mojpes.net
o psih pasme galerija forum zaščita živali posvojite psa

Dobrodošel/la, gost. Prosim prijavi ali registriraj se.
četrtek, 18.04.2024 : 12:28:56

Prijava z uporabniškim imenom, geslom in dolžino seanse.
* Domov Pomoč zemljevid po mojpesForumu Prijava Registracija
mojpes.net  |  o psih  |  zdravje  |  Nevrološke težave  |  Tema: Epilepsija
Strani: [1] 2 3 4 5 6 ... 27   Dol
Natisni
Avtor Tema: Epilepsija  (Prebrano 118670 krat)
0 članov in 1 gostov pregleduje to temo.
majax
gost
« : nedelja, 09.06.2002 : 21:16:16 »

Nas leto in pol star maltezan Piki je imel v petek tri epilepticne napade.To se je zgodilo sedaj prvic.Prvega zjutraj, ko je zagledal boksarko, ki ga je pred enim tednom napadla-najprej je nekajkrat zalajal in padel. Drugi napad je dozivel, ko se je mami vrnila iz sluzbe, tretjega pa ko sem se jaz po enem tednu vrnila s tabora. Na kliniki je dobil injekcijo apaurina. Zdravnica je svetovala, da se v primeru, ce se bo napad se ponovil, obrnemo takoj na dezurno kliniko, dab o dobil ustrezna zdravila.
Napad se je ponovil naslednji dan, ko smo bili odsotni navec eno uro – najprej je bil zelo vesel, nato je prislo ponovno do epilepticnega napada. Ko smo se obrnili (po telefonu) na dezurno kliniko, so rekli, da niso potrebna zdravila in naj kar cakamo, ce se bo ponovilo.
Prosim za nasvet, koga poslusati – ali so takoj potrebna zdravila ali kar cakati. Zanima me, ce je imel kdo ze take tezave.Ali je mozno,da je to le posledica cepiva proti pasji kugi,saj je bil cepljen 16 dni prej. Nekje sem slisala,da je tako majhne kuzke treba cepiti za kugo samo vsako drugo leto, zanima me ce je to res. Hvala za odgovore!

Logiran
erika
odvisnež
*****
Spol: Ženska
Sporočil: 504


« Odgovor #1 : ponedeljek, 10.06.2002 : 09:09:32 »

Živijo!


To, da ima pes epilepsijo, ni nič kaj prijetna zadeva, se pa da s tem živeti, če le ni prehudo.
Naša psička labradorka je dobila prvi božjastni napad šele po kotitvi mladičev, ko je bila stara štiri leta. Napad pa je izgledal tako hudo, da sem milslila, da pes umira. Veterinarji so povedali, da je to epilepsija in kako takrat reagirati oz. pomagati. Odvisno je tudi od jakosti napada in dolžine trajanja. Pes se lahko med napadom pokaka, polula ali ugrizne v jezik, zato je dobro, če je takrat kdo ob njem. Pri naši Molly so včasih napadi tako hudi, da jo meče kakor žogo, krči so tako močni, da se jaz kar uležem nanjo, oz. jo primem tam kjer je največja nevarnost, da si kaj naredi. Lahko pa kaj naredi tudi lastniku, seveda nehote, saj se takrat niti ne zaveda cel čas.
Ko smo iskali pomoč zdravnikov, so ji hoteli dati narkotike, vendar, moje mnenje je pač tako, da tega nisem želela, ker potem je tudi pes drugačen, če jih jemlje kar naprej. Napadi so se pojavljali pogosto, včasih po 5x na dan cel teden potem pa 1 mesec nič. Nikakor nisem mogla najti povezave med njimi, kaj bi jo lahko pripravilo do tega da bi mogoče napad preprečila, pa ni šlo. Se je pa tudi Molly navadila na napade in pove kdaj se bliža. Takrat pride k enemu od nas, začne čudno bolščati in se tresti, to je pri njej znak začetka.
Moram pa reči, da v zadnjem letu ni bilo nobenega napada več, tako, da ne vem ali morda s starostjo to kako izgine ali se omili, ne vem.. Psička je stara namreč 12 let in kot vidiš se da s to boleznijo živeti.  


             Zato le pogumno naprej


                                    lp erika
Logiran
kaja
midi
***
Spol: Ženska
Sporočil: 6.951


Če ni ves moker in slinast ni pravi poljub! Wuf


« Odgovor #2 : petek, 07.03.2003 : 17:08:20 »

Ena zanimiva stran o epilepsiji, zraven je tudi video kužka med napadom in razlaga :http://www.canine-epilepsy.net/
Logiran

Lanabela
živim tukaj
***
Sporočil: 4.474


« Odgovor #3 : torek, 11.03.2003 : 13:33:49 »

Vsekakor obišči dobrega veterinarja, takšnega, ki mu lahko zaupaš in ki se na epilepsijo spozna, potem pa se drži njegovih navodil. Psiček očitno dobi napad, kadar se razburi. Poskusi se izogibati takim situacijam. Če bo veterinar mnenja, da so potrebna pomirila, naj jih dobiva. Ponavadi je najbolj zoprno od začetka, ko pa se ugotovi prava doza, lahko pes čisto normalno živi. Sploh se ne spremeni toliko, kot se nekateri bojijo. Vem za nekaj psov, ki že več let dobivajo nizke doze pomiril, se povsem normalno vedejo in nimajo napadov. Žal so zelo redki psi,ki bi se jim napadi ustavili sami od sebe in žal so tudi psi, pri katerih zdravila ne primejo.
Logiran
Drejči
midi
*
Spol: Ženska
Sporočil: 1.862



« Odgovor #4 : četrtek, 25.03.2004 : 14:42:31 »

Ali ima kdo izkušnje z epilepsijo pri psu?
Logiran

Moj cilj v zivljenju je...
...biti enako dobra, kot moji psi mislijo, da sem.

Nekateri pravijo, da sem pasja. Prav imajo.
erika
odvisnež
*****
Spol: Ženska
Sporočil: 504


« Odgovor #5 : četrtek, 25.03.2004 : 15:12:53 »


Kaj pa te zanima o epilepsiji?
Logiran
MISSA
odvisnež
*****
Spol: Ženska
Sporočil: 813


« Odgovor #6 : četrtek, 25.03.2004 : 15:27:15 »

LP,Majax!
Sama imam izkušnje s štirimi psmi, ki so doživljali "epileptične napade". Širili so se iz psa na psa kot virus. Bila sem pri treh različnih veterinarjih in povsod je bila diagnoza enaka. Sama se nisem mogla sprijazniti s tem, da so štirje psi, različnih pasem, spola in teže bili kar naenkrat naravnani na to bolezen. Dokler mi ni po treh letih "kapnilo" kdaj imamo pri nas te napade( ki so identični epilepsiji) Začeli so se pojavljati nekako 10 dni po cepljenju proti steklini. Ker nisem vedela kako in kaj, sem najprej ukinila cepljenje in čudežno so prenehali napadi. Kasneje sem cepljenje premaknila na vsako drugo leto, termin pa sem izbrala konec septembra. Potem sem imela mir. Najhuje je bilo z dogico, pri njemu smo imeli 14 dni odprti kateter in ko je sledil napad smo mu takoj vbrizgali apaurin. Na začetku je bilo kruto, potem pa so smo se navadili. Če bi lahko opisala na kakšen način tvoj kuža preživi napad, bi ti lahko še kaj napisala. Osebno pa mislim, da moraš sama zelo dobro poznati svojega psa, da te slučajno s svojim dejanjem ne izsiljuje. Ker pri manjših pasmah je to značilno. Lahko pa ima kuža resnično to bolezen in takrat je nujno potrebno zdravljenje pri veterinarju. Upam, da sem ti vsaj malo pomagala. Potolažiti pa se boš morala sam, ker vem, kako je to hudo, ko gledaš kužka kako ga meče, pomagati pa mu ne moreš. Tvoj je majhen pa ti svetujem, da ga takoj vzameš v naročje, ga božaš in mu z nežnim,mirnim in tihim glasom prigovarjaš, da bo vse vredu. Sčasoma se pes umiri( moji so se svojega stanja zavedali) in čez minutko je spet tisti stari. Ponudi mu vodo, nikakor pa ne priboljškov!
LP,Miša
Logiran
Drejči
midi
*
Spol: Ženska
Sporočil: 1.862



« Odgovor #7 : četrtek, 25.03.2004 : 19:59:15 »

No, pa me je Jana že prestavila na pravo temo, ki je sama (čeprav sem jo iskala) nisem našla.

Zanima me kaj narediti ob samem napadu. Nekaj odgovorov je že v sami temi - super, a vendar se še kakšnega ne bom branila.

Kjer imamo vikend, ima soseda enega psička. Ta pes še ni videl veterinarja in ga žal tudi ne bo. Kuža je sicer zdrav (vsaj videti je tako), vendar sem pred kratkim zvedela (od druge sosede) pa je pes epileptik. In ravno takrat, ko sem izvedela, je imel kuža zvečer napad. Sicer je dokaj hitro prišel k sebi, a je bil potem še kakšne pol ure - nako naj opišem - recimo utrujen

Hvala.
Logiran

Moj cilj v zivljenju je...
...biti enako dobra, kot moji psi mislijo, da sem.

Nekateri pravijo, da sem pasja. Prav imajo.
sonja
rad pišem
****
Spol: Ženska
Sporočil: 356


« Odgovor #8 : četrtek, 25.03.2004 : 20:12:59 »

Tudi moja bokserka ima epileptične napade,ki so se pričeli pri njenem 5 letu starosti in pri prvem je bilo tako hudo,da sem mislila,da umira,jokala sem in hkrati iskala telefon,da prikličem veterinarja....
Svetoval nam je,naj z zdravili počakamo,če se bodo napadi pojavljali samo občasno, ker ko bo enkrat na zdravilih,bo to za vedno...
Seveda smo se odločili za varianto brez zdravil in tako se njeni napadi sedaj ponavljajo nekje približno na en mesec-nato ima včasih tri na dan(takrat je čisto zmedena in potrebuje gromozansko dozo božanja in crkljanja),nato pa po dva meseca nič....
Res je nekaj najhujšega stati zraven in vedeti,da ji ne moreš pomagati,pa čeprav samo tisto minuto ali dve in čeprav so nam zatrdili,da takrat ne občuti bolečine...
Jaz se ponavadi  usedem zraven nje in jo božam,ji prigovarjam in pazim,da si kaj ne naredi-kaj drugega tudi ni mogoče...Vedno pa štejem dneve od zadnjega napada in MOČNO upam,da je bil zadnji!
Logiran
Drejči
midi
*
Spol: Ženska
Sporočil: 1.862



« Odgovor #9 : četrtek, 25.03.2004 : 21:12:44 »

Še to me zanima:
Ali so napadi pri istem psu vedno približno enako intenzivni ali kakor kdaj?

Do sedaj sem videla samo eden takšen napad in sicer pri temu kužku, za katerega sprašujem.
Logiran

Moj cilj v zivljenju je...
...biti enako dobra, kot moji psi mislijo, da sem.

Nekateri pravijo, da sem pasja. Prav imajo.
Dunja
rad prihajam sem
*
Spol: Ženska
Sporočil: 1.306


« Odgovor #10 : četrtek, 25.03.2004 : 21:53:29 »

Živjo,
ne morem verjeti, da vas ima toliko izkušnje z epilepsijo pri psih. Nisem si mislila, da je to tako pogosto.
Jaz bi verjetno čisto preč prišla, če bi se to zgodilo kateremu od mojih. Sama napada še nisem videla v živo, vem pa za kužka (bokserja), ki je po napadu umrl.  Cry
Gospa (lastnica) me je vsa v šoku (da sem začela jokati še jaz) takoj po prvem napadu klicala za nasvet, pa nisem vedela kaj naj ji svetujem, saj o tem nisem vedela nič.
Napadi pri tem samčku so se začeli 2 tedna po operaciji (pod narkozo) tačke (pri starosti 10 mesecev). Namreč, na sprehodu si je porezal tačko in je bilo potrebno šivanje .
Napadi so se ponavljali na par dni, vendar so trajali tudi po več kot 10 minut. Takoj naslednji dan po prvem napadu je pri veterinarju dobil zdravila, ki jih je dobil vsak dan, vendar napadov niso ustavila. Jaz mislim, da mu je na koncu odpovedal srček, saj so bili napadi tako dolgi  Cry
Logiran
Jana
Jana Pahovnik
administrator
*****
Spol: Ženska
Sporočil: 29.300


Sijejo zvezdice na nebu ...


WWW
« Odgovor #11 : četrtek, 25.03.2004 : 23:09:05 »

Maks je imel v devetih letih in pol en srednje tezek epilepticni napad, po katerem je kaksni dve uri spal od utrujenosti. Ob njem je bila v trenutku napada odrasla hcerka, zato veliko o tem ne morem napisati. Po njem ni imel zdravil.

Lahko pa opisem dogodke, po katerih smo se za vedno od Maksa poslovili. Ceprav velja bokser za vecnega otroka, se je Maks zadnjih nekaj dni pred usodnim vecerom umiril, nekoliko vec je spal, manj je jedel, vendar hrane ni odklanjal, prebavo je imel redno. Na nedeljski vecer je normalno spal na kavcu, se nenadoma zbudil, prisel iz dnevne v jedilnico in se zgrudil. Imel je zelo hud napad, v katerem mu je obracalo oci, imel je misicne krce, polulal se je. Ko se se ni odpocil od tega napada, je dobil drugega in cez slabo uro se tretjega. Ves preostanek noci so si sledili sibki napadi. Ceprav smo bili v telefonski povezavi z veterinarjem, sem mu lahko pomagala le tako, da sem ga ves cas rahlo bozala, mu prigovarjala in ga pomirjala.
Ob jutranjem obisku pri veterinarju smo ugotovili otezeno dihanje, dobil je nekaj injekcij in zdravila. Tudi taka za preprecevanje napadov. Ze naslednji dan smo ugotovili, da je doza verjetno prevelika (ce vas kuza jemlje tabletke, bodite pozorni na vsako najmanjso spremembo in preberite vse, kar pise na listku, ki je prilozen zdravilom) in po posvetu z veterinarjem smo jo zmanjsali. Napadov ni bilo vec, pa tudi splosno pocutje se je izboljsalo. Vseeno pa smo opazili, da je dihanje vedno tezje in da ima Maks vedno vecje tezave pri gibanju (vmesni pocitki ze pri odhodu na lulanje). Spet smo se vrnili k veterinarju, ki je po preiskavah ugotovil kolaps sapnika (kot posledica tako hudih napadov) in tumor na pljucih.

Kaj sem zelela povedati? Epilepticni napad je lahko izzvan s kaksno drugo boleznijo ali tezavo. Pri nas je bil to tumor in zal je bilo za Maksa prepozno. Seveda je lahko kuza tudi samo epileptik, vendar ni odvec, ce se preisce se kaj drugega, kar bi mu napade lahko sprozalo.

Pri Maksu sem bila opozorjena se na eno zadevo, ki je nadvse pomembna za preprecevanje napadov. Veterinar mi je absolutno svetoval kastracijo in razlozil, da je lahko ze najmanjsi dejavnik povod za nov napad. Ni nujno, da je kaksna psicka v blizini.

Drejci,
pesjanu, za katerega te skrbi, lahko najbolj pomagate tako, da je ves cas nekako pod kontrolo. Kadar je doma sam, naj bo nekje, kjer ni nicesar takega, ob cemer bi se pri napadu lahko poskodoval. Ce je kdo med napadom z njim, naj ga potiho miri in pazi, da se ne poskoduje. Nikakor pa med napadom nanj ne vpijmo ali kakorkoli na silo ravnajmo z njim. Po napadu naj se nekaj casa pociva (vsekakor bo utrujen), naj ne divja in dokler povsem ne pride k sebi, ga ne hranimo.
Vem, da bo to najbrz tezko, saj kuza, o katerem pises, ni foteljar, na katerega bi ves cas pazilo budno oko. Vseeno mu zelim cim manj napadov in cim srecnejse dni.
Logiran

MISSA
odvisnež
*****
Spol: Ženska
Sporočil: 813


« Odgovor #12 : petek, 26.03.2004 : 08:17:12 »

LP!
Kako vemo, kaj je res pravi epileptični napad?
Kuža po napadu dolgo časa ne pride k sebi.  Včasih lahko tarja tudi od 45 minut do 2 uri.Samega napada se ne spominja, tisti dan je dokaj miren, manj ješč, pa na očeh se mu pozna, da bi nam rad povedal, da se slabo počuti. Med samim napadom pa je značilno, da mu pride slina na gobček.Noge ga ne držijo, zato je v ležečem položaju.Po navadi se napadi vrstijo ob določenih dražljajih in so zmeraj bolj pogosti.
Kadar ni  prisoten vsaj eden od zgoraj omenjenih dejavnikov lahko komot smatrate, da nima kuža prave epilepsije in v takšnih primerih je moja izkušnja, da zdravljenje za epilepsijo naredi več škode kot koristi.Ko odstranite zunanje dražljaje, tudi napadi minejo. Nekje sem prebrala, da psi včasih sami simulirajo napad, zato, ker tako dobijo željeno pozornost in nežnost, ki je drugače ne bi. Naša Pekinezarka je prišla zadnja k hiši in ko je videla, da meče ostale tri in kako smo jih cartali, božali in skakali okrog njih je še sama probala nekaj podobnega. Ker sem jo samo prijela in odnesla na njen prostor, je razočarana prekinila napad in nikoli več ni probala s to finto.
Zato, povdarjam, mora lastnik  zelo dobro poznati svojega psa, da lahko oceni med pravim in navideznim napadom. Moja duga mi je zmeraj povedal, da ve, kaj se mu je zgodilo in, da nisem jaz temu kriva. Revež je mene tolažil, namesto, da bi jaz njega. Prava epilepsija zahteva od lastnika veliko ukvarjanja s psom, pravo zdravljenje in s tem mislim pravo količino zdravila glede na težo, starost in spol ter ne nazadnje tudi pasmo psa.
Drejči, intenzivnost napada ni nikoli enaka. Včasih je lahko napad zelo lahek in kratek, včasih je težak in dolg. Tisti, ki svojega psa ZELO dobro poznate, ga poglejte med napadom v oči. Če boste imeli občutek, da vas pes vidi, da je po očeh pri sebi ( težko to opišem), da bi vam z očmi rad nekaj povedal, si skoraj z gotovostjo upam trditi, da to ni pravi napad. Če pa psu oči begajo, se mu nekontrolirano obračajo in ko se metanje konča je pes ves zmeden in vas gleda kot deseto čudo ,je skoraj gotovo epilepsija.
Sama taprave epilepsije nisem doživela, smo pa uporabljali taprava zdravila in moram reči, da sem še danes zelo jezna, da sem dogo podvrgla taknemu tretmanu. Po apaurinu je bil ves grogi še naslednji dan. Sedaj bom tisočkrat premislila, preden bom psa podvrgla zdravljenju.
LP,Miša
Logiran
Drejči
midi
*
Spol: Ženska
Sporočil: 1.862



« Odgovor #13 : petek, 26.03.2004 : 09:02:28 »

Hvala za dobre nasvete in želje.

Upam, da bom tam, ko bo imel napad in da mu bom vsaj malo v tolažbo in cartanje, ker tega od njegove lastnice ni za pričakovati. Undecided

Mi je jasno kako ste se počutili, ko ste lahko samo gledali, pomagati pa niste mogli. Poznam ta grozen občutek, čeprav je bil pri nas vzrok popolnoma drug.
Sem pa vesela za pse, ker so ob sebi imeli uteho.
Logiran

Moj cilj v zivljenju je...
...biti enako dobra, kot moji psi mislijo, da sem.

Nekateri pravijo, da sem pasja. Prav imajo.
VZ
rad pišem
****
Sporočil: 378


« Odgovor #14 : petek, 26.03.2004 : 10:09:26 »

Epileptični napadi se pojavljajo v zelo različnih oblikah, itenzitetah in tudi vzroki zanje so lahko zelo različni. Vsekakor bolj verjamem, da je dedna bolj nagnjenost k epilepsiji kot pa epilepsija sama. Ali bo do napadov prišlo ali ne pa je bolj odvisno od zunanjih dejavnikov. Napadi se lahko začnejo iz različnih vzrokov (nenazadnje res tudi vzbujanje pozornosti). Lahko je to recimo močnejši udarec v glavo, lahko je psihično ali zdravstveno stanje psa. Vkolikor ti napadi res niso prepogosti in premočni, je res bolje, da se psu ne dajejo pomirjevala in se ga takrat poskuša čimbolj miriti. Bolje je res poiskati prave možne vzroke.

Pomanjkljivo delovanje žleze ščitnice je menda ena od najbolj pogostih bolezni pri psih. Eden od najpogostejših simptomov pa so (poleg drugih morebitnih fizioloških in vedenjskih težav) ravno epileptični napadi. Zato ne bi bilo odveč, da se takega psa da na preiskavo za ščitnico. Če mu ugotovijo premajhno koncentracijo hormonov v krvi bo dobil ustrezna zdravila in s tem lahko tudi epileptični napadi minejo.
Logiran
Strani: [1] 2 3 4 5 6 ... 27   Gor
Natisni
mojpes.net  |  o psih  |  zdravje  |  Nevrološke težave  |  Tema: Epilepsija
Skoči na:  

domov | o psih | pasme | galerija | forum | zaščita živali | posvojite psa | piškotki | admin | splošni pogoji

2000-2023 Jana. Vse pravice pridržane.
Vsako kopiranje vsebin ali njihova uporaba v nasprotju s
splošnimi pogoji uporabe mojpes.neta je prepovedana.
Powered by SMF 1.1.20 | SMF © 2013, Simple Machines