mojpes.net

Ne morem verjet. Moj Rotko je šel včeraj v pasja nebesa. Osem dobrih let je bil z nama in potem kar tako, čez noč. Bil je zdrav kot ribica, živahen, povsod je šel z nama. Čeprav je bil rotwailer je bil pravi cukerček. Tako razvajenega in cartljivega psa nihče ni poznal.
Ponoči mu je razneslo želodec in ni mu bilo pomoči. Ko sva ga zjutraj peljala k dežurnemu veterinarju je bil ta presenečen da je še živ. Ko so ga odprli so rekli, da ne morejo ničesar narediti. Da se lahko le še posloviva.
Jokam, jokam, jokam. Vse me spominja nanj. Povsod ga vidim. Ne morem se sprijaznit, da ga ni več. Tako me boli srce da sploh ne morem opisat. Ko že neham jokat, je dovolj že samo čisto majčkena misel nanj in že zopet solze.
Ali bo kdaj lažje? Prav živo ga vidim in si predstavljam kako mi prinese žogico in me že samo s pogledom prosi da mu jo vržem. Ko se pripeljem domov, slišim njegovo cviljenje od veselja, vidim njegove oči, ki so polne pričakovanja po sprehodu.
Sploh ne znam opisat kako hudo mi je. Se mi zdi, da ne bo nikoli bolje in da se bom utopila v svojih solzah.
Rotko, kjerkoli si, upam, da imaš zraven jezero, da boš lahko plaval, žogice da jih boš hodil iskat in pa eno prijazno roko da te bo čohala.
Midva te ne bova nikoli pozabila, vedno boš v najinem srčku.

Sožalje! :'(

Sožalje!
Zdaj uživa na drugi strani mavrice z našimi ostalimi pesjani. Ko pa bo prišel čas se pa spet srečata. :'( :'( :'(

Iskreno sožalje ob izgubi.

Žal mi je za izgubo... :-\

Iskreno sožalje.
Tudi jaz se še vedno utapljam v solzah. In čakam na dan, ki naj bi prišel, ko bo bolelo manj. Trenutno sem hvaležna za solze. Včasih utrudijo toliko, da lahko vsaj zaspiš...
Držite se, pa spominjajte se tistih tisočerih lepih trenutkov, ki ste jih preživeli skupaj. Sem v mislih z vami.

Žal mi je, Prestica. Moje iskreno sožalje :'(

Tudi jaz upam, da bo prišel dan, ko sem bom zbudila in bo lažje. Ko bom lahko šla mimo njegovih stvari, se spomnila nanj in vseh skupnih trenutkov in ne bom planila v jok, temveč se bom le nasmehnila in si rekla: "ja, to je bil pa moj rotko,najboljši pes na tem planetu."
Toda trenutno me tišči pri srcu, solze se nočejo ustavit.

Moje sožalje! Prišel bo tak čas, da se boš spomnila nanj in ti bo toplo pri srcu ob spominu, saj sta skupaj preživela osem let, imela en drugega rada in marsikaj doživela. Čas celi rane, ostane še lep spomin.

Iskreno sozalje  :(

prestica, joči. Bo vsaj na trenutke lažje. Jaz še vedno vsakič, ko pripravljam hrano, štejem posodice in potem eno prazno dolgo gledam, ulijejo se solze, in jo s težkim srcem porinem stran. Ko bi le lahko tako lahko stran potisnila tudi bolečino. Ne morem. Nekoč morda jo bom lahko oz. bo manj bolelo. Nekako si govorim, da tako pač je, da je tako moralo biti. Ne vem sicer zakaj, ampak tako je. Saj bo. Drži se.

prestica...kar joči, dokler solze tiščijo. BO prišel čas, ko boš pomirjena lahko pomislila na Rotkota. Medtem pa naj te tolaži misel, da ste se imeli radi, radi, radi vsa ta leta, kar ste bili skupaj. Pa čeprav samo 8. Rotkotu je tudi zdaj lepo, z mavrice te spremlja in bi rad, da se tvoja bolečina umiri.
Prestica, meni je ob smrti našega Triškota nekdo napisal, da je treba srce napolnit, še predno pospraviš zadnjo posodo pokojnega kuža. Mu nisem prav zlahka verjela.....pa je imel prav. Izjoči solze, potem si pa obriši lica in odpri srce. Nekje te čaka pasja duša, ki potrebuje tvojo ljubezen.

Sožalje. Sčasoma boli manj in ostanjejo lepi spomini na skupne dni. In počasi se srce odpre...

Iskreno sožalje...
Boleči spomini bodo ostali kar nekaj časa...kasneje se bodo prelevili v srečne spomine...v spomine o prijateljstvu in igri, o zvestobi in navezanosti,...v spomine o sreči.

Moje iskreno sožalje.

Tudi od mene iskreno sožalje ob izgubi. Jaz sem prejšnjo nedeljo izgubila mojo najboljšo prijateljco Gaio, tudi ona je bila rotweiler, stara 11 let in pol. 

Moje sožalje.

Iskreno sožalje.