrat sm pršou" 8)

No meni pa tale zgodbica nikakor ni smešna. Če bi pa izginil ali bi ga kdo ukradel bi pa? :o

Če jaz zastopim, ti živiš v bloku in si psa pustila na hodniku bloka, pred vrati stanovanja?
Ajoj....

Ajoj, res... tole niti malo ne spada med smešne zgodbe. ???

Ko je že ravno o tem beseda. Mojo sestrično je iz gozda (nabiranje gob, seveda) tudi pripeljal pes. Šel je točno po isti poti nazaj, tako da je sproti lahko pobrala še tiste gobe, ki jih je, že nabrane, med potjo pustila, ker so bile pretežke za nošnjo. Je priznala, da se je čisto zgubila in je sprva psa silila v nasprotno smer, potem ga je le ubogala. Zdaj gre brez strahu in na koncu samo reče, naj ju pelje domov. Pes gre vedno po isti poti, kot sta prišla.

Me zanima, če to znajo vsi psi, ali samo nekateri? Seveda ni ta nič dresiran v tej smeri (in v nobeni drugi tudi ne). ;)

Naše psine se sicer ne znajo vrnit po svoji sledi nazaj, znajo pa poiskat nekoga. Na sprehodu se včasih igramo z njimi tako da nekdo teče naprej in se skrije, potem pa psom rečemo "išči" in grejo po sledi od "ubežnika" dokler ga ne najdejo :)
Za pasje posladke pač naredijo vse, a ne, duše prodane :)

imamo dvojna vrata. na hodniku so ena velika, ki se avtomatsko zaklenejo ko not prideš. druga so pa vhodna, tko da pes ni meu km pobegnt, samo jst sm v paniki šla ven in tekla po stopnicah, da mu ni slučajno soseda odprla, ampak ona ni tko zlobna in neumna, ga je lepo k seb uzela, povedala mi je, da je misla, da sm šla vn in da je biu prepočasn pa nism porajtala da ga nimam pr seb ( skos je tih ko miška :D  ) tkoda nč se sekirat mamo porihtano :D

Patrishk., se enkrat, brez opozorila bom v bodoce brisala vse, kar bo napisano tako, kot da govoris s prijateljicami. Tukaj pisemo slovensko in ce ti ne gre, pac ne bos vec pisala.

Se opravičujem, toda ta odgovor sem pregledala prej kot vašega, gospa Jana, in sem šele potem, ko sem odgovor poslala, pogledala, kaj ste napisali. Res se opravičujem.