mojpes.net

o psih => Napadalnost => Sporočilo, začeto od: BiLLY , sreda, 10.12.2003 : 15:38:32



Naslov: Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: BiLLY , sreda, 10.12.2003 : 15:38:32
Zdravo!
Imam eno vprašanje. Pred enim mesecem sem dobila dva meseca starega mešančka! Zadnje čase pa če mu prepovem kaj z besedo "fuj" , se kuža zažene v moje noge in začne renčati name in me grizti!
 :'(
Ugriznil me je že trikrat , če pa ga malo po ritki udarim, začne še bolj renčati! :o
Imam tudi muco, ki je stara 11 let, a se s kužkom ne razumeta! On jo napada, ona pa mu vrača z udarci!
Kaj naj naredim, da bosta prijatelja? Imela sem že psičko, ki se je z muco zelo razumela, tadva pa se ne ujameta!

Če ima kdo izkušnje s tem, naj prosim piše!

BiLLY


Naslov: Re:Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: Drejči , sreda, 10.12.2003 : 15:59:24
A si že kdaj videla, kako psica (govorim o normalni psici - mami) kaznuje svoj razgrajaški zarod ?
Naredi enako.

Presenečena boš kako zelo učinkuje.


Naslov: Re:Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: kemist , sreda, 10.12.2003 : 16:07:53
Billy!
Glede na to, da je pes se mladic, mislim da ne bo problemov, le dogovorit se morata kdo je alfa, beri vodja krdela. Kako bos to izpeljala, je pa tvoja odlocitev... in nikoli pozabit na pohvalo in nagrado ;)

pozdrav z obale
k.


Naslov: Re:Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: Dunja , sreda, 10.12.2003 : 16:15:25
mali hudiček, he, he!
Za vratno, gubo, pa parkrat levo desno, zraven pa uporabi frazo (ne "fuj" ker za to besedo že ima odgovor...), ampak recimo: NE!
Ko bo priden, ga probaj večkrat obrniti na hrbet in ga med tem božaj.

Z muco se bosta pa že sama zmenila, samo probaj vseeno držati kontrolo, ker so muce za pse lahko zelo nevarne. Tudi moj peso je prišel v trop 4-ih hišnih mačk, pa so mu takoj pokazale, kdo je šef teritorija. Od začetka se jih je bal, sedaj pa spijo skupaj. Za vse pa je potreben čas...

LP


Naslov: Re:Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: BiLLY , četrtek, 11.12.2003 : 14:48:25
Haj!

Hvala vsem za nasvete, ampak pri malemu nič ne zaleže!
On se še vedno veselo spušča v mene! :(
Ko ga zgrabim za gubo še bolj znori! :o Če pa ga ignoriram, se malo umiri, ampak naslednjič spet napade!

Upam da se bo sčasoma umiril! :)


Naslov: Re:Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: erika , četrtek, 11.12.2003 : 16:43:27

Živijo!

Včasih se obnese tudi časopisni papir, pa ga malo udari po ta zadnji, ko ga bo spet prijela njegova huda ura.
Drugače pa, če ga ne boš sedaj dala v red, ga ne boš nikoli. Seveda to ne gre čez noč, kuža ne razume kaj mu dopoveduješ. Če boš dosledna pri tem dopovedovanju bo tudi sam zakapiral, kdo je gospodar.

lp erika


Naslov: Re:Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: erika , četrtek, 11.12.2003 : 22:16:43

Ja, Urška, se strinjam s tem kar si napisala. Veš moja pasma je bolj nežna, pa čeprav so velikani. Pri nas zaleže že če zavpijem. Vsaka pasma ima pač svoje značilnosti.
To, da bi psa stresala za gubo je pri meni skrajna faza. Tudi psica vsaj naša ni nikoli stresala mladička za vratno gubo. Umirila ga je tako, da je njegovo glavo enostavno vzela v svoj gobec in mali se je usral he he. Potem je bil pa mir. :)

Billy bo moral pogruntat kaj deluje na njegovem psu to je vsa umetnost.

             lp erika


Naslov: Re:Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: flufi , četrtek, 11.12.2003 : 23:32:47
Pri problemu z BiLLY bi komentirala nekaj stvari:

1. zakaj priporocate »kaznovanje« mladica (=pasji otrocicek) s stresanjem za vratno gubo?? Strokovnjaki so ze zdavnaj dokazali, da služi stresanje za vratno gubo volkulji za UBIJANJE plena in NE za discipliniranje svojih »otrok«.
Za discipliniranje mladicev pa kanidi uporabljajo druge nacine: npr. ignoriranje poredneža, zvočno opozorilo porednežu=renčanje, psica poredneža rahlo ali močneje prime čez gobček, redkeje pa psica mladica močno pritisne k tlom.  

2. Stresanje psa za vratno gubo ni fer  :'(do psa, psa izredno razburi (tudi vas bi, če bi vas bitje, ki ima cca. 5-10-krat vaše kile hotelo ubiti), pes se iz tega nič ne nauči (o pač, nauči se, da se nas mora bati oz. se nam upirati) in mirno lahko sklepam, da je stresanje fizična zloraba psa.

3. BiLLY-ju preostane kar nekaj učinkovitih, mladiču razumljivih in prijaznih pristopov, kot je opisala že Urška:
-ignoriranje, ki pa naj se začne tako, da ob prvih znakih neželjenega vedenja brez besed odkorakamo v drug prostor zapremo vrata za seboj ter pustimo mladiča samega za cca. 3 min. Po tem času se vrnemo in z mirnim glasom zahtevamo od kuzka preprosto vajico, npr. Sedi. Psa lahko zvabimo v Sedi.
Če sodeluje in se normalno obnaša, ga obilno (vendar mirno, da se ne preveč razburi!) pohvalimo & nagradimo. Če začne z zaganjanjem & grizenjem, TAKOJ odidemo in ponovimo postopek.

-Mladiča takoj naučimo vaje »Glej me« tako, da izrečemo njegovo ime, in ko nas pogleda v obraz, takoj pohvalimo & nagradimo. Pri tem lahko sprva počepnemo in si roko s priboljškom ponesemo k našim očem, tako da ji mladič lahko sledi s pogledom.
-Mladiča ne smemo pozabiti pohvaliti VEDNO, ko se primerno obnaša ! Veliko lastnikov psov namreč razume lepo vedenje psa za nekaj samo po sebi umevnega, ko pa pes npr. zarenči nanje, takoj začnejo z drastičnimi ukrepi »proti dominanci«  :P, po domače s takimi ali drugačnimi batinami, da bi pa prebrali kako strokovno literaturo o tem, jim še na kraj pameti ne pade. NAPAKA !!!  :-X :-\

-Ce zacne mladic z izpadi po nekem dolocenem znaku – tu je BiLLY omenjala »fuj«, potem to pomeni, da bi bilo pametno »fuj« nadomestiti z drugo besedo, ker obstaja možnost, da je mladič »fuj« povezal z nečim zelo neprijetnim in na ta neprimeren način odreagira.
-Mladiča je NUJNO potrebno ČIM PREJ naučiti jakosti ugriza – med drugimi mladički se bo tega naučil sam, če bo le imel dovolj druženja & igre z njimi.

-Da pa bo pes pazil na človeško kožo, ga moramo NAČRTNO navajati. Kako? S pomočjo koščkov hrane, ki jih dajemo psu iz roke. Psu ponudimo košček in če hlastne v roko, takoj roko izmaknemo. Po nekaj poskusih in malce naše iznajdljivosti in potrpežljivosti bo pes kmalu razumel, da bo dobil košček le, če bo lepše vzel. Sprva mu damo že takoj, ko začutimo napredek. Kasneje pa zahtevamo od mladiča več in mu dajemo samo, ko zelo nežno vzame iz roke. Pri tem uporabimo primerno povelje npr. »Nežno«.  ;)

- S takim mladičem so tudi strogo prepovedane vse grobe igre vlečenja in cukanja za predmet. Z njim se raje igramo kako enostavno skrivanje predmeta/ piškotka/osebe, preprosto prinašanje z zelo kratke razdalje, pri čemer VEDNO zamenjamo igračko, ki jo prinese, za grižljaj.

Lp


Naslov: Re:Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: maj , petek, 12.12.2003 : 08:15:57
Ko je prisla k hisi mala kepica Gala, sem mislila, da je naj, naj, naj....saj poznate to. Kmalu pa me je spravila na realna tla. Raztrgane kavbojke, trenirka (da naštejem samo nekaj stvari) Vcasih je tako skakala-bolje norela in grizla, da bi kmalu obupala.
Pomagalo ni nic drugega kot ignoranca!!!
Naenkrat sem opazila, da je "mirnejša".  :D :DSicer ne vem, ali se je navelicala, ali ji je moja ignoranca segla do srca.
Tudi svoje male ostre zobke ja rada zasadila v nase roke. OJOJ. A moj glasen AUUU, ji ni bil prav nic vsec. Zdaj mojo roko samo se nezno grizlja... A potrebno je bilo nekaj casa in mojih zivcev-v zacetku so bile moje roke kar dobro obdelane  :-X :-X Probala sem tudi stresanje za vratno gubo, a sem ugotovila, da sem dosegla ravno nasprotni ucinek od zeljenega in sem ta nacin hitro pospravila!!!

LP, maj


Naslov: Re:Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: TinaZ , petek, 12.12.2003 : 12:20:59
Živjo!

Imam podoben problem z mojo dvoinpolmesečno francosko buldogco Bubo. Zadnje par dni se najraje zaganja v rob hlačnic ali v copate (obute) in noče izpustit. Če tulim "NE", ne pomaga, ker me samo čudno gleda. Stresanje za gubo se mi zdi kruto, ko sem parkrat probala, tudi ni zaleglo, zato tega ne počnem. Če jo malo oplazim s časopisom, se sicer ustraši in spusti, ampak čez par sekund je spet na delu. Ignoriranje pa sploh ne pomaga, ker se mi obeša na hlače ali copate par minut skupaj, tudi če sem pri miru; če hočem it v drug prostor, Buba visi na meni in gloda naprej.
Od vseh naštetih "vaj", se še najbolj (žal še vedno slabo) obnese časopis, ker se ga malo boji, če samo zašimim z njim. Imam pa grozno slabo vest, kadar jo oplazim z njim (v končni fazi je to fizična kazen, kar pa se mi ne zdi prav).

Kaj naj naredim? Buba se mi smili, začenjam pa se smiliti tudi sam sebi, ker sem že kar fino pogrižena  ???

Lep pozdrav,
Tina


Naslov: Re:Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: andariell , petek, 12.12.2003 : 12:55:58
Moj nasvet: Uporabljaj metodo, ki je najbolj učinkovita...


Naslov: Re:Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: flufi , petek, 12.12.2003 : 13:38:16
Aja, pa tegale prispevka ne spreglejte:

http://www.mojpes.net/modules/news/article.php?storyid=346

... s poudarkom na:

Pes si mora zaslužiti vsako pozornost: hrano, božanje, sprehod, izhod ali vstop v hišo, spuščanje s povodca, igro... skratka vse, kar želi. Vedno od njega zahtevamo "Sedi" in njegov pogled; ko pes to stori, pomeni, da od nas pričakuje navodila, "Sedi" + Pogled = pasji PROSIM !!   ::)


Naslov: Re:Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: BiLLY , ponedeljek, 15.12.2003 : 21:53:56
Zdravo

Z mojim kužanom je vedno slabše! :(
Zdaj me je začel napadati tudi če mu želim iz gobčka vzeti kakšno smet!
Pa tudi nehal me je ubogati, tako da res ne vem več kaj naj naredim! Zadnjič sem mu hotela iz ust vzet sponko, ki mi je padla na tla, pa me je ful ugriznil v prst! :o
Opazila sem tudi, da če se mu približam ,ko ima kakšno kost, postane agresiven!
Zgleda da je problem večji kot sem mislila!
Pomagajte :'( :'( :'(


Naslov: Re:Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: KatjaD , torek, 16.12.2003 : 01:37:58

Mislim, da je v vajinem odnosu predvsem velik problem glede tega, kdo je tukaj alfa. Jaz bi na tvojem mestu začela intenzivno delati na tem, da postaneš alfa v tem odnosu.

Moraš pa seveda to dokazovati povsod:
1. zahtevaj, da se, ko gresta ven, usede oz. počaka pred vrati, da greš ti prva skozi (tudi ob hoji v hiši skozi ozke prehode, na stopnišču,...),
2. nobenega spanja na višjih položajih (postelja, kavč,...) - alfa krdela ima namreč pravico do miru na ležišču in ostali osebki krdela morajo spati nižje (tako je npr. tudi pri volkovih in divjih psih),
3. naj ne zaseda strateških položajev v hiši (ozki prehodi, vrh stopnic,...), saj mu le-ti dajejo občutek neke kontrole nad vsem, kar se dogaja v hiši,
4. nobenega fehtanja hrabe z mize, ko jeste naj bo vsaj 2 metra stran (če ne gre drugače,  naj bo v drugi sobi),
5. nikoli naj ne dobi hrane prvi, tudi če je 5x na dan (preden mu daš hrano vzemi košček čokolade, ali karkoli takega, da ima odčutek, da si jedla pred njim).
6. čim prej se mora zavedeti, da je njegova hrana v bistvu tvoja in da mu jo lahko vzameš kadarkoli (zato točki 4. in 5.),
7. naj ti ne bo pod častjo uleči se za pet minut na njegovo ležišče (ali zlesti v kočo, če spi zunaj), da mu dopoveš, da mu v bistvu ti dovoliš, da tam leži,
8. ko leži nekje v hiši/stanovanju pojdi zanalašč tam mimo in zahtevaj, da se ti s poti umakne, ne stopi čez njega, sploh pa ne hodi okrog njega,
9. igraj se samo na načine, ki v njem ne zbujajo preveč nagona trganja, grizenja plena (odpadejo vsi cofi, vrvi, kongi,...),
10. občasno ga, kadar leži obrni na hrbet (koob tem ne zarenči, ga obilno pohvali),
11. tako doma, kot na sprehodih se mu občasno skrivaj, da bo ugotovil, da je on tisti, ki mora biti pozoren nate in ne obratno (seveda ga obilno pohvališ, ko te najde)...

Saj vem, da to zveni kot teroriziranje mladiča, ampak tale "mladič" hitro odraste in če ga ne boš uspela "urediti" zdaj ti bo hitro zrasel čez glavo. Strinjam se z nakaj zgoraj napisanega - ne kaznjuj mladiča s stresanjem za gubo, mlatenjem s časopisom,..., saj ne boš dosegla tega, kar hočeš, pes se bo samo še bolj uveljavljal, če pa slučajno le ni toliko močen v karakterju, kot trenutno hoče kazat, pa se te bo samo bal. Da ne omenim vseh možnih poškodb zaradi stresanja za gubo. Tudi nisem še nikoli videla takšnega načina kaznovanja s strani psice.

Kar se tiče "kazni", pri mojem je prav tako najbolj delovala ignoranca. Ko je naredil nekaj "narobe",... sem prekinila igro, šla iz sobe, ga zaprla v sobo, če sem bila prej tam,... Ne moreš verjeti, kako pozitivno je odreagiral. Seveda pa ne deluje, ko ga enkrat zignoriraš, vztrajaj!!! in to  vsakokrat. Tukaj ni kompromisov (joj, zdajle je pa malce manj zagrabil - zagrabil je, to je dovolj).

Če te ugrizne v roko, mu nastavi palec na nebo (ne zapiči v nebo ampak samo nastavi blazinico na sredino trdega neba). To ni groba poteza, sproži le refleksno odpiranje gobca za nekaj sekund, kar je v bistvu ravno obratno, kar hoče doseči on (stisniti). Mogoče bo ugriz povezal s tem, da mu je ob njem neprijetno, ker gobca ne more zapreti.

Upam, da sem ti bila v kakšno pomoč, pa javi kaj, kako napredujeta.


Naslov: Re:Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: Drejči , torek, 16.12.2003 : 18:26:01
Tale tvoj kosmatinček je pa res pravo zmene.  Če ni pomagal niti en nasvet, ki je tukaj naveden, potem bi temu lahko rekla, da imaš en velik kosmat problem.    :P

Predvidevam, da je to tvoj prvi kuža in niti sama ne znaš pravilno izkoristiti te nasvete (pa brez zamere).

Ne zamujaj dragocenih minut, ker boš kmalu imela še večji kosmat problem - malac bo zrasel.

Takoj pot pod noge (skupaj s kužkom), pa v najbljižje kinološko društvo, ki ima tečaje. Res, da gredo tečaji že proti koncu in se bo težko vključiti v skupino, vendar ti bodo trenerji z veseljem priskočili na pomoč.
Kot prvo so kinološko teoretično in praktično podkovani (velikokrat je praksa drugačna od teorije), kot drugo pa bodo psiča videli v živo in ti bodo lahko razložili kako rešiti konkreten problem. To, da morda nisi član v tem trenutku ne igra vloge, vseeno ti bodo pomagali. Vsaj do sedaj je bilo tako.
Sama nisem kinološki začetnik, pa sem svoje zmene peljala v pasjo malo šolo, ker sem dobila totalno nesocializiranega in vseboječega psa (toda, to je že druga zgodba).
Tudi drugim, ki svojega psa tako ali drugače  niso obvladali, sem svetovala isto. Vsi tisti, ki so sme poslušali, so se mi pohvalili, da so v društvu prijazni in pripravljeni pomagati, ter da jim je nasvet teh ljudi pomagal, ker so lahko na licu mesta in na problematičnem psu pokazali kako se stvari streže.
V glavnem, pokazali so se uspehi.

Priporočam ti tudi, da se vključiš v prvi naslednji tečaj. Predvsem, da izšolaš sebe. Ko boš to naredila, boš lažje razumela pasjo dušo, kar ti bo olajšalo tudi nadaljno vzgojo tvojega psiča.
Naučila pa se boš tudi, kaj pomeni biti alfa in kako ta položaj obdržati.

Vse to se moraš naučiti v praksi, teoretiziranje nima smisla.


Iz srca ti želim, da bi ti uspelo.


Naslov: Re:Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: bak , petek, 19.12.2003 : 12:04:47
Zelo pazljivo preberi kar ti je napisala KatjaD. Bo treba pokazat kdo je sef pri hisi!!! Ce se zrangiras kot alfa verjemi da bo pomagalo. Gre samo za to gdo bo koga. Ti njega ali on tebe. Ce bo on tebe bos imela velik velik problem. Vcasih je potrebno bit tudi malo nasilen....


Naslov: Re:Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: janchy , sobota, 20.12.2003 : 13:25:04
KatjaD ti je prav sistematično opisala, kaj moraš narediti, da boš ukrotila tvojega razbojnika. Jaz se popolnoma strinjam z njo.
Mojega zlatega prinašalca sem dobila nekje v petem razredu OŠ, pred njim še nisem imela psa in je bilo zame nasploh vse novo. Lahko bi rekla, da je bil rahlo dominanten samček, ki se je prav dobro zavedal svoje moči, še posebej pri drugih psih. Midva nisva nikoli imela težav s podrejanjem. Že od majhnega je bil navajen, da mu lahko hrano mirno odnesem, mu vzamem kost iz gobca... To mi je enkrat celo še kako prav prišlo, ko mu je neumna mimoidoča prinesla cel kup kurjih kosti. Takrat je bil še mladiček in lahko si mislite, da se mi je kuža skoraj zadavil.
Isto je bilo z žogicami, odejicami in vsem kar si je vzel za svoje. Ko sva se npr. igrala "vlečenje vrvi" je na koncu moral vedno on popustiti, ali pa ko sva šla na sprehod je on šel vedno zadnji skozi vrata. Parkrat se mi je zgodilo, da je prišel spat v mojo posteljo. Kaj hitro sem ugotovila, da me hoče iz postelje dobesedno izriniti ;D. Enkrat sem ga iskala po celem vrtu in hiši kuža pa mirno spal oz. smrčal na moji postelji ;) To so vse znaki, ki sprva zgledajo luškani, v resnici pa služijo kot opozorilo za vnaprej. Večkrat sem tudi šla v njegovo hišico, čeprav me je malo čudno gledal, češ kaj pa ti tu... ;D
Hočem ti povedati, da ne obupaj, bodi dosledna v svoji vzgoji in upoštevaj katjine nasvete. Prav tako ti ne priporočam, da kužka kaznuješ s časopisom ali čem podobnim, najboljša je ignoranca, ker si kuža nenazadnje želi tvoje družbe in ljubezni in bo to zanj primerna kazen. Drugače je pa tako, psi so odlični partnerji in prijatelji, so pa tudi mali koristolovčki, ki lahko stvari hitro obrnejo v svoj prid ;)
Želim ti veliko uspeha,
jana


Naslov: Re:Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: KatjaD , torek, 23.12.2003 : 15:56:12

Billy,
javi kaj, če s pesjanarjem napredujeta oziroma, če sta uspela rešit probleme.


Naslov: Re:Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: Leon , nedelja, 28.12.2003 : 13:05:57
Očitno je,da psu prepuščaš vodilno vlogo v vajinem tandemu,ter da si preveč počlovečila odnose z njim.
Ker sama ne boš kos temu problemu,ti predlagam,da si poiščeš strokovno pomoč.Zadeva ni tako preprosta,kot se vidi na prvi pogled.Kuža se bo osvojenemu rangu zelo nerad odpovedal in bo storil vse,da ga obrži.Pa ne čakaj predolgo in nikar ne delaj preizkuse raznih teorij na njemu.Za odpravo te motnje se obrni na slovenskega behaviorista,Metoda Mikuž Bračkovič.Dobiš jo na naslovu kluba za tibetanske pasme.


Naslov: Re:Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: nikar , sobota, 21.02.2004 : 09:40:58
Oj!

Moja težava je malo drugačna. Pes je star že dve leti in še kar uboga. Imam pa težavo pri ukazu spusti. Če ima v gobčku kost je ne spusti, prav tako pa ne svojih igrač.Če mu hočem vzeti s silo odmika glavo in renči.
Ko je bil manjši je stvar spustil, sedaj pa nič več.
Ali ga sploh še lahko navadim, da bo na moj ukaz spustil določeno stvar.

LP
Nikar ???


Naslov: Re:Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: Kiki , sobota, 21.02.2004 : 10:06:42
Jaz sem svojo NO navadila spuscanja tako, da sem v drugi roki ponudila drugo igracko itd. (Vedno je bolj zanimiva tista, ki je se nimas). Potem pa vedno izdatno pohvaliti, vcasih dati spet nazaj itd.

Resda sem to delala, ko je bila majhna, ampak s potrpezljivostjo se to postopno gotovo lahko doseze tudi pozneje.

Predvsem pa: nikoli jemati na silo. To bo jemal kot merjenje moci (kdo je pa zdaj mocnejsi, si pa videl(a) .) Mi se s psi, zlasti vecjimi, po moci ne moremo meriti. Lahko ga obvladas le s pametjo in vzgojo. Prijazno prigovarjaj in ce spusti, intenzivno pohvali in nagradi. Scasoma samo se pohvali in le vmes dodaj kaksen priboljsek.

Meni moja psicka spusti tudi najslastnejsi zalogaj iz gobcka, ce ji recem. Prav tako to pride zelo prav, ce zagrabi kaksno packarijo na cesti, s katero bi se, ce me ne bi ubogala in bi jo pojedla, lahko morda zastrupila...

Zdaj imam novega kuzka, mesancka, in ceprav je najdencek in star ze eno leto, ta tehnika tudi pri njem ze daje rezultate.

Traja nekaj casa, a sem prepricana, da se obrestuje, ce si ta cas vzames.


Naslov: Re:Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: Drejči , sobota, 21.02.2004 : 19:48:48
Predvidevam, da ste kot mladiču jemali stvari iz gobčka in redkokdaj ali pa nikoli vrnili.

Najboljša varianta je predmet vzeti, se poigrati s tem predmetom in vrniti (seveda, če ne gre za kakšno svinjarijo).

Moji psi tudi renčijo, vendar je to povabilo h igri, ker mi ob tem rinejo predmet v roko in  na vse pretege majaho z repom. To pa zato, ker sem jim predmete vedno jemala iz gobca, nakar je ta predmet postal igrača. Na koncu igre pa sem ga pustila psu, ker me predmet "ni več zanimal".

Drugače pa - že toliko krat napisano na tem forumu - šef moraš biti ti in ne pes. Če pes grozeče ali opozorilno renči nate, potem hoče biti šef on oziroma je že. In to je nedopustno. Torej, je merjenje moči skoraj neizbežno (oprosti Kiki, se ne strinjam s tvojo trditvijo).
Z milimi prošnjami in moledovanjem, ne boš prišla nikamor, samo v očeh psa boš padla rang nižje.
Seveda s tem ne mislim, da je treba psa tepsti. Nikakor!

Enostavno ga primeš čez nosni greben in stisneš malce močneje dokler ne spusti. Potem pa naj ta predmet postane predmet igre s tvojim psom. Po nekaj minutah mu predmet velikodušno prepustiš.

Kuža naj se navadi, da mora predmet najprej "prevohati" in pregledati šef in šele, ko tebi predmet "postane nezanimiv", ga prepustiš psu.
Nagrada zanj, v tem primeru, je igra in vrnjen predmet.

Tako nekako je urejen med mojima dvema psoma. Glavni (starejši) ima plečne cca. 52 cm in 14 kg, mlajši (podrejeni) pa cca. 75 cm in 35 kg. Glede na te karakteristike, bi šef moral biti mlajši, pa ni tako.
Če ima mlajši v gobcu nekaj, kar je starejšemu zanimivo, ta samo stopi zraven, rahlo zarenči in mlajši  takoj spusti predmet. Nazaj ga dobi takrat, ko se starejši naveliča.
Naj povdarim, da pretepov med njima ni.

Tako pač je v pasjem svetu.

In nekako mi ne gre v glavo, ko nekateri širijo veliko znanost o pedagoškem pristopu pri vzgoji psov.
Če se malce poglobiš v odnose med samimi psi, potem ni treba izumljati tople vode glede vzgoje.

No, Nikar tale zadnji odstavek se ne nanaša nate ali kogarkoli osebno, temveč samo pripomba na splošni trend, ki mu zadnje čase sledim.


Naslov: Re:Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: LIZA , nedelja, 22.02.2004 : 00:02:09
Billy,takle problem smo pri moji babici reševali takole:vsakič,ko je kuža ugriznil koga,pa naj je bila to babica ali muca ga je dedek prijel za vratno gubo,malo potresel in to je bilo to.Nato se je nadaljevalo podobno kot pri tebi.Kužka so začeli kaznovati tako,da so ga zapirali v prostor,kjer ni bilo nikogar in ni mogel slišat glasov svojih ljudi,hkrati so poskrbeli,da kuža ni ničesar mogel uničit.Kužka so puščali na začetku tudi po dve uri samega.Ko so ga spet vzeli k sebi je bil zelo vesel,ponavadi so mu takrat dali tudi obrok.In kuža je počasi dojel,da če bo ugriznil,bo sam.Samo so pa menjavali prostore,kamor so ga zapirali,včasih tud v pesjak,kjer je bil drugače zelo redko in pa predvsem so menjavali čas kaznovanja,sicer bi kuža vedel,da ga bodo tako ali tako vzeli ven.Je tole trajalo kar nekaj časa,ampak je pomagalo.
Nevem,morda bo tudi tebi,vsekakor pa veliko sreče!


Naslov: Re:Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: nikar , nedelja, 22.02.2004 : 08:47:02
Drejči in Kiki!

Hvala za nasvet. Včeraj sem poskusila s Kikinim, pa je delovalo. Spustil je žogo, v zameno pa dobil drugo oz. isto žogo.
Bomo videli kako se bo obneslo pri kosteh. :)

Hvala še enkrat


Naslov: Re:Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: Kiki , nedelja, 22.02.2004 : 13:38:23
Nikar,

hvala za povratno informacijo. Pri meni je super delovalo. Nekaj casa (mesec ali dva) sem morala nositi, ko smo sli na sprehod, s sabo vedno dve zogici, dve palcki itd. in psicka je kmalu ze tako dobro vedela, kaj je treba narediti, da je predmet iz gobcka spustila ze takoj, ko sem jaz prijela v roko drugi predmet. To je postalo del igre in najinega sporazumevanja.

Pomembno pa je, da psu pri tem vedno govori: "Spusti," zato da poveze dejanje s to besedo. Potem tudi vedno pohvali.  Na koncu pa bo zadoscalo ze samo ce reces "spusti".


Drejci,

se vedno menim, da je merjenje moci nepriporocljivo, celo nevarno. Govorim namrec o merjenju fizicnih moci. Lastniku psa, cigar pes renci nanj, ko mu ta hoce kaj vzeti, nikakor ne bi svetovala, naj ga skusa fizicno nadvladati, pa na katerokoli nacin ze.

Tudi ne bi (in nisem!) nikomur svetovala, naj svojega psa milo prosi ali ga moleduje. Treba je parkrat reci in ce se pes ne odzove, oditi stran in pokazati, da te ne zanima vec. Potem bo hitro sam prisel. Ce pa reces 'spusti' dvajsetkrat se bo naucil samo to, da je 'spusti' tista vaja, ko lastnik 20x rece to besedo, njemu pa se vedno ni treba ubogati.

Sicer si pa tudi sam pokazal, da merjenje fizicnih moci ni potrebno. Tvoj manjsi pes obvladuje vecjega, ceprav se nista nikoli stepla. Torej gre tudi brez tega (in brez stiskanja za nos).

Lep pozdrav

Kiki


Naslov: Re:Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: Drejči , nedelja, 22.02.2004 : 23:13:54
Ne mislim kontrirat novodobni vzgoji, a kljub vsemu mi določene stvari ne gredo skupaj.

Ko sem vstopala v čarobni svet kinologije, so me, glede kaznovanja psa, stari kinološki mački naučili sledeče:
Kazen mora biti takojšnja, za psa neprijetna (s tem ne mislim pretepanja), predvsem pa KRATKA in učinkovita. Ob vsem tem moramo psu pokazati, kaj pravzaprav hočemo od njega.  Pri vsaki kazni pa mora biti kanček ali pa velika mera dokazovanja, da si ti alfa.
Ko pravilno izpolni naš ukaz, ga izdatno pohvalimo in nagradimo. Pohvala mora biti iskrena, ker pes čuti izključno naše pravo razpoloženje, ne pa tudi priložnostnih mask, ki si jih tako radi nadenemo za ljudi okoli sebe.
Tako nekako na kratko, da se ne spuščam v podrobnosti, ki jih je veliko.
Tega se še danes držim, ker deluje.

Največji problem pri kazni je ta, da veliko ljudi ne ve, kdaj kaznovati in kako. Za razrešitev tega problema obstajajo pasje šole, čeprav nekateri nimajo dobrega mnenja o njej. Vendar sem prepričana, da je to še vedno boljša rešitev, kot pa teoretiziranje in začetniško prakticiranje.

Zdaj pa k temu, kar mi ne gre skupaj.

Zadnje čase vedno večkrat berem:

- da se psa zapira v drug prostor  (osamitev) ???
Ali ni bolje psa kaznovati na zgoraj omenjeni ali podoben način, ker hitro dojame in je ponavadi zadeva urejena v nekaj dneh (mogoče malo dlje, nikakor pa ne mesec do dva, kot sem brala, da pri zapiranju v drug prostor, traja), kot pa ga pedagoško zapirati v drug prostor - v smislu: zdaj pa dobro premisli, kaj si ušpičil ali ne maram te.
Moje mnenje je, da je ta način (zapiranje) za psa, ki je zelo družabno bitje, izredno stresen in nepravilen.

- če pes renči nate, ga ignoriraš oziroma odideš od njega
halooo, pa saj to je namen njegovega renčanja - pojdi stran, to je moje ali ne bom. Ko doseže svoje, bo seveda spet pritacal za tabo in to zelo dobro razpoložen, saj je zmagal.
Mojim psom dopuščam veliko in so pravi razvajeni razvajenci. A renčanje name je nekaj    kar naredi samo enkrat in nikoli več!
Mogoče si ignoriranje in odhod lahko privoščiš pri majhni pasmi oziroma neproblematični pasmi (nimam teh izkušenj), če pa nate renči kuvaš ali mastino pa tudi cirneco (moja izkušnja), ti je lahko jasno, da naslednjič ne bo ostalo samo pri renčanju. No, pa smo prišli do merjenja moči.
Torej? Psu prepustiti vodstvo, ker se ne smemo spuščati v fizično merjenje moči? O.K. ne spuščaš se v merjenje. Na koncu te bo tak pes sam pripravil do tega.
To sem izkusila sama (na začetku kinološke poti), ker sem bila prepričana, da bo ostalo pri renčanju in da ga bom na lep način odvadila te "grde razvade".


- psa ne smeš prijeti za vratno gubo in ga rahlo stisniti, ker v pasjem jeziku to pomeni: ubil te bom
no ja, če je to res, potem je treba pasjim materam povedati, da uporabljajo napačen način kaznovanja svojih mladičev

To je samo ščepec primerov.

Nekako mi smrdijo na počlovečeno vzgojo. Vse lepo in prav, da psa vzgajaš na lep in kultiviran način. A pes je pes in bo to tudi ostal, z vsemi svojimi nagoni in načinom obnašanja vred.

Za konec pa samo še tole.
Nikoli ne razmišljaj ali bi psa pocrkljal ali ne, to enostavno moraš narediti, ker nežnosti ni nikoli prevec, glede kazni pa pošteno premisli, da se ne bo nekega dne obrnila proti tebi.

Pa brez zamere, če sem slučajno komu stopila na žulj. To ni bil moj namen.


Naslov: Re:Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: Medo , torek, 24.02.2004 : 12:00:03
Tudi moj Medo je grizel ampak jaz ga ignoriram in opažam, da ne grize več tako močno in pogosto kot prej, moraš vztrajati in nič pustiti, ker se takoj razvadi in grdo moraš gledati naravnost v oči. To mojega psa kar prilepi na tla ko rečem sedi, star je sedem tednov in je komaj en teden moj. Gazda sem jaz ! In ne pustim mu v dnevno dokler se ne bo naučil biti primiru nekaj časa na istem mestu !

LP!


Naslov: Re:Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: flufi , nedelja, 29.02.2004 : 00:24:20
Ne mislim kontrirat novodobni vzgoji, a kljub vsemu mi določene stvari ne gredo skupaj.

Ko sem vstopala v čarobni svet kinologije, so me, glede kaznovanja psa, stari kinološki mački naučili sledeče:
Kazen mora biti takojšnja, za psa neprijetna (s tem ne mislim pretepanja), predvsem pa KRATKA in učinkovita. Ob vsem tem moramo psu pokazati, kaj pravzaprav hočemo od njega.  Pri vsaki kazni pa mora biti kanček ali pa velika mera dokazovanja, da si ti alfa...
Tako nekako na kratko, da se ne spuščam v podrobnosti, ki jih je veliko.
Tega se še danes držim, ker deluje.

Največji problem pri kazni je ta, da veliko ljudi ne ve, kdaj kaznovati in kako. Za razrešitev tega problema obstajajo pasje šole, čeprav nekateri nimajo dobrega mnenja o njej. Vendar sem prepričana, da je to še vedno boljša rešitev, kot pa teoretiziranje in začetniško prakticiranje.

Kako krasen je bil za pse tisti dan, na katerega sta se rodila Ian Dunbar in Karen Pryor !!  ::)

- psa ne smeš prijeti za vratno gubo in ga rahlo stisniti, ker v pasjem jeziku to pomeni: ubil te bom
no ja, če je to res, potem je treba pasjim materam povedati, da uporabljajo napačen način kaznovanja svojih mladičev...

Drejči, pokaži mi psico, ki to počne in TAKOJ sedem v avto in pridem pogledat !  :-[ :-X
Oziroma rada bi videla to posneto npr. z digitalnim fotoaparatom ali kamero. Mogoče pa ima kateri od kinoloških mačkov že posneto.


Naslov: Re:Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: Drejči , nedelja, 29.02.2004 : 11:26:30
Flufi,

Ni mi bilo treba daleč iskati kakšen strokoven članek, da malce podprem svoje trditve (da ne bom izpadla kot iznajditeljica tople vode in zagovornica predpotopnih vzgojnih prijemov), saj je kar tu na mojpes.net http://www.mojpes.net/modules/news/article.php?storyid=8 (ftp://http://www.mojpes.net/modules/news/article.php?storyid=8)
pa ga preberi, če ga morda še nisi.

Članek je bil objavljen v Hunde revue.

Samo toliko, v odgovor na tvoj popolnoma nepotreben sarkazem.


Naslov: Re:Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: Nanook , nedelja, 29.02.2004 : 13:20:22
Citat
Kako krasen je bil za pse tisti dan, na katerega sta se rodila Ian Dunbar in Karen Pryor !!  

Amen.  ;D ;D ;)

Toplo priporocam branje naslednjih clankov:

Why Can't a Dog Be More Like a Dog? (http://www.clickersolutions.com/articles/2001/whycant.htm) Tale je sploh fantasticen, vsakic me spravi v smeh, ko si predstavljam lastnike, ki letajo po poligonu z mrtvim zajcem v ustih ter markirajo po grmovju.  ;D ;D ;D Ersatz wolfiness.  ;D ;D ;D

The Macho myth (http://www.clickersolutions.com/articles/2001/macho.htm)

Social hierarchies (http://www.clickersolutions.com/articles/2001/hierarchies.htm)


Naslov: Re:Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: flufi , nedelja, 29.02.2004 : 22:42:58
Drejči,

Lepo si opisala problematiko, s katero se pri vzgoji in šolanju psov ukvarja veliko ljudi.

Vendar kot sem že nekajkrat tu na mojpes.net poudarila, je v teh časih zelo prikladno znanje angleščine, predvsem zmožnost branja bolj strokovne literature v angleškem jeziku.

Namreč, ko se malo bolje spoznaš z avtorji, kot so Dunbar, Pryor, J. Donaldson in B.Bailey, potem začneš šele razmišljat o psih in se praskat po glavi, potem se ti začne svitat. Marsikaj.  ??? :P :)

Ne vem, koliko poznas te tuje avtorje in njihovo dolgoletno delo, a zagotavljam ti, da njihova literatura spreminja način mišljenja in dela.
Na bolje.  :)

Nanook,
srčno upam, da se bo najinim debatam in kombinacijam R+, R-, P+, P- in E kmalu pridružil še kdo !
Ti tvoji linki so kapljica v morje, pa vendar dober začetek!! :D


Naslov: Re:Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: Ajda , ponedeljek, 01.03.2004 : 09:39:30
Flufi in Nanook - se strinjam z vama in vaju podpiram  :). Po potrebi lahko tudi kaj pripomnim ;).


Naslov: Re:Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: mefisto , ponedeljek, 01.03.2004 : 10:07:28
Citat
Citat: Drejči , Nedelja, 22.02.2004 : 22:13:54
- psa ne smeš prijeti za vratno gubo in ga rahlo stisniti, ker v pasjem jeziku to pomeni: ubil te bom
no ja, če je to res, potem je treba pasjim materam povedati, da uporabljajo napačen način kaznovanja svojih mladičev...
 
 

Drejči, pokaži mi psico, ki to počne in TAKOJ sedem v avto in pridem pogledat !  
Oziroma rada bi videla to posneto npr. z digitalnim fotoaparatom ali kamero. Mogoče pa ima kateri od kinoloških mačkov že posneto.

Od začetka do konca se strinjam z Drejčinim člankom!
Vse naše psice so za kazen mladička stresle za vratno gubo, zal pa nisem "tak kinološki maček", da bi to imela posneto.


Naslov: Re:Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: Noli , ponedeljek, 01.03.2004 : 10:52:42
Če res pisice kaznujejo svoje mladiče s stresanjem za vratno gubo, mi potem prosim razložite zakaj se psiček, ki je tako kaznovan (s strani svojega vodnika) obnaša kot da bo vse pojedel??? Saj mu je že mama pokazala pomen tega dejanja in bi naj vedel da je naredil nekaj narobe. Zakaj torej ni po kazni ponižen in umirjen, temveč resno agresiven ali pa vsaj uporniški? ???


LP Noli


Naslov: Re:Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: Dunja , ponedeljek, 01.03.2004 : 11:23:12
Citat
Če res pisice kaznujejo svoje mladiče s stresanjem za vratno gubo, mi potem prosim razložite zakaj se psiček, ki je tako kaznovan (s strani svojega vodnika) obnaša kot da bo vse pojedel??? Saj mu je že mama pokazala pomen tega dejanja in bi naj vedel da je naredil nekaj narobe. Zakaj torej ni po kazni ponižen in umirjen, temveč resno agresiven ali pa vsaj uporniški?

Noli!
Mogoče zato, ker je bil odvzet mami še preden ga je uspela vzgajati?
Moja psička je recimo uporabljala samo taco. Če ji je kateri od tamalih preveč težil, ga je s taco pritisnila ob tla. Ampak, moja Babette je zares pretirano tolerantna...

Sama le redko uporabljam ta vzgojni pristop (stresanje za vratno gubo), saj ponavadi zadostuje da dvignem in izostrim glas in da krilim z rokami, ce pa malo požugam in se sklonim nad psa, so pa že vsi na hrbtu.
Pes odreagira agresivno, ker je pač tak - dominanten drekec. Takemu je treba pokazati na vse možne načine, da je po rangu par stopnic nižje od tam, kjer on misli da je. Čim preje, tem bolje. On se upira kazni zato, ker misli, da ga oseba, ki to počne, nima pravice kaznovati, saj je po rangu enakopraven ali celo superioren. - Pritisniti ga na tla s kolenom in ga tam držati dokler se ne umiri. Če pa kaj renči medtem, jih pa lakho par še po gobčku dobi. -
Sama tega nisem nikoli naredila, ker hvalabogu ni bilo treba. Vendar, če si samo predstavljam, da bi moj lasten pes  ZARENČAL NA MENE - lol, bi naredila prav to!

Predvsem pa bi izpostavila problem. Lastnik mora biti pazljiv, dosleden in pravičen pri svojih kaznih. Pes se zaveda (vsaj moji se) pravičnosti. Samo enkrat sem psa po pomoti neupravičeno kaznovala, pa nikoli več. Sedaj raje 2x premislim. Nikoli ne bom pozabila tistega vprašujočega pogleda po kazni.  :'( (Tako lastnik izgubi kredibilnost in spoštovanje pri psu.) Seveda pa mora pes najprej jasno poznati pravila: kaj je prav  in kaj ne... Pa smo spet na začetku.

Dejstvoj je tudi, da so nekateri boljši, nekateri slabši "lastniki", vodniki, ali kakorkoli že, svojim psom. Isto je s starševstvom.

LP vsem

Dunja in banda


Naslov: Re:Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: flufi , ponedeljek, 01.03.2004 : 11:26:18
Noli,

krasna ugotovitev ! Končno en lastnik, ki razmišlja s svojo glavo! Čestitke !!  :-*

Na točkah, kamor se ponavadi stresa za vratno gubo so namreč "centri", ki psa zelo razburijo, vzbudijo agresivnost (strah).

Mefisto,

katere psice pa so to počele? Novofundlandke ali mastinke ?
Pri tem seveda ne upoštevaj tistih psic, ki niso sprejele svojih mladičev in si jih morala vzgojiti ločeno od "hudih mam".


Naslov: Re:Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: mefisto , ponedeljek, 01.03.2004 : 11:28:47
Citat
Samo enkrat sem psa po pomoti neupravičeno kaznovala, pa nikoli več. Sedaj raje 2x premislim. Nikoli ne bom pozabila tistega vprašujočega pogleda po kazni.   (Tako lastnik izgubi kredibilnost in spoštovanje pri psu.)

In to za vselej!!


Naslov: Re:Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: Noli , ponedeljek, 01.03.2004 : 11:58:40
Naj razložim. Moja psica je stara pet let in sva že zdavnaj razčistili kaj in kako. Prvi vzgojni prijemi so bili kakršni so bili, stresanje za vratno gubo in podobni fizični podreditveni prijemi  :(, kot sem vedela in znala takrat. Vsak tak prijem se je kaj klavrno končal  :-\, mene pa je bilo resnično strah kaj bo ko bo zrasla. Potem pa zakopavanje v knjige in učenje ....... pa smo poizkusili to in ono in rezultati so bili vidni  8). Največ sem se naučila iz knjige Govorite po pasje in poizkušala upoštevati kar tam piše. Opazovala kako to v resnici izgleda in prakticirala v moji komunikaciji s psom in se je obrestovalo  ;).
Zadostuje prijem (pa sploh ne stiskanje!!) čez gobček in en renčeč NE(grrrgr)  ;D in sledi ponižen pogled ter prekinitev dejanja, ki mi ni všeč. Res nisem še nikoli imela legla da bi opazovala kako to izgleda pri vzgoji pasje mame (zato tudi sprašujem). Vendar moje izkušnje so le negativne kar se tiče stresanja za vratno gubo. S tem dejanjem sem zapravila 100% zaupanje vame in ga verjetno nikoli ne bom pridobila.

LP Mateja  


Naslov: Re:Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: Dunja , ponedeljek, 01.03.2004 : 13:38:14
Vem, tudi jaz sem se na svojem prvem psu in z njegovo pomočjo, marsikaj naučila, velikokrat na njegov račun  :-\.
vendar nikoli ni kazal nobenih znakov dominance, agresija ali kakih podobnih karakternih specifik. To je bil eden od razlogov, da sem izbrala to pasmo.
Ker je kazen, ki je namenjena psu, za mene ponavadi večja kot za mojega psa (kaznovati prijatelja, ki mi pomeni vse na svetu, mi ni v noben užitek), se temu na veliko izogibam in mi moji psi pri tem zelo pomagajo saj so pravi cukri).

Vendar ne vem, kje in kako bi se lotila, če bi se lastnega psa bala!?? Tega si preprosto ne predstavljam.
Se strinjam, da agresija rodi še večjo agresijo. Mislim, da je problem v tem, da se lastniki zelooo razburijo in ob tem oddajo velikanske količine adrenalina, ki ga psi reinterpretirajo!
Zato povdarjam še enkrat, da je treba psa kaznovati prevdarno in nikakor ne v afektu.


Naslov: Re:Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: Drejči , ponedeljek, 01.03.2004 : 13:38:46
Vam verjamem, da vsi ti pisci, ki ste jih navedle, krasno opisujejo pasjo nrav in način, kako ustvariti idealno sožitje med človekom in psom.
Tudi sama sem pred leti prebirala takšne knjige, seveda so bili avtorji drugi, ki so zagovarjali svoje teze in jih prodajali kot edine pravilne.
Priznati moram tudi, da mi je vsa ta literatura dala podlago (ampak samo osnovne smernice, pa naj so še tako natančno opisovali kako vzgajati), kako živeti s psom.

Moj edini in pravi učitelj je bil in je še vedno PES sam.

Zato na vse te strašne pisce ne dam več kaj dosti. Knjige se prodajajo, ane??

Vse svoje trditve, ki sem jih navedla, sem pobrala od psov in ne iz knjig. Tisti članek, ki sem ga omenila, potrjuje tisto, kar so me naučili psi.
Pa smo spet pri teoretiziranju in prakticiranju.

Oh, to stresanje gube.
Centri za agresivnost gor ali dol. Tudi to je treba znati. Še noben moj pes ni zganjal agresije, če sem ga prijela za gubo. Čudno! Pa sem jih imela kar nekaj in to kar konkretno samosvojih in dominantnih psov.
Mogoče pa imajo moji psi takle center kje drugje.  8)

Flufi,
Velika večina psic to počne, ko gredo malci čez vse meje.
Sem seveda niso vštete tiste psice, ki zavračajo svoj zarod z agresijo. Takšne jih pokončajo, ne pa samo zagrabijo za gubo (tudi to sem žal videla na svoje oči).
Sicer pa je tudi Dunja napisala, da je bila njena psička pretirano tolerantna in je svoje razgrajače kaznovala samo s taco.


Naslov: Re:Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: mefisto , ponedeljek, 01.03.2004 : 14:52:11
Citat
katere psice pa so to počele? Novofundlandke ali mastinke ?

Obe pasmi, če so jim že precej veliki mladički težili do onemoglosti ( vlečenje za seske pri 5.ih tednih, lezenje v njeno skledo, na njeno ležišče ko počiva,.... )
Seveda pa se vsak mladič, odvisno od značaja drugače odzove; eden besno skoči v svojo mamo in vaja se ponovi, drug pa zacvili, ji začne oblizovati ustnice in se ji pokori.

Sploh pa, če bi bili takšni strašni centri v vratni gubi, le zakaj mame tudi prenašajo mladičke prav s  prijemom za vratno gubo?
Da me ne boš še enkrat vprašala, katera pasma: obe, novofundlanka nam je leta nazaj znosila vse mladičke iz hiše pod grm, mastinka pa vsako noč iz njihovega ležišča v našo posteljo.

Zakaj pa tudi odrasel pes med pretepom skoči na drugega za vrat, če prijem za vratno gubo ni izražanje dominance???

Ene mastinske mladiče je zaradi hude mame vzgojil njihov dedek - strašni Konan, ki pa do njih ni bil nič strašen, vse jih je naučil, verjemi ali ne, tudi on jih je tresel za vrat, poklopil s šapo,...po drugi strani pa jim je izkazoval neverjetno nežnost, vse so delali z njim, celo za jajca so ga lahko vlekli :), jedli njegovo hrano, spali z njim,....povrhu vsega pa on sam ni bil deležen materine vzgoje.


Naslov: Re:Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: flufi , ponedeljek, 01.03.2004 : 22:31:11
Vam verjamem, da vsi ti pisci, ki ste jih navedle, krasno opisujejo pasjo nrav in način, kako ustvariti idealno sožitje med človekom in psom.
Daleč od tega ! Dunbar in Pryor sta daleč od opisovanja idealnega sožitja vsaj milijon let. Predvsem pa ne moreš soditi o teh ljudeh, če jih sploh ne študiraš.

Tudi sama sem pred leti prebirala takšne knjige, seveda so bili avtorji drugi, ki so zagovarjali svoje teze in jih prodajali kot edine pravilne.
Kakšne knjige?? Kateri avtorji? Če rečem Dunbar, mislim dr. Ian Dunbar in nihče drug. Če napišem Pryor, mislim Karen Pryor in nobene podobne ženske.

Vse svoje trditve, ki sem jih navedla, sem pobrala od psov in ne iz knjig. Tisti članek, ki sem ga omenila, potrjuje tisto, kar so me naučili psi.
Vse moje trditve sem pobrala iz lastnih izkušenj z različnimi psi in iz majhne knjižnice bolj ali manj strokovne literature in video kaset, pogovorov s pasjimi znanci in spremljanjem nekaj legel aljaških malamutov.

Tudi ne bom komentirala svojih izkušenj s stresanjem za gubo, ker je tu premalo prostora.  :P

Zagotovo pa še nikoli nisem bila v kinologiji tako prepričana v nesmisel, absurd in škodljivost kakega ukrepa, kot je to prav stresanje mladiča ali kakršnega koli psa za vratno gubo.


Naslov: Re:Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: Barbka , torek, 02.03.2004 : 14:28:56
Mefisto,
mogoce je bil pa Konan tako "moten" ker ga je Drejci gor spravila :)


Naslov: Re:Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: Drejči , torek, 02.03.2004 : 15:19:52
D. Morris, D. Sands, S. Coren, A. Snow, J.M. Engel, Reiser in tudi (ne boš verjela) dr. Dunbar in klikajoča Pryor - a bo dovolj, da izpadem dovolj kinološko študiozna in podkovana v tujih jezikih?
J. Lavrič, J. Vidic, M. Zidar (samo za okus) - da še malce pokvarim vso to svojo glorijo (ta opazka ne leti na navedene avtorje, ampak našo vnebovpijočo slovensko kinološko srenjo - nekateri bodo že vedeli kaj mislim s tem).
Tu so seveda še članki v raznih revijah, pa ne me spet spraševat v katerih.

Resnica je pač taka, da se bo kmalu ali malce kasneje pojavil neki novi avtor in z njim ljudje, ki bodo prisegali na njegov način, ker je "edini pravilen".
To je bilo že vse videno in preživeto.
Če iz prebranega pobereš samo tisto najboljše, zelo dobro prisluhneš svojemu psu in ga učiš v njemu razumljivemu "jeziku", si sam zase, predvsem pa za svojega psa, najboljši avtor.
Na tem mestu zaključujem tole prepucavanje, ker nima popolnoma nobenega smisla.

Torej, vratna guba je prepovedano območje?
Prav.
Potem pa lastnikom psic toplo priporočam naj svojim kužam nabavijo strokovno literaturo, da jo bodo osvojile do prihoda mladičkov in bodo lahko svoj podmladek pravilno vzgajale.  ::)
Mefisto, po tej tezi je očitno s tvojimi psicami nekaj zelo narobe.  ;D  ;D  ;D
 ::) Oprosti Flufi, ampak ne morem mimo tega nesmisla.  ;)  ;)


Naslov: Re:Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: Drejči , torek, 02.03.2004 : 15:24:26
Barbka,
razkrinkala si me, na čist.  ;)  ;)


Naslov: Re:Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: flufi , torek, 02.03.2004 : 15:53:59
Mefisto,
mogoce je bil pa Konan tako "moten" ker ga je Drejci gor spravila :)
Malo razlage za ostale sodelujoče, prosim !


Naslov: Re:Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: flufi , torek, 02.03.2004 : 15:56:47
Drejci,

priznam, da si me z naštetimi avtorji impresionirala - ko sem prebrala "Zidar", sem pa izgubila zavest...  ;D



Naslov: Re:Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: Barbka , torek, 02.03.2004 : 15:59:28
Flufi,
kdor ve, kdo je Drejci, ve, kaj vse je vzredila. In je zato zelo kredibilna oseba. Edini problem, ki ga ima je, da se ne "mece" ven in da je bila nekaj let malce manj na oceh javnosti. Nekateri pa celo vemo, katero pasmo je kdaj imela.  ;) O njenem kinoloskem znanju pa  :) Veliko ga je. Zelo veliko.



Naslov: Re:Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: flufi , torek, 02.03.2004 : 16:12:25
Tudi mene nekaj ljudi pozna in kdor ve kdo sem, ve da sem izjemno butasta in nimam niti najmanjšega pojma o psih - pa ne samo o psih, o ničemer.

In prav zaradi tega še vedno čakam, da me kdo pokliče in grem pogledat psico, ki trese mladiče za vratno gubo.


Naslov: Re:Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: mefisto , torek, 02.03.2004 : 16:26:16

Kakšno prijetno grizljanje ;D, sorry, kramljanje!

Citat
Mefisto, po tej tezi je očitno s tvojimi psicami nekaj zelo narobe. ;D ;D ;D
;D ;D ;D ;D ;D


Naslov: Re:Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: Le Cheff , torek, 02.03.2004 : 19:13:36
Se strinjam z Drejči glede "vernikov". Vedno so in bodo. In knjige bodo šle za med. Kar ni slabo za nekoga, ki rad bere. Ampak življenje je drugačno in naš lastni pes ne more biti dokaz točnosti nekih teoretiziranj v literaturi, samo zato ker se ON osebno odziva tako kot piše v knjigah. Je treba IMET več psov, ali celo krdelo, da si razjasniš neke "zablode", ki si jih pobral od behavioristov. Sedaj ko mi nekdo reče recimo Pryor, ga vprašam katere pasme psa ima, koliko jih je vzredila in koliko jih je izšolala za konkretne delovne naloge, ne pa pozdravila agresije ali jih kakorkoli drugače kot terapevtsko ali teoretsko obravnavala. In potem od nje ostane samo angloameriška " s.s. pipan" (gospe Pipan, ki jo zelo cenim se za omembo njenega imena v tem kontekstu vnaprej oproščam) za katero stoji dober marketinško založniški stroj, ki je njo, za razliko od nekega drugega behaviorista zmožen lansirati kot novega guruja vzgoje psov, konjev mačk in zlatih ribic. Pavlovi sorodniki bi morali dobiti tantijeme od vsakega "pryorja in telingtonove", ker do onemoglosti izkoriščajo njegov osnovni princip. No, nihče ne pravi,  da so tile avtorji butlji. Je pa res, da so danes eni, jutri bodo drugi, pred sto leti je bil nekdo drug, biznis je pa biznis. In na Flufinem mestu se res ne bi hvalil s tem da bere angleško. Ker je velika razlika v tem kaj bereš v tem jeziku.
Aja, glede telih gurujev. En primer bom dal: Ste si pogledali kako izgleda Linda Telington? Dobro, ane, za svoja leta. Pa Pryorjeva tudi. Nista grde, kajne. Pa recimo pri konjih: Mark Rashid in njeghova akademija mladih sodelavcev. Kot manekeni, kavbojci iz Marlboro landa. niti en ni grd. Kje so pa Grdi behavioristi? Ki še bolje pišejo? NI jih, ker ne pašejo na back cower. Ali pa ker bi bilo njihov glas na videokaseti treba pobarvat, da bi bila zadeva sploh gledljiva, itd.
 Pryorjeva in co. so samo Produkti ameriškega korporativnega založništva ki je zaradi miljardnega trga (vključena indija avstralija, in vsi "Flufiji" k berejo v tem jeziku) zmožna producirati megauspešne avtorje. Kar je v leposlovju še nekako sprejemljivo pa nikakor ni v strokovni literaturi ker s tem, ko želijo založbe ugajati "Flufi", delajo škodo Zidarju in pipanovi ter vsem, ki na terenu delajo z ljudmi. Njihove prijazne metode nagovorijo "Flufi" da si kupi mastina in ga vzgaja kot pudeljčka s klikerčkom in ga boža vsakič ko se s smrčkom dotakne zvončka. Ne pelje ga v šolo, ker tam cukajo in pretepajo pse. Tam nekje na kmetih ga ima ograjenega, in nevedoč da bi ob tovrstni vzgoji ki mu jo je privoščila, imela najbojšega kilerja na fužinah, si potihem čestita za odlično delo, ki ga je opravila s svojim KUŽKOM (kot "flufi" rade imenujejo pse) saj zna tudi brez šole opraviti potrebo zunaj, sedi, prostor in poleg tiste tri metre v atriju. Ko bi ga le pripela nekoč na vrvico in ga popeljala po tivoliju...JA kaj bi....novo knjigico od pryorjeve, pa doma na vrtu trenirat....no po petih letih mastini itaq crknejo od dolgčasa in flufi si kupi nemškega ovčarja, ki pa zopet, a tokrat v vseh aspektih potrdi njeno zavezanost "ideji". Ko bi si le ne kupila nemca, bi morda imela celo možnost da spregleda... No, naša konkretna Flufi tule na forumu ima kolikor prebiram, nekaj amerišega, novofundlandca ali nekaj takega. Dokaj neproblematična pasma. Ja, verjetno tam kliker deluje v vseh aspektih. O kakem dominiranju pa dvomim da lahko govorimo pri njufijih. Zelo "skulirani" psi. Torej nam spet ostane to, da po vseh prebranih postih lahko na zadnji Flufijin post odgovorim sledeče: strinjam se s tvojo samooceno in oceno kako gleda svet nate. Poleg vseh negativnih stvari ki si jih omenila da si, te lahko potolažim z eno lepo lastnostjo ki jo imaš: si samokritična.
Drejči priporočam, da napiše knjigo v angleščini in če dobro izgleda, ji bo morda Flufi čez leta pela hvalnice, ko jo bo ugledala na Barnes in Noble v knjigarni.

Ok, po eni strani punco razumem. Tudi sam sem pri prvem psu dal vse faze skozi. Vključno z literarnim izobraževanjem. Pri drugem, trejem, četrtem...opazuješ že krdelo, se učiš od njih, se prilagajaš, popravljaš napake....ni več časa za knjigo, življenje te uči. In potem vidiš, da ko rabiš refleksno ustavit grobo igro, ali pa dokazat avtoriteto, ali pa pohvalit, ni klikerja, ni vrvice, ni salamce, ni haltija, ni el. ovratnice, nič pri roki. Imam pasmo ki je samostojna, partnerska, ne hlapčevska kot nekatere, ki vedno pogojuje in se sprašuje o upravičenosti gospodarjevih zahtev. Ki je lisjaška in vihrava. Težavna pasma torej. Stisk za gobec, povišani toni, fiksiranje pogleda... Tudi valjanje po travi in igra spada zraven. Pri moji pasmi "Dunjino koleno" in pritisk ob tla ki ga je omenjala, verjetno nikoli ne bo potrebno uporabit, ker je po drugi strani zelo subtilna pasma, ampak ok, smo pripravljeni, never say never. Ja, čedalje bolj govorim po pasje. Zelo jasen jezik je in psi ga razumejo dobesedno. Je pa jezik sedanjosti. Ne pozna preteklika in ne prihodnika. Je jezik trenutka in preden se naučiš moment lovit, da lahko normalno komuniciraš, tudi traja nekaj časa in nekaj psov se zamenja v tvojem življenju. Samo v tem je Catch: izkušnje, to pa pride z leti.
Teorijo je zlahka obvladat v enem, dveh letih, še preje, če rad veliko bereš in sam sem med slednjimi. V enem letu preden sem dobil prvega psa, sem prebral vse kar sem lahko naročil, haha. Ni mi žal denarja, ampak danes vem, da je edina knjiga ki jo človek v resnici potrebuje, tista od Zidarja, pa mogoče še ena kjer je imela avtorica krdelo psov in enega haskija ki se je kasneje oženil z volkuljo...ne spomnim se avtorice, tenka knjigica. Pa en dober tečaj z vsakim psom, da zveš še od drugih kako stvar ali dve o njem, ki je sam nisi opazil. Ostalo je samo Kvantiteta in Kvaliteta: veliko kvalitetno delat z večimi psi (lahko tudi naenkrat če kdo zmore časovno) v daljšem časovnem obdobju (izkušnje). To je recept.

In ko mi en iz mesa reče da je nekej tako kot je, to upoštevam razmislim, evalviram morda celo debatiram z njim, če ne morem sprejet takega pogleda. Nikoli pa ga ne zabijem s sarkastično pripombo v stilu Srečnih živali ko so dobile Pryorjevo. Srečni indijanci v JAmeriki ko so dobili Jezusa. Pa ni niti s pryorjevo niti jezusom nič narobe, samo svečeniki niso verodostojni, da o vernikih ne govorim. jp. Fuck Pryorjevo. Tam na polici je, pa naj si jo bere kdor hoče. Tule je pa forum in "naši" pryorji objavljajo.

..No, pa kloni, oz. verniki originala tudi. Žal, ko bi bilo bolje da bi molčali. Ampak nimajo repa, pa z jeziki tolikanj bolj opletajo.

Dosti za prvi post. Lepo se imejte vsi.


Naslov: Re:Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: maja01 , torek, 02.03.2004 : 21:18:30
r e s p e c t.
zanima me edino kaksnega psa imas.


Naslov: Re:Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: flufi , torek, 02.03.2004 : 23:13:17
Le Cheff,

sem impresionirana - pa resno mislim, brez kake ironije  :).

Bi pa naštela samo par majčkenih netočnosti, ki so ti ušle pri res dobrem postu:

1. omenil si Pavlova, malo krivice pa si pri tem naredil Skinnerju, ki je morda tudi vreden omembe

2. Ugani, kdo mi je (butasti flufi, itak),  pripravil seznam literature v angl. ter mi priporočil določene knjige, založbe in video kasete - natanko ta, ga. Sabina S.-Pipan.

3. Izgled Pryorjeve ?? Dober?!! Halooo? Vsakič, ko vidim njeno sliko, ki "krasi" knjigo in, še huje, njen video, se vprašam, če res ne zasluži dovolj za vsaj povprečno kozmetično svetovanje in oblačila srednjega cenovnega razreda. Živa ciganka, če mene vprašaš.

4. res imam novofundlandca kanadske linije. Z mastinom, nemcem in kilerjem me pa najbrž ne boš srečal.

5. SKRIVNO ŽIVLJENJE PSOV

Lp,


Naslov: Re:Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: Le Cheff , sreda, 03.03.2004 : 04:39:22
Flufi, moj post je letel na vse take mlade nadobudne "flufi" kot si ti in ki so jih tovrstni forumi polni. Pač si se mi pojavila tule v tej temi. Ne jemlji preveč osebno. Sem bolj robat in rad zakolnem.

Lepo je slišat, da zate obstajajo tudi domači strokovnjaki vredni da jim prisluhneš. To da so vedno pripravljeni pomagat z nasveti in znanjem, mi osebno ni nič novega-so fini ljudje in je škoda da ne morejo sodelovati tu, ker so forumi pač preveč odprti in se na njih vedno najde kdo, ki bi jih lahko popljuval, ko bi v kaki sporni temi (kar pa so v bistvu vse, ker se krešejo mnenja in ljudje) kaj objavili.

Glede netočnosti pa bi rekel le to da ni moj namen vsakič ko kaj napišem, vlačit ven knjige iz gimnazije, da bi zaporedje pionirjev psihologije napisal prav, oziroma vsepovprek taksativno imena našteval. In tudi ni bil moj namen namen prav najlepših treh Telingtonc potegnit iz rokava, da bi dokazal medijsko mega promoviranost teh avtorjev, ki jih imate nekateri za svete. Tole je pasji forum ne kviz "Prepucavanje, kdo je mel petko v srednji šoli psihologijo.

Glede lastništva neke druge ne-newfi pasme: verjamem da te z mastinom na primer, ne bom uspel srečat, ker razen učit s smrčkom zazvonit na zvonček, bi ti pri tej pasmi tvoje teorije padle kot domine ( na tej pasmi so tudi moje padle namreč- izjemna pasma in izjemni lastniki ki jo zmorejo razumeti in obvladati, predvsem pa ljubiti;edino to ni težko pri mastinu)

To je vse v bistvu, kar bom rekel, ker ne mislim črev vlečt čez celo temo in brezplodno razpravljat z ljudmi ki se jim nikoli v življenju ne bo dalo nič dopovedat. Saj vem, da se boš Flufi -kot je navada na tem forumu- hotela potavljat sama s seboj pred drugimi in nekaj čvekat nazaj v odgovor. Ampak kaj naj rečem človeku, ki še danes tisti nesrečni Target ni poslovenil, ki angleške izraze zapiše kar po angleško, itd. Sem malo bral tvoja pisanja in lahko res rečem, da lepo da se trudiš brat v tujem jeziku, le to je pot do znanja jezika, ampak res, malo slovar imet odprt, poskusit povezat zadeve z izrazoslovjem, ki ga celo slovenščina pozna, pa ne ne škodi. Pa kaj iz življenja povedat. To sem hotel reči ko sem rekel naj Pyorjeva ostane na polici.

Tule večinoma ljudje povprašajo za nasvet kako konkreten primer rešit. Včasih morda tudi nekaj kar veš iz teorije, lahko funkcionira takoj, ne da bi kdaj prej poskusil tak pristop. pes se odzove ustrezno pač. Super, Bingo, rešitev problem.  Ampak psom je treba pristopit kompletno. In bit pripravljen "božat ali mlatit". Ko pes skače po meni, mu pravgotovo ne bom nastavljal kolena oblečena v sveže zlikane hlače. Ko bom v trenirki pa tudi morda, če bom pravi moment ujel. Ampak definitivno pa že, ko se bo odgnal mladič vame, bo dobil po njuški. In bo kot velik od veselja skakal okoli mene nikoli pa po meni, ko me bo pozdravil ob prihodu domov. Drugi psi spet, pa ne čutijo nobene potrebe po tem, da bi se metali ljudem v objem, že po genih. Čuden je ta svet...

Bom pa še nekaj rekel, kot se je lepo videlo v filmu Šepetati konjem: Možno je vse. Ok, tam resda ni božal tistega konja ves čas, a je bilo vse tako ...Šepetajoče in sploh čisto Redfordovsko. Če imaš denar za it psa(konja) zdravit popadljivosti za tri mesece k najboljšemu, lahko tudi s klikerjem uspe. S čimerkoli. Z zrakom zaradi mene. Ampak najverjetneje bo po tednih klikanja (zaradi placebo učinka na pacijenta-človeka, češ: klikanje je pozdravilo, ko v resnici ni) veliki Guru, v resnici spremenil učenca (v filmu je to simbolično prikazano tako da je hčeri dobesedno poonegavil mater....) in njegov odnos do sebe in živali in potem šele bo pes(konj) čudežno ozdravel. Zato so pa pohabili tudi tamalo. Simbol so prikazali, ker se z besedami ni dalo povedat, da je problem vedno v nas samih in našem odnosu do okolice, v tem primeru živali. In je problem v odnosu do njenega, živalskega pogleda, živalske kognitivnosti, ki pa je za razliko od človeške veliko bolj transparentna, izmerjena, dokazana, potrjena in kar je še teh izrazov. Prej ko začnemo dojemat, da se moramo mi potrudit da nas bo naša žival razumela, prej bomo pričeli  normalno živet z njimi. Ampak rožic pa ne bomo sadili po nepotrebnem, tam kjer je z osatom treba pometat. To pa nikakor.

Žal mi je, ker v sloveniji premoremo kar nekaj kompetentnih, pisočih kinologov, ki pa žal ne sodelujejo na tem in podobnih forumih. Zaradi teoretikov ki so pred desetimi leti še gledali risanke, danes pa so odkrili kliker, ki smo mu včasih rekli žabica.
Če pa že sodelujejo, pa imajo redke in najverjetneje anonimne (guest) poste. Recimo da bi dvajset jih lahko komot naštel, ki so dobri, res dobri. In imajo veliko za povedat ( verjetno tudi zaradi časa prebitega na poligonu ne pišejo kaj dosti...)

(izbrisan del teksta; Jana)

Da zaključim glede literature: vsaka država izobražuje za kinološke strokovnjake po določenem programu. Ta vsebuje tudi vso literaturo. Ko človek nekaj časa dela po "klasiki" in ko obdela to, mu je seveda pot odprta naprej, lahko prakticira telingtonco zaradi mene. Ampak osnova je osnova. Če gre pa človek obratno pot, in direktno iz 4x4 oz. 4 tačk in Lorda ter Moj Pes revije prešalta na TTouch metode iz knjig in kaset brez seminarja, ne da bi prej na poligonu in iz domače literature dobil dovolj znanja in osnov, da bi imel možnost dojet kaj in kako naprej, zna bit pa malo bolj zapleteno. Je kot bi bil ribič, ribe bi pa ženi v lamperju nosil domov naj jih ona s kamnom po glavi. Ja lahko je prebrat telingtonovo. Ampak brez udeležbe na seminarju, samo ob knjigah in kasetah narest nekaj.....sori, izpade dejansko polovičarska polomija. je bolje dat denar za avto ali vlak ali bus, in se k najboljšim na poligon hodit učit okoli po sloveniji. Ampak kaj, ko so ti najboljši eni navadni lulčki ki niso pol Linde...anede?

Ampak nekaj ti bom rekel, sem videl da si z zahoda slovenije. Blizu vas je g. Arčon. Velik entuzijast. On je bil nazadnje na izobraževanju na Korziki kolikor vem. Ekolo, to je nek rezultat, nek dokaz kompetence, entuzijazma. Bistvo je da gledam koliko časa že objavljate punce (Flufi ni edina) tule na forumu in kolikokrt sem vaša imena zasledil v kinološkem tisku oz v resnem pogovoru kot referenco. Niti enkrat nisem slišal, da bi vas kdo omenil v strokovno pozitivnem kontekstu. ŽAl. Fakti bruti. Ja madona, v tem času sem jaz v kinologijo na velika vrata stopil in imam res dobre osnove, da postanem v desetih letih ob moji časovni zasedenosti z pomembnejšim delom, šef kuhinje, če smem v žargonu govorit, na nekem drugem kinološkem področju, ne v šolanju in vzgoji. Ko bom imel prvo priliko it na nek dober seminar, bom šel, tudi za 2000 evrov če mi bo konkretno pri strokovnosti pomagalo. Ampak seveda tega ne pričakujem od ostalih 98 procentov slovenskih pasjih lastnikov. Pričakujem pa od tistega, ki se dela pametnega, da mi rezultat pokaže. Lažje sprejmem začetnika ki mi odkrito prizna da se še uči, a nekaj že ve, je že dal skozi nek tečaj, ima licenco pa čeprav jo je pridobiti enako lahko kot vozniško(to je pač naša realnost-lahkost pridobitve licence) jo pa vsaj ima, je pokazal interes, voljo do dela in do tega da je "dokazan", kot pa nekoga, ki se naduto šopiri z navajanjem tujih avtorjev in ene same zveličavne poti, ob tem, da v pomanjkanju časa za poligon in dejanski angažma v pravi smeri, ostaja za teoretičnimi okopi, od koder strelja po vseh ki niso zadaj za "katjušo" in ne filajo cevi.
Ali bodi kompleten kinolog, ali pa bodi le kompletem lastnik in kinofil. Jaz recimo sem slednje. In sem ponosen da imam mir v hiši in dobre prijatelje v njej. V kinologiji sem pa administrator takorekoč. Neposredne izvajalce pa zaradi narave njihovega dela izjemno cenim. In guess what Flufi: jaz bi bil z lahkoto pripadnik plemena flufijev glede stališč in etike šolanja ki jo zastopa to pleme. Ker se v redkokateri stvari ne strinjam s tvojimi pogledi in jih tudi celo prakticiram. Ampak se ne "iztrčavam" z enimi in istimi štosi vsakič ko me kak znanec vpraša: "ejga, ti's pesjanar, kwa nej s psom nardim, serje ga". Ampak mu rečem, da jaz samo pse skup dam, ko se parijo, pa mladiče znam zrihtat da so pol brez problema in standard pasme na pamet. In mu dam telefon od društva. Zato ne morem bit član tega plemena žal. Ker eksperimentiram samo s svojim psom- če že pač sprejmem idejo da bo vedno kaj česar ne vedel o psih in bom posledično kje kdaj "zasral". Ne poskušam eksperimentirat z vsemi psi v okolici s tem, ko bi delil nasvete vsepovprek in vedno enake.

 Za prihodnje si daj samo podpis pod nickname: "Pryor, and there was nothing more, and then was god". In ne rabiš nič več pisat naslednje par let. Samo da vidijo obiskovalci, da je v temi še grafit "Flufi was here" pač, bojo že vedeli kaj si hotla povedat.

Lepo se mejte vsi.


Naslov: Re:Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: MISSA , sreda, 03.03.2004 : 08:47:14

Glede lastništva neke druge ne-newfi pasme: verjamem da te z mastinom na primer, ne bom uspel srečat, ker razen učit s smrčkom zazvonit na zvonček, bi ti pri tej pasmi tvoje teorije padle kot domine ( na tej pasmi so tudi moje padle namreč- izjemna pasma in izjemni lastniki ki jo zmorejo razumeti in obvladati, predvsem pa ljubiti;edino to ni težko pri mastinu)


LP,Le Cheff!

LP,Miša


Naslov: Re:Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: sonja , sreda, 03.03.2004 : 11:07:32
Le Cheff,za tole o mastinih pa ti ne uide ena pijača na moj račun! ;D


Naslov: Re:Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: Drejči , sreda, 03.03.2004 : 11:12:34
Se je kar nabralo. Pa pojdimo po vrsti.

Flufi,
V enem od prejšnjih postov sem omenila psico, ki je pred mojimi očmi pokončala komaj rojeno mladičko. To je bila Konanova sestrica. In tako sem postala ostalim 7 preživelim krušna mati.

Kdor čaka, dočaka. In boš dočakala dan, ko boš videla, kako psica vzgaja svoje razgrajače. Pri tem ti žal ne morem pomagati, ker imam doma dva kosmatinca s frnikolami med zadnjimi nogami.

Ta forum ni namenjen impresioniranju vseh ostalih prisotnih. Namenjen je izmenjavi mnenj. Le Cheff je to zeloooo lepo opisal.

g. Zidar - kaj mu pa manjka, razen tega, da si je kot Slovenec, drznil napisati knjigo.

Barbka,
res si sonček in hvala

Mefisto,
nič čudnega da znamo tako dobro grizljati, ups kramljati, saj smo pasje.
Zato se nebi čudila, če nas bo nekoč res nekdo videl letati okoli z mrtvim zajcem v ustih in markirati po grmovju (kot je bilo napisano ene dve strani nazaj). Ej, to bi bil šou!!!  ;D  ;D  ;D

Tudi tebi iz srca hvala, ker si v Konanu videla tisto dobro, kar smo ga naučili, drugi pa zatrli in to priklicala na plan. Aleluja za tale forum, ker zvem tudi kaj zelo lepega.

Le Cheff,
bereš mi misli. Tako glede raznih knjig, ki so trenutno IN, njihovih gorečih zagovornikov in mladih nadebudnih kinofilov, ki mislijo, da so naredili doktorat, če so prebrali nekaj knjig o psih, jim pa ne pride na misel, da bi prisluhnili resničnim ljudem z resničnimi situacijami in mogoče o tem debatirali, če so v dvomih.
Saj ne trdim, da imajo vakuum-pack v glavi, daleč od tega, a ne zavedajo se, da ti podlago za naprej da le resnično življenje in ne neki best seller.

Da bi napisala knjigo?  :D
Ob dobrem retuširanju slike izpred 10-ih let, zgledam "k šus".  ::)  ::) Pri sestavljanju besed v stavke, te pa vzamem za svojega guruja.  8)


Naslov: Re:Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: sonja , sreda, 03.03.2004 : 11:28:36
www.mojpes.net/galerija/displayimage.php?album=lastup&cat=10582&pos=3 (http://www.mojpes.net/galerija/displayimage.php?album=lastup&cat=10582&pos=3)
Malo za "relaksacijo" teme ;)


Naslov: Re:Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: MISSA , sreda, 03.03.2004 : 11:41:38
LP,Sonja!
Na sliki št.4 se mi zdi, da vidim dve mastinčici. (ne zameri ampak tako luštno je za videti)

Pa še malo relaksacije z naše strani, kjer se lepo vidi skrbna mamica in njen eno dnevni in tedenski naraščaj.

http://www.geocities.com/kalezicgreta/mastinonapoletano.html (http://www.geocities.com/kalezicgreta/mastinonapoletano.html)

LP,Miša


Naslov: Re:Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: reddevil , sreda, 03.03.2004 : 12:05:12
Full so lustkani ti tvoji napoletancki. Kolk so pa zdej ze veliki? Upam, da se lepo razvijajo in rastejo ::).
LP, Ana


Naslov: Re:Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: Drejči , sreda, 03.03.2004 : 12:12:49
Na, pa sta me prehiteli.

tudi sama sem hotela malce spustiti žogo.

http://www.mojpes.net/galerija/displayimage.php?album=random&cat=12057&pos=-9105 (http://www.mojpes.net/galerija/displayimage.php?album=random&cat=12057&pos=-9105)

Naj tejle slikci boste videli eno zeeelooo jezno kosmato zver.

Iz zaupnih virov sem izvedela, da ga je lastnik hotel s klikerjem naučiti sedi.
Pa je zverini kliknilo v glavi.
Od klikerja in lastnika so ostali samo "štunfi" (kot je razvidno s slike).  ;D  ;D  ;D
On pa sedaj mirno sedi in čaka na novega klikeraša.


Naslov: Re:Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: maja01 , sreda, 03.03.2004 : 12:45:15
Iz zaupnih virov sem izvedela, da ga je lastnik hotel s klikerjem naučiti sedi.
Pa je zverini kliknilo v glavi.
Od klikerja in lastnika so ostali samo "štunfi" (kot je razvidno s slike).  ;D  ;D  ;D
On pa sedaj mirno sedi in čaka na novega klikeraša.
;D ;D ;D


Naslov: Re:Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: sonja , sreda, 03.03.2004 : 14:03:12
He,he,Missa,saj to je tudi bil moj namen,primerjava ;)
Lahko mi rečeš,da sem podobna Heri ali ona meni,samo ne mi reči,da sem že tako gubasta kot ona....
Je pa res,da če bo šlo tako naprej,lahko hitro postanem siva kot ona :D


Naslov: Re:Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: MISSA , sreda, 03.03.2004 : 19:54:27
LP za vse!
Sonja!
Seveda nisi še gubasta ampak skoraj kar malo preveč popeglana.A so tebe tud stresali za vratno gubo?
Reddevil!
To na žalost(ali srečo) ni moje leglo ampak samo ena od kepic je moja mala Žabica,(dam jurja, če uganeš katera je) ki ima sedaj polnih 6 mesecev in lepo napreduje in upam, da tudi ostalih pet mastinkov. Še ni prav velika ima pa že 45 kg.
In ker je tukaj stran o napadu in ugrizu pa tema o stresanju vratne gube bom še sama prislonila svoj piskerček. Sem proti fizičnemu kaznovanju vsakega živega bitja sploh pa mastinota. Vendar je to tako specifična pasma, da je včasih v extremnih pogojih potrebno kaznovanje. Sama prakticiram osamitev psa v njegovo sobo(pri nas imajo psi vsak svojo sobo) dolžina osamitve pa je odvisna od teže kazni(ura,dve,pol ali celi dan) To pomeni, da se ga pelje na nujno potrebo in da hrano.Ostali čas preživi sam v svoji sobi. Če boste verjeli ali ne, ko sem sama naredila pri odraslem mastinu napako in je ON smatral, da moram biti jaz kaznovana je uporabil isto taktiko. Na vsak način je silil v svojo sobo. Nekoč se mi je zgodilo, da sem bila kaznovana s tridnevno osamitvijo, ker mi je zameril, da sem brez njega nekam odšla on pa je vedel, da bi lahko šel z menoj. Stresanje za vratno gubo pri moji 6 mesečni mastinčici pa izgleda takole: preden jaz polovim vse tiste gube in gubice, da bi jo stresla, me že zabolijo roke, ko pa jo probam stresti(če mi gube ne spolzijo iz rok) pa on prej strese mene. In še to: nisem ne kinolog,še manj pa maček med kinologi, sem le oseba, ki je noro zaljubljena v mastinke pa imam slučajno videoposnetek, kako mati mastinka prime za vratno gubo malo starejšega mladička in ga strese v opozorilo njemu in drugim tečnobam v leglu. V primeru, da bo nujno potrebno bom to uporabila tudi sama na svojih ali tujih psih.
Z zanimanjem preberem kakšno dobro misel kot je npr.Le Cheff-ova.
Pa brez zamere.
LP,Miša


Naslov: Re:Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: mefisto , sreda, 03.03.2004 : 20:16:21
Ne spada v to temo, ampak vseeno:

Citat
Nekoč se mi je zgodilo, da sem bila kaznovana s tridnevno osamitvijo, ker mi je zameril, da sem brez njega nekam odšla on pa je vedel, da bi lahko šel z menoj

 ;D ;D ja, meni je tudi eden od prejšnjih mastino frajerjev tako kazal svojo zamero.  Prav dobro jer bilo: nisem ga pustila spat v mojo sobo, pa je celo noč preležal pred vrati, zjutraj in še ves dan, pa me niti pogledati ni hotel - zanj nisem obstajala! Neverjetni so, velikokrat pravim, da imajo čist človeški karakter.


Naslov: Re:Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: MISSA , sreda, 03.03.2004 : 20:21:31
Nataša, greva nekam drugam, da mi poveš kako ti rata tole z avatarčkom, meni je moj izginil, sedaj pa sem brez slikce mojega malega komarčka


Naslov: Re:Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: MISSA , sreda, 03.03.2004 : 20:26:52
LP!
Kako kaznuje mastino, če ostane ponoči pred vrati spalnice(notri pa se dogaja nekaj čudnega....oh in ah in sploh je dobr...) ker ne more strest za vratno gubo(verjetno lahko, pa noče) enostavno gre z glavo skozi zaprta vrata. Posledica(oh in ah smo počeli v tiššššini)
LP,Miša


Naslov: Re:Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: mefisto , sreda, 03.03.2004 : 21:56:27
Citat
Nataša, greva nekam drugam, da mi poveš kako ti rata tole z avatarčkom, meni je moj izginil, sedaj pa sem brez slikce mojega malega komarčka

Odpri privat mail, tam te čaka nick, če ti odgovarja!


Naslov: Re:Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: MISSA , sreda, 03.03.2004 : 22:20:18
LP,Mefisto!
Cic po mic pa bo gajba.
100x hvala za pomoč. Sem na geocitiesu imela pomanjšano ampak bajti so delali težavo..Btw.da se ne boš preveč matrala z iskanjem Zoyinih slikic,10 postov višje imaš na mojem odgovoru povezavo na njene strani, ko je bila stara en dan in en teden skupaj z mamico.
LP,Miša


Naslov: Re:Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: fedra , nedelja, 07.03.2004 : 16:38:28
Pozdravljeni. Sama nisem nobena poznavalka vzgoje psov, sem le lastnica živahnega mešanca. Kot se je takoj pokazalo ko je prišel k hiši, je ta mali (zdej je star že skoraj 8 let) izrazito dominanten pes. Takoj je hotel biti ta glavni pri hiši. Smo tudi mi poslušali nasvete od poznavalcev (stresanje za vrat, ignoranca, rahel udarec s časopisom- menda da pes ne misli, da si to storil ti,...). Nič od tega ni pomagalo. Sčasoma sva s sestro pogruntali, da pomaga edino hladen,strožji glas (pa ne karanje, ampak čisto jasen ukaz) in pri tem jasen pogled v pasje oči- tako se je mrcinica naučila, da ni ta glavna.
Večji problem je bil s predmeti v hiši, ki jih je žvečil brez nadzora in pri tem marsikaj uničil. To se je razrešilo samo, čeprav ne prav prijetno za našega psa. Ko je uničil vse lončnice, ki so mu po naši nepazljivosti prišle v gobec, se je nekoč lotil kaktusa- prvič in zadnjič. Na srečo tako bljižnje srečanje ni pustilo zdravstvenih posledic. Od tedaj se pa mrcina igra samo z igračami, ki mu jih prinesejo naše roke.

En pasji pozdrav :)


Naslov: Re:Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: Nanook , torek, 09.03.2004 : 18:33:02
Birds of feather flock together huh? Vidim, da je flufi ocitno nekomu stopila na zuljcka, auauauaua.

No, pa bodite brez skrbi, tole pisanje, ki ga boste (ali pa tudi ne) zdajle prebrali, prav tako ni izpod rok kinoloskega macka oz. kinoloske macke; ne smatram se za kinologinjo, se manj za macko, sem samo ubogo malo detece, ki ima dolg jezik in je zelo firbcno ter se ne zadovolji samo s preprostim »tako pac je«. No, poleg tega imam pa se probleme z avtoriteto. Pojma nimam kdo so Sonja, Missa, Maja01, Drejci, Le Cheff, sanja se mi ne, kdo je mefisto itn., edino za flufi vem kdo je, srecali pa se se nisva ;). In ne, ne ogrozam tistih slovenskih kinoloskih strokovnjakov, ki so pisali, ki pisejo ali pa, ki bodo pisali knjige, clanke, pesmice, sale, itd.. Prav tako vam vsaj zaenkrat ne mislim odzirat prostora v kinoloskih drustvih. Nimam mastinkota, me tudi ne zanimajo, ker so mi bolj pri srcu aziatske pasme, tisti pravi, tipicni, misticni primerki, ki menijo da Boga za ja*** drzijo.

Ce zacnemo pri stresanju za vratno gubo... Sama se nikoli nisem videla psice, ki bi to pocela, zato bi res prosila za kaksen film (missa?). To me zanima predvsem zato, ker ponavadi ljudje vidijo tisto, kar hocejo videti, ne tistega, kar se dejansko dogaja, preprosto zato, da ugodijo svojemu egu, svojemu prepricanju. Woof.
Trenutno sicer ne najdem strani na kateri sem to prebrala, ker pa se me drzi smola, je verjetno vse skupaj v mojem Inboxu, kar pomeni, da podatkov zal ne smem skopirat semle. V glavnem, v studiji je bilo ugotovljeno, da samo ca. 5-10% psic mladice kaznuje s stresanjem za vratno gubo, ostale tega ne pocno (pa tudi samci ne). To pomeni, da je recimo izmed 100 psic z mladici, samo 10 psic kaznovalo razgrajace s stresanjem za vratno gubo. Za nekatere ljudi ocitno »bog i batina« kaznovanja, za druge pa dvom v pravilnost tega pocetja. Da bo razumevanje problematike procentov lazje, dam primer, ki je morda bolj »cloveski«. Pride Marsovec na zemljo in opazuje 100 druzin, opazuje dan in noc, si zapisuje vse kar pocno. 90 druzin se obnasa normalno, starsi gredo v sluzbo, otroci v solo, mame kuhajo, poleti so pocitnice ob morju, druzbo dela pes. Pri 10 druzinah pa opazi, da se foter veckrat vrne pijan domov in pretepa zeno ter v nekaterih primerih tudi otroke. Aha, rece Marsovec, taki so ljudje, najprej se ga nazgejo, potem se pa tepejo. Pa ugrabi par cloveckov, jih odpelje na Mars (ha ha, in vi ste mislili, da so Americani sele pred leti prvic prisli tja gor) in jih vzgaja tako kot je videl na Zemlji; najprej se nazge, potem pa jih pretepe. Bum in tresk. Logicno? Ne bi rekla.
Ker trenutno ne najdem podatka, za katero studijo je slo, lahko tole vzamemo z rezervo in gremo dalje na problematiko stresanja za vratno gubo.

Drugi pogled na tole je recimo tak; volkovi se tepejo ob hrani, volkovi rencijo en na drugega, kazejo zobe in drug drugega podredijo tako, da ga zgrabijo za vrat in tisijo ob tla (in potem pride svizec, zavije cokolado in)... Nasi psi so dejansko volkovi, samo udomacena varianta (kajpak, saj so vendar Canis lupus familiaris, kaj je lupus pa mende vsi vemo, knede?). Torej je edina logicna stvar, da se tudi mi, u iber inteligentni opicnjaki, zacnemo obnasati kot volkovi (no, razen markiranja in zretja surovine ter zavijanja seveda, to pac ne spada v naso druzbo in lahko bi nas imeli za volkodlake (haha, ne mi rect, da ste verjeli, da je za to potreben ugriz enega lupuska). Kar pomeni, stresanje za vratno gubo, tiscanje ob tla, obvezen srepec pogled v oci in se kaksen grrr ne grrr fuj grrrr. In nekateri to ocitno prakticirate, nekateri so do tega indiferenetni, nekateri temu totalno nasprotujejo, nekateri (vkljucno z mano) pa bi verjetno ugovarjali, ce bi lahko kaj izdavili med smehom. Grrr, wuf, auuuu, sniff sniff. Dajte mi povedat tisti, ki verjamete v te stvari in jih tudi prakticirate, kaj psom tudi »riti snofate«? Ersatz wolfiness nr.2.


Naslov: Re:Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: Nanook , torek, 09.03.2004 : 18:33:32
No, morda bo koga zanimalo, kaj stoji za vsemi temi podatki. Slo je pac zato, da so (letnice ne vem) v prejsnjem stoletju izvedli nekaj krajsih studij pri katerih so znanstveniki opazovali volkove ob hranjenju in na podlagi vedenj, ki so jih opazili, sklepali na celotno vedenje volkov kot vrste ter nato napisali...no, kar so pac napisali. Da volkovi pac vladajo drug nad drugim s silo, da celotna hierarhija temelji na fizicni sili in da je najmocnejsi hkrati tudi sefe. Te studije so bile bolj ali manj kratkotrajne, zajemale pa so le obnasanje pri hranjenju (kar baje znasa 20% vseh volcjih dejavnosti). Z drugimi besedami, s teh 20% obnasanja so posplosili na 100% obnasanja in dobili pac eno teorijo. Pravo raziskovanje se je zacelo z zenskami (tu buta ven moj prikriti feminizem), najbolj znani sta Goodallova in Fosseyeva (prva simpanzi, druga gorile). Ti dve sta, kot verjetno veste, ziveli z zivalmi in jih opazovali vec let, natancneje-studija simpanzov v Gombeju je, ce se ne motim oz. ce imam prave podatke, najdlje trajajoca neprekinjena studija katerekoli vrste na svetu. Je pa res, da ni prav stara, se pravi prejsnjo stoletje, novodobna torej. Ampak to ji pomembnosti ne odvzame (vsaj v mojih oceh).
No, pravo raziskovanje pri psih, hja, je kar dosti tega; semle bi pa kar uvrstila dr. Beachevo studijo (ne me sprasevat koliko let je trajala, baje pa da vec kot 15, menda celo 30?), Dunbarjevo studijo (10 let), potem sta tu se Scott in Fuller (se cincam-kupiti ali ne kupiti, ker je knjiga baje res v redu), hm, aja, Skinner, Breland, Bailey in pa jasno Raymond in Lorna Coppinger-verjetno ena izmed bolj provokativnih knjizic zadnjega casa,. Z drugimi besedami; ce ste prepricani, da je pes=volk in da je praclovek vzel mladicka iz brloga, ga naucil vsega in ga udomacil potem...preberite to knjigo. Ce ste prepricani v nasprotno, jo vseeno preberite. Lahko pa seveda ostanete pri slovenskih prevodih knjig, po zelji seveda. Izpostavila bi predvsem oba Coppingerja, ki sta se tezke naloge lotila zelo preudarno in natancno ter objektivno. Marsikateremu avtorju namrec manjka objektivnosti, saj mora biti vsak najpametnejsi, ko gre za pasjo vzgojo, prehrano in razvoj. V knjigi sta podala nekaj provokatinih vprasanj in odgovorov, »sesula« sta med drugim tudi Darwina (do neke mere).

Se nekaj razmisljanja, verjetno v popolnem nasprotju z vecino (sem itak navajena). Ko sem brala sporocila v tej temi, sem se resno vprasala, zakaj zaboga enacite pes=pes odnos z odnosom pes=clovek-vsaj tako sem razumela vse pisarije. Se populacije istih vrst se med seboj razlikujejo kar se obnasanja tice, kaj sele dve razlicni vrsti med sabo. Tale projekcija odnosov mi nekak ne potegne po domace povedano. V glavnem opazam dva ekstrema; ali gre za poclovecenje psa ali pa popasjenje cloveka. Obe varianti se mi zdita butasti, katera je bolj pa se nikakor ne morem odlocit

Kje je fora v razmisljanju: psica strese mladica za vratno gubo, torej ga moram tudi jaz. Okej, veliko stvari se lahko povzame od psov, ampak da bi se pa clovek kar naenkrat spremenil v psa ali, se slabse, volka? Ni logike. Odnos clovek=pes nikoli ne more biti enak odnosu pes=pes, zato si je neumno prizadevati za kaj takega.  Do neke mere ze, jasno, ampak ekstremi v to ali ono smer so pa res nepotrebni. Pustimo psu, da je pes, sami pa ostanimo ljudje. Ja, res se fajn slisi, ce kdo rece, da ima svojega psa tako rad, da je tako »not«, da se pocuti ze kot pes...pateticno, plehko, tako kot povprecen ameriski film. Bruh na kvadrat.

Ko pravite, da ne date veliko na prej omenjene avtorje...vasa odlocitev. Ne vem kdo je napisal, da je prav poziral vse kar je dobil/a, potem pa ugotovil/a, da to nekak ni to. Popolnoma verjamem, zato pa sama ne poziram vsega kar najdem, ampak avtorje in knjige skrbno izbiram. Dunbar me je preprical s svojimi maili, Pryorca s svojo zgodovino, Coppingerjeva s provokativnimi vprasanji (ter Barry s svojo kritiko), Scott, Fuller, Fox, Budiansky, pri teh pa se cincam.


Naslov: Re:Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: Nanook , torek, 09.03.2004 : 18:34:06
Se nekaj o “novi dobi”. Ne morem si pomagati, vendar imam obcutek, da vas vecina nekako zviska gleda na razne kvazi novodobne avtorje in novotarije (kar kliker baje je), kot da so manjvredni, ker naj bi bili novodobni. Ce pogledamo zgodovino, ugotovimo, da dejansko sploh ne gre za neke nove stvari, Skinner spada recimo v 30 in 40’ leta, Breland je bil njegov sodelavec, Bailey Brelandov ucenec, Dunbar je zacel nekako v 70’, verjetno malce prej?, na zacetku 80’ je ustanovil Sirius Puppy training, Pryorca je zacela s solanjem oz. dresiranjem delfinov, Coppingerjeva sta preucevala evolucijo psa in, med drugim, obiskala tudi Jugoslavijo. Breland, Bailey-sta bila ”ahead of their time”, kar se tice navadnih smrtnikov. K sreci je ameriska mornarica ponucala to znanje za solanje oz. dresuro raznih zivali v vojaske namene. Baileyejva, pomagal je tudi Breland se mi zdi, sta natrenirala vec kot 140 razlicnih vrst zivali, pazite, VRST, ne primerkov (teh je bilo preko 1000 in ne, nobena 0 ni prevec). In ce meni stric, ki ima za sabo dresuro v vojaske namene vec kot 140 zivalskih vrst rece, da meni, da je kazen v splosnem pomenu besede pri danasnjem solanju in sobivanju cloveka in psa po njegovem nepotrebna…no, mislim da ni dvoma, komu bom verjela oz. koga bom raje poslusala/brala, aneda? Seveda spada med teh 140 vrst tudi pes, solalo pa se je baje s pomocjo klikerja (oz. z nekim vmesnim clenom, kaj pa vem kako se to imenuje v slovenscini, v anglescini se temu rece conditioned reinforcer, ce se ne motim), vendar z vsemi 5 sklopi (R+/-, P+/-, E) operantnega pogojevanja. Kazen, tako Bailey, je uporabil samo, ko je slo za zivljenja ali ude (in v vojski veste, da gre res za to) ali kaksen drug ekstrem. Zakaj tisti baje tamle? Ker je vse ahm, top secret, saj veste, vojaske zadeve. ::)
Dunbar, Ian, stric, ki ima za sabo 10 letno studijo socialnega vedenja psov ter agresije, x let ukvarjanja s problematicnimi psi (ustanovil je center), v osemdesetih  je ustanovil Sirius Puppy training-“sola za mladicke” in se in se. Da je vse skupaj se slabse, zame, pa ima maja letos seminar na Floridi, in to v Disney Worldu. Zivljenje preprosto ni pravicno. Imam samo eno njegovo knjigo, Dog behavior. Moje mnenje o njem, ce sklepam po tem, kar sem prebrala, je zelo pozitivno; stric zna na zabaven nacin povedati bistvo, ga argumentirati s studijo, vmes navrze se nekaj stavkov, da dol pades od smeha, predvsem pa stvari ne predstavi v stilu “if you’re not with me you’re against me”.
Ali je stud muffin, kar naj bi po pravilu bili vsi novodobni avtorji? Ne vem, mene ne spominja na danasnje stude-Pitta, DiCapria, pa vas? Za Pryorco sploh ne vem kako izgleda, Coppinger pa tudi ni ravno “za dol past”. Ampak knjig itak ne izbiram na podlagi videza avtorjev, samo se to se mi manjka.
Karen Pryor, ki jo imate takooo zelo v zobeh (zakaj ze?, ker je tako lepa?), je zacela s “klikanjem”, ko se je srecala z nalogo “dresirati delfina”; tu pac odpadejo zatezne ovratnice, ane? Skupaj z Lorenzom (Konrad; saj veste kdo je to, kajne) je napisala knjigo Lads before the wind (okej, oba sta navedena kot avtorja). To je bilo v sestdesetih letih prejsnjega stoletja. Nova doba? Sodelovala je tako s Skinnerjem kot Lorenzom (ne Lorenzo Lamas, Konrad Lorenz), tako da menim, da kar se tice nekih hudih avtorskih pravic glede klikanja ni bilo tezav; bi ji stric BF zagotovo kaj omenil. Don’t shoot the dog, katere namen je priblizati lastnikom psov koncept klikanja, je izsla v osemdesetih (1985-moj podatek, Flufi, imas ti morda kaksno drugo letnico).

Ce povzamem, Skinner in njegovo operantno pogojevanje-1938 in dalje
Pryor-sedemdeseta, osemdeseta, “comeback” v devetdesetih
Dunbar-sedemdeseta, osemdeseta, devetdeseta, novo tisocletje
Coppingerjeva-sedemdeseta, osemdeseta?
Bailey, Breland-sestdeseta, sedemdeseta, osemdeseta.
Vecina jih ima za novodobne, kljub temu, da so letnice vse prej kot recentne??? Saj pravim vesoljni potop je bil ocitno prejsnji teden, Noe pa ravno zdaj tuhta, kdaj bo videl kopno.
Zame zgoraj nasteta imena ne predstavljajo “nove dobe”, kajti znanje, s katerim razpolagajo, ni novo, morda samo nanovo odkrito v dezelici na soncni strani Alp. In kaj je dejansko narobe s tem? No, razen tega, da se morda kdo cuti ogrozenega, ker…ne vem zakaj. Sicer pa podrocje razumevanja pasje psihe ni edino, na katerem se dogajajo spremembe. Poglejte samo zdravstvo; alternativna medicina (homeopatija, kiropraktika, zelisca, akupunktura, akupresura, itd.), prehrana ( BARF, surova hrana, kuhana hrana, naravni briketi, bla bla bla). Koliko ljudi je “nasedlo” in se naseda pravljicam o “naravni” prehrani (tudi nekateri na tem forumu, anede banda)? Alternativna medicina-ja koncno, da se kaj premika tudi pri nas. Avtorjev je res ogromno, malo morje, ma kaj morje, plevel. Zato je treba skrbno iskati cvetoce rozice, za vse zelenje je res skoda casa. Take rozice so ravno Dunbar, Coppinger in Pryorca, kar pa gre mnogim v nos. Asneeze! Na zdravje, gospod tovaris, na zdravje!


Naslov: Re:Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: Nanook , torek, 09.03.2004 : 18:34:45
Se nekaj o prevodih; lani ob nekak istem casu sem imela ze podobno debato kot je tale tu, le da una ni bila na forumu, stil pisanja, kakrsnega ima Le Cheff mi je pa blazno znan, pa ne vem od kje lol. Eh, nevermind. Za flufi sicer ne vem, meni osebno je angleska literatura blizja kot slovenska, krivdo pripisite slovenscini, ki je “premajhna”, da bi se studijsko literaturo prevajalo. Ampak verjamem, da imate vsi doma slovarje, tako da ni problema, ce uporabljam dolocene angleske izraze v zvezi s klikanjem. Sem sicer prebrala nekaj prevodov, ampak so mi za crknit smesni (brez zamere flufi). Recimo “ojacevalec” me spomni na elektricno kitaro in Metallico.  Je kdo gledal Kraljevo vrnitev (Gospodar prstanov 3)? No, tam so “steward” prevedli v majordom (posledica: potiho smehljanje), “sir” pa v gnada (posledica: krohot in muzanje vsakic ko se je pojavil stric Gorny). Bi znala bolje prevesti? Em, steward bi zagotovo postal upravnik ali oskrbnik, sir pa gospod, za ostalo pa ne vem, nisem brala. Je pa prvi prevod boljsi. Kdo ve, morda bodo pa cez nekaj desetletij debatirali, kateri prevod Don’t shoot the dog je boljsi; tisti v katerem je clicker kliker ali tisti v katerem je kliker zabica (rega rega kvak).

Glede na komentarje o klikanju sklepam, da imate vsi veliko pojma, za kaj pri vsem tem gre. Ja, okej, Skinner ni Pavlov, to smo ugotovili, se pa obe fori uporabljata pri klikanju.  Kliker (zabica, starinsko) stane recimo 400sit, ni ravno nek hud strosek, casa imate ocitno dovolj, zakaj torej ne bi poskusili-da ne boste samo teoretizirali (z drugimi besedami: ”Put your money where your mouth is” ane, pa prosim ne vzet tega dobesedno)? Aja, nekaj pa je res; ce vse skupaj ne pali, zeloo verjetno krivda ni ne pri psu ne pri tehniki klikanja, ampak pri lastniku. No, da si pa kdo prizna, da je njegova krivda, da pes tega in tega ne zna…ne, to pa ze ne, saj smo vendar neke vrste napredne opice!

Doma imam inkarnacijo s strehe sveta, ki nacelu “…we are their gods, that’s why they obey…” (we=ljudje, they=psi), vzeto iz filma Beli ocnjak (modrosti Indijancev ob reki), nekak ne sledi oziroma ga je obrnil naokrog-we=on oz. psi, they=mi, ljudje. Klikanje “ful pali”, ker mali razmislja s svojo glavo, sam lahko izbira kaj bo pocel (samo dolocena stvar pa bo tudi nagrajena, da se razumemo), ker gre vse skupaj zeloooo hitro (ha, pa pravijo, da so Azijci butasti)-za Speedy Gonzalese zelo prirocna zadevscina. Edini morebitni minus je ta, da mora vodnik tocno vedeti kaj pocne in zakaj pocne, da je najbolje vnaprej splanirati kako bo solanje potekalo, mora imeti hitre reflekse (crknjen konj style odpade) ter domisljijo (kam pa pridemo brez domisljija). Pa verjetno se kaksno malenkost. Hm, klasika (obramba, sled, klasicna poslusnost) mi izvabi v najboljsem primeru nasmesek, v najslabsem pa odkrit krohot. Kljub temu, da nekateri pojmujejo klasiko kot alfa in omega pasjega sveta, je meni za crknit smesna (halo, pes dobro slisi, ni se mu treba zadret sedi; na kaj pa me spominja marker, pa raje ne bom povedala). Meni ni bila nikoli prav blazno vsec, mojemu psu se manj, mi je pa zanimiv agility, dog dancing, flyball. Ampak vse to je ziher manjvredno.

Seveda se bo zdaj verjetno vsul plaz pripomb v stilu kaj se ta ven mece, kaj pametuje, kdaj si ratala tok pametna (pred ali po svetovnem potopu?),…itd. Da pomirim ze tako razgrete buche, moj namen nikakor ni pametovati vam strokovnjakom, kinoloskim mackom, tigrom, leopardom, levom… Morda se bo pa kdo od laikov zamislil nad vsem napisanim in zacel razmisljati s svojo glavo, tako kot moj pes. Morda bo ugotovil, da 1930-1990 res ni neka hudo nova doba kot ste jo poimenovali, da Pavlov ni enako Skinner, da je enacenje pes=volk in pes=clovek traparija, da odnos pes=pes in clovek=pes ze po defaultu ne more biti enak…
Da stvari, ki so “IN”, zaradi tega, ker so “IN” ne moremo kar avtomatsko imeti za slabe, cudne, manjvredne (no, nekateri posamezniki jih ocitno imajo). Pametno se je vsaj malce pozanimati o stvari, ce ze drugo ne, se izve vec, znanje je pa najvecja moc.


»Tudi mene nekaj ljudi pozna in kdor ve kdo sem, ve da sem izjemno butasta in nimam niti najmanjšega pojma o psih - pa ne samo o psih, o ničemer.

In prav zaradi tega še vedno čakam, da me kdo pokliče in grem pogledat psico, ki trese mladiče za vratno gubo.”

Joj flufi, tole me je pa spomnilo na “misel” filozofa Sokrata, ki gre takole:

Ta clovek mene zagotovo ne dosega v modrosti. Zakaj kakor kaze, nimava ne on ne jaz kaj prida znanja, da bi se lahko postavljala; vendar sem jaz na boljsem, ker si on domisljuje neko vednost, pa je v resnici brez nje, jaz pa pa prav tako nicesar ne vem, a si tudi nicesar ne domisljam.

Z drugimi besedami:”jaz vem, da nic ne vem, in s tem vem vec kot tisti, ki ne ve, da nicesar ne ve”
Amen Sokrat, menda nisi tudi ti novodobni?

Hm, imela sem namen “biti kratka” pa se je vse skupaj zavleklo. Se opravicujem za nakladanje, hvala vsem, ki ste se budni, prisotni in prisebni. Prav tako se opravicujem za vse slovnicne napake, sem sicer sla parkrat skozi, ampak verjetno mi ni uspelo vseh popraviti.

PS: Flufi, ne daj se, kliker seka, pa ce se vsi postavijo na trepalnice in plesejo tango.



Naslov: Re:Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: maja01 , torek, 09.03.2004 : 21:10:20
no, se moje mnenje o vsem skupaj (ker sem ze ravno omenjena in ker sem ze nekaj pripominjala). Poglej Nanook, proti klikerju nimam nic. Ga tudi zares ne poznam, ker je moj prvi pes ze davno pokojni in tega takrat nismo (bolje receno niso) poznali. Pred kratkim mi je "z neba padla" psica in sedaj se ponovno ucim - navajam - ponavljam vse kar sem kdaj vedela (ali mislila, da vem) o psih. Nisem strokovnjak in ne mislim, da veliko (ali, bog ne daj, celo vse) vem o psih. Ce bi, ne bi brala tega foruma, na katerem sem predvsem zato, ker je tukaj veliko ljudi, kar pomeni veliko znanja, izkusenj, ... Kot na vsakem forumu, je tudi tukaj veliko plevela in masil, ce se smem tako izraziti. Da ne bo pomote, tudi sama se stejem tja nekam vmes. Ampak, kot sem ze rekla, veliko ljudi pomeni veliko razlicnega znanja, izkusenj, malih zvijac, nasvetov,... ki ti lahko pridejo kdaj prav.
Kar se tice vzgoje psov, pa mislim, da vsak zahteva individualen pristop. Tako kot tudi vseh otrok (najbrz), ne mores vzgajati enako. Oziroma pri istem pristopu rezultat ni vedno enak. Nekateri psi ti bodo zelo lepo delali na kliker, piskotke in bodo takoj dojeli, da si sef ti. Nekateri pa so morda malo bolj dominantni in se hocejo v kardelu preriniti vise. Na vrh. Ce se to zgodi, potem pac (moje mnenje) moras biti pripravljen psa grdo pogledati, ga s kolenom pritisniti ob tla, stresti za vratno gubo, ali celo udariti. Pa to ne pomeni, da je stresanje, tepezkanje in kar je se podobnih prijemov, na sporedu vsak dan, niti vsak teden, mesec, morda nikoli. Ampak mogoce pa se bo kdaj zgodilo, da bos to moral narediti, ce bos hotel obdrzati svoj polozaj v kardelu. Zdaj se bo verjetno kdo oglasil, ja, ce psa pravilno vzgajas, se to ne more zgoditi. Verjetno obstajajo situacije, ko se lahko (posledica bolezni, neprdvidenega dogodka, tralala). In ce morda (morda) majhnega psa potem se lahko na priblizno lep nacin prepricas (vsaj obvladati se jih zaradi velikosti naceloma da), pa si definitivno ne zelis imeti doma 50 ali vec kilske mrcine, ki si zeli (ali pa misli, da ze je) tvoj sef.  
Kar se pa tice mojih dveh komentarjev (se ne zagovarjam, ker imam tako ali tako previco do svojega mnenja) - prvi je bil misljen kot respect za dobro napisan text (pa ni nujno, da se z vsebino strinjam), drugi pa kot komentar, za (vsaj meni se je zdelo) hudomusen intermezzo.
lp, m.


Naslov: Re:Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: MISSA , torek, 09.03.2004 : 22:44:18
Pojma nimam kdo so Sonja, Missa, ......

Ce zacnemo pri stresanju za vratno gubo... Sama se nikoli nisem videla psice, ki bi to pocela, zato bi res prosila za kaksen film (missa?). To me zanima predvsem zato, ker ponavadi ljudje vidijo tisto, kar hocejo videti, ne tistega, kar se dejansko dogaja, preprosto zato, da ugodijo svojemu egu, svojemu prepricanju. Woof.



 LP!

Mojega mastinka Bučka sem dobila pri 15 mesecih od njegovega prvega lastnika, ki ga je pripeljal iz Nizozemske  za ceno 5.000 dem.
Mastino je 13 mesecev poslušal klikanje svojega lastnika, ki ga je hotel naučiti napadanja na medvede v temnih kočevskih gozdovih. Njegov lastnik ni imel pojma kaj je to mastino, kljub 20 letnemu ukvarjanju s psmi, ki veljajo za napadalne in težke pasme. Moj Bučko je poslušal njegovo klikanje tako dolgo, dokler ni enkrat kliknil preveč. Takrat pa je šla tipčku leva roka, njegovemu pomočniku pa desna noga. Nato sem ga dobila jaz.Vsega polomljenega in razbitega od medvedjih bojev.
Moj Bučko je bil zlat! Midva sva se razumela s pogledi, brez besed in brez klikanja. Imel pa je eno posebnost. Ponoči se mu nihče razen mene ni smel približati.V nasprotnem primeru je zelo rad stresel za vratno gubo.

Draga moja, ti kar pridi k meni na ogled tistega filmčka, pa klikerček prinesi s seboj. Ker mene malo briga kdo si ti in če sem iskrena me niti ne zanima. Ker, ko je naša generacija veselo (k)likala ob Marjanu Kralju (a ne Erika?) si ti še bolj veselo skakala pri očiju iz levega v desnega.
Nočem biti nesramna, a ti ne dovoljujem, da me hočeš narediti za slepo kuro(ker ljudje ponavadi vidimo tisto kar hočemo) Ko boš imela 20 letne izkušnje s takimi pasmami kot jih imam jaz(pa jih imam točno enkrat več ) boš svoje klikanje raje popularizirala na pasmah, ki so za to primerne. Da se popolnoma razumeva, osebno nimam ničesar proti tebi. Si načitana mlada dama in verjetno boš v življenu še veliko dosegla. In prav je tako. Kje je pa razlog, zakaj še nisi videla psice, ki stresa mladiča za vratno gubo.?.. odgovora ne išči pri nas, ki smo to že doživeli.In to veliko prej, kot si se ti rodila.
Nikomur ne vsiljujem svojega pogleda na svet, še manj pa vsiljujem svoje mnenje.Spoštujem mnenje drugih pa če se strinjam s tem ali ne. S podajanjem  žogice bom v tej temi zaključila, ker meni ta forum pomeni nekaj več , mogoče veliko več kot večini od vas, ki vam je teorija zakon, praksa pa španska vas.
Lep večer,Miša!



Naslov: Re:Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: flufi , torek, 09.03.2004 : 23:12:44
MISSA,

se opravičujem za vtikanje in tej žalostni  zgodbi povsem verjamem.

Vendar - kolikor sem uspela razbrat iz tvojega posta, je beseda "klikanje" močno povezana z "edino žensko, ki se ne pusti šlatat" - elektriko.

Mislim (in prav lahko se motim), da "naše" klikanje nima nikakršne zveze z nasiljem, ki ga je očitno preživljal tvoj pes.

Lp


Naslov: Re:Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: Le Cheff , sreda, 10.03.2004 : 00:29:30
Nanook: Če si nas hotela osupnit s količino (to je tudi moja taktika ponavadi) besed, ti je to uspelo. Totalno zafrustrirano se v tej debati predajam, ker sem dojel, da ste tule nekateri bitja z drugega sveta. Tudi če bi sto let bral ta tvoj prispevek Nanook, ne bi dojel kaj za vraga si hotela povedat, razen da si nekatere fakte nametala, s katerimi se celo spet -pravim tebi, kot sem že flufi- strinjam oz so pač podatki ki sami po sebi držijo in niso diskutabilni. Grem zdaj nazaj brat še desetič....tole me bo pa pobralo... pa sem mislil, da sem brihten poba...ampak res, čisto nič ti ne morem nazaj rečt....grrrr


Naslov: Re:Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: Le Cheff , sreda, 10.03.2004 : 01:23:05
Flufi: oba "klikerja" (tudi sam sem nekako razbral iz Missinega posta da je govorila o "klikanju" z elektično) sta v uporabi s predpostavko klikajočega, da je pes zadeva, stvar, nižje bitje, LIMONČEK, ki se jo da sprogramirat. Eni to delajo boleče drugi neboleče. Odnos obojih je pa isti. Samo "neboleči klikeraši" se še lepe delajo zraven.

Oba klikerja sta isti štos. En pomeni da priboljšek prihaja, drugi je sam po sebi kazen. Ko pa enkrat programator umanjka v sliki, zna bit pa problem, če je programator edini povezovalni faktor v odnosu. Pri obojih.

Tisti ki znamo poleg tega da poznamo "programator", tudi na roke "štelat" naprave (kot takrat, ko je bilo treba na Marjana Kralja knof prevrtet v nedeljo, ker še ni bilo daljincev na radioaparatih), smo tudi pri psih v prednosti. Nas Pipanova ne bo imela nikoli v obravnavi. Pa tudi včasih klknemo z žabico, če je situacija takšna, da je treba kak dolgo neuporabljan (svež) štos dat psom, da se ne dolgočasijo.

Btw, mislim da se mi počasi svita kaj je hotela Nanook sproročit, ampak moram še petkrat prebrat...


Naslov: Re:Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: Lilit , sreda, 10.03.2004 : 02:02:43
Joooj, se že 10 dni zadržujem, da se ne bi vtikala stvari, ki se me ne tičejo preveč, ampak zdej ne zdržim več ::)

Prvo kot prvo, se strinjam, da je nesmiselno reč, da srečni psi, ko je prišla Pryorjeva, ker bi to pomenilo, da so bli vsi psi prej nesrečni, pa skoraj dvomim, da so bli.

Drugič, Le Cheff, tvoje prvo sporočilo mi je bilo ful všeč, drugo pa je že bilo malo pretiravano (čeprav je bil še vedno precej dober odgovor). Na popolnoma nevtralen odgovor od flufi si ji jih napel še malo... In kako lahko govoriš flufi o samovšečnosti, v istem sporočilu pa govoriš, kako stopaš v kinologijo na velika vrata (kaj naj bi to sploh pomenilo), pri tem pa imaš skrit elektronski poštni naslov (da ne bom govorila v angleških tujkah ;)), starost in kraj bivanja (tako da bi lahko načeloma bil en 12-letni mulc, čeprav očitno zelo pameten ;D). Niti ne poveš, katera je ta tvoja neverjetna pasma (čeprav sklepam, da je mastino, glede na to, da se je potem ta tema malo razpasla na oboževanje mastinov;)) Da o tvojem vzdevku ne govorimo... razen če Le Cheff pomeni glavni kuhar, v tem primeru se ti seveda opravičujem za namigovanja.
v glavnem, način pisanja imaš super in glede precej stvari se strinjam s tabo, ampak z obrekovanjem ljudi, ki jih ne poznaš, pa res ni treba pretiravat :-X.

Nanook: oprosti, ampak tvoja sporočila so bila res občutno predolga... sej bi lahko vse skupaj strnila v eno samo, kratko in jedrnato, a učinkovito sporočilo :)

Missa: očitno res ne vidiš stvari, ki jih nočeš videt, ker klikanje, o katerem je govorila flufi, ni tisto, s katerim je hotel tisti tip naučit svojega psa napadanja medvedov v Kočevskih gozdovih. Mogoče oba delujeta na isti princip, ampak dvomim, da bi zaradi tega klikerja tipu šla roka... no, razen, če bi Bučko preveč navdušeno hotel pojest nagrado :o ;)

In ja, tudi jaz imam ameriškega psa, novofundlandca, kako grozno! Ki pa je, mimogrede, kanadski, ne ameriški (ne konkretno moj pes, ampak pač pasma, sej razumete).

Uhhh, pa mi je odleglo 8) Zdej se grem lahko naprej učit... pa upam, da ni blo kakšnih prehudih zamer :P

Drugače pa... mi je načeloma čisto vseeno, kako vzgajate vašega psa, če je srečen in vas uboga...

Peace & love
(uh groza, spet po angleško ::) )


Naslov: Re:Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: Lilit , sreda, 10.03.2004 : 02:06:23
V nasprotnem primeru je zelo rad stresel za vratno gubo.


Mimogrede, kako pa mastinčki stresajo za vratno gubo? Malo kruto mi je si predstavljat, da vas zgrabijo za tilnik in opletajo z vami sem ter tja... ::) :P ;)


Naslov: Re:Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: Ajda , sreda, 10.03.2004 : 09:40:42
Bravo Nanook! Še dobro da se komu da  ;).

Scotta in Fullerja pa ti lahko posodim, da se boš lažje odločila za svoj izvod.

Pa še malo angleščine  ::) - ampak je tako lepo napisano, da je škoda prevajati:

If we call the cat in from the garden and doesn't come we shrug our shoulders and accept that cats are cats. If the dog doesn't come we get angry and start to plot revenge. Our problem is that we have always regarded the dog as a species just above animal and just below human. In fact all animals, including humans, learn the same way (The Behaviour of Dogs and Cats).


Naslov: Re:Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: mefisto , sreda, 10.03.2004 : 11:41:45

Berem in berem te poste, pa jih ne bom nič komentirala, saj so vse kar bi sama povedala, povedali že tisti, ki jih poznam in cenim njihove izkušnje.
Citat
Mimogrede, kako pa mastinčki stresajo za vratno gubo?
Izkušnje imam samo z njufiji in mastini. Njufiji se niso nikoli tako "igrali" kakor mastini.
Mladi mastini so se že pri 5-ih, 6-ih tednih medseboj v igri v stanju tako stepsti, da imajo razcefrana ušesa in kakšno luknjico v vratu. To je renčanja, premetavanja, ...kar precej grobo je vse! Se že v leglu med seboj zrangirajo.
Z našimi neoti se vedno igramo tako, da drug na drugega renčimo, se plazimo po štirih, se valjamo po tleh, vlečemo špago,... ( ja, ja vem, da to pri takšnih pasmah ni priporočljivo, ampak nam je všeč-želim imeti energične, spretne pse, ki so v stanju braniti sebe in nas ).
Imam pa zato občasne probleme v množici psov ali ljudi, če mi nekdo nepričakovano pride za hrbet, saj se pes samoiniciativno odzove in plane. ( če niste pripravljeni vsako sekundo biti v pozoru, raje psa vzgojite drugače!)
Torej v takšnih naših igricah mastino takoj plane na naš hrbet in tišči gobec za vrat ( se že vsa leta sprašujem, kako le ve, da je ta predel najbolj občutljiv!), piha za vrat, tišči naš vrat k tlom,.... vse seveda z občutkom, ker ga že kot malega poskušamo navaditi, da če roko v gobčku preveč stisne "boli".
Tudi med seboj se naša dva igrata tako, da planeta drug v drugega, se objameta z prvimi šapami, drug drugega skušata spraviti na tla in tiščati za vrat (  verjetno se vse pasme tako igrajo?)
Leta nazaj sem enega neota poskusila naučiti, da bi napadal na rokav ( ne sama, ampak s priznanim inštruktorjem-znancem ). Pes je bil dokaj poslušen, pa vendar se je takoj odločil, da rokav ni zanimiv, pač pa je ciljal na markerjev vrat.  Poskus šolanja na rokav sem po nekajkratnih vajah raje prekinila, sem pa imela še kar nekaj naslednjih mesecev probleme, kako psu preprečiti skakanje na vrat vsakemu po njegovem potencialnemu sovražniku.
Se jih pa nikar ne bojte, saj ne grizejo in ne preprijemajo plena, njim je zanimivo postopno dušenje žrtve s stiskanjem za vrat in ležanjem na njej;D ;D ;D


Naslov: Re:Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: smrcek , sreda, 10.03.2004 : 12:11:36
Citat
To je renčanja, premetavanja, ...kar precej grobo je vse! Se že v leglu med seboj zrangirajo.
Z našimi neoti se vedno igramo tako, da drug na drugega renčimo, se plazimo po štirih, se valjamo po tleh, vlečemo špago,...

Tudi pri nas izgleda igranje tako
priznam vmes pade tudi kakšen moker poljubček, verjetno si tudi ti včasih pošteno opraskana  ::) ::)

Citat
Tudi med seboj se naša dva igrata tako, da planeta drug v drugega, se objameta z prvimi šapami, drug drugega skušata spraviti na tla in tiščati za vrat (verjetno se vse pasme tako igrajo?)

Ko pride kak peso, ki ga naš pozna je igranje točno tako in včasih izgleda tako (ko pride brat k našemu) kot, da sta dva pitbula (se opravičujem za tako primerjavo) in ne dva nežna labija.
Aja pa tudi pri nas so bolj  učinkoviti srepi pogledi mogoče z dodatkom renčanja ter zvišan in hladen ton. Sreča, da moj ni zamerljiv saj hitro pozabi kakšno klofuto, ki prileti takrat, ko kaj najde in to z velikim veseljem žre, mene pa ne sliši popolnoma nič

Debata je izredno zanimiva in tudi meni so ljubsi kratki in argumentirani posti pri katerih se z veseljem ustaviš in še z večjim užitkom prebereš.


Naslov: Re:Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: Dunja , sreda, 10.03.2004 : 12:29:23
Pozdravljeni vsi!
mefisto, ker si temo iz že čisto ABSURDNE preusmerila na nekaj meni zanimivega, bom par stvari in svojih izkušenj dodala tudi sama.
Sama se z vsemi svojimi pesoti že od malega (2 meseca starosti) igram na tak način, torej, da usmerjam njihovo pozornost na plen (cufanje s klobaso, vozlom, prinašanje in odnašanje - zmagovanje, potrjevanje ega, izzivanje, izpostavljanje psihični pritiskom in različnim situacijam...). Vse seveda pod kontrolo! Tako kanaliziranje nagonov se mi zdi zelo koristno, saj na ta način pes izrazi svoje negone in tako svojega psa bolje spoznamo in vemo kaj lahko od njega pričakujemo, hkrati pa še porabi odvečni del svoje "živalske energije", ki jo ljudje-vodniki pogosto ignorirajo, saj se je večina pasjih lastnikov (sem sigurna, da večina) sploh ne zaveda, ker v bistvu sploh ne poznajo svojih psov.
Igrice kot so klikanje (na žabico) in podobne stvari s poznavanjem psa in kontaktom vodnik-pes nimajo nobene veze, saj se s tem psa obravnava zelo površinsko in če sem iskrena, svojih psov s takim načinom dela nebi poniževala! Mislim, da so zmožni veliko več, kot samo delati za nagrado v obliki hrane, ter kasneje za "klik" - LOLLL! Sama iščem izzive drugje.

čau, bau,

Dunja


Naslov: Re:Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: Dunja , sreda, 10.03.2004 : 12:43:06
Bom dodala samo še eno malenkost, da ne bo zgledala, da sem "ko fjakarski konj"  :P

za sebe lahko rečem, da dobro poznam svojo pasmo - bokserja in zato tudi opazim gromozanske razlike med predstavniki znotraj pasme. Kar hočem povedati je, da vsak pes zahteva malce drugačno obravnavanje.
Da o drugih pasmah sploh ne govorim...
Vendar ta forum je pač tak, da se tukaj družimo lastniki med seboj si ZELO različnih pasem. Od mini-pikijev pa do mastinov.
Zato neke univerzalne formule verjetno ni.


Naslov: Re:Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: mefisto , sreda, 10.03.2004 : 15:00:09
Smrček,
Citat
verjetno si tudi ti včasih pošteno opraskana  
opraskani, tudi mal krvavi, da ne govorim o modricah, ko zverina med "vožnjo krogov" mal zgreši, pa se zabije v mene. Imeli smo že do krvi ugriznjeno rit ;D ;D ;D, ja pa saj smo sami krivi - prejšnji frajer Q je šibal  kot aligator za možem okoli mize, mal z zaprtim, mal z odprtim gobcem ...in mu je le uspelo nekaj zagrabit.
Mars pa ob največjem navdušenju deli lupčke z odprtim gobcem-jih je že kar nekaj dobilo poleg lupčka še malo zoba v nos.
Beyba pa nas rada s kremplji vleče bolj k sebi, samo to je takooooo grobo. ( Ta trapa nas je že tudi zares napadla, ko smo jo med spanjem poskusili objeti. Ko spi, se ne dovoli dotakniti. )

O.K. dost, to pa res ni več prava tema.


Naslov: Re:Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: mefisto , sreda, 10.03.2004 : 15:19:33
Citat
Mislim, da so zmožni veliko več, kot samo delati za nagrado v obliki hrane, ter kasneje za "klik" - LOLLL! Sama iščem izzive drugje.

Dunja, to si pa zelo lepo napisala: če poznaš in razvijaš značaj svojega psa, za povrhu pa še poznaš zgodovino svoje pasme in njen prvotni namen, lahko dobiš značajsko pravega predstavnika svoje pasme. Tu pa se že pojavi velik problem, veliko ljudi kupi psa zaradi videza, ne zaradi njegovega prvotnega namena.
Ne bom teoretizirala z mastinom pač pa s srednjeazijcem ( sem že nekje omenila, da me full matra, mogoče enkrat v prihodnosti... ), ki z uhlji in repom deluje prijazen medvedek, podoben bernardincu ali njufiju. Značajsko pa je zelo blizu napoletancu, le selekcioniran je bil za drugačne obrambne namene.


Naslov: Re:Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: Drejči , sreda, 10.03.2004 : 15:45:41
Če je Flufi nam stopila na žulj, potem smo mi tebi stopili na vsa tri kurja očesa. Mogoče štiri?  ::)

Vse to tvoje kvasenje, je samo dokaz, da si polna teorije, kot pes bolh.
Pa da te vidim, kje bodo tvoji Dunbarjev stric, klikerašica Prayorca in vsa ostala kompanija, ko se bo konkretna trmasta pasja mrcina dokončno odločila, da se ti postavi po robu.
No, do tega pri tebi sigurno ne bo prišlo, ker ti je že sedaj jasno, da bi takšna mrcina zabrisala v koš vse tvoje znanje s primerjavami, letnicami, življenjepisi avtorjev in statistikami vred. Zato, raje ostani na baterijcih, je manj riskantno.

Samo za info. Slovenščina je eden najtežjih jezikov na svetu in eden izmed dveh živ jezikov, ki ima dvojino. Ponosna sem, da govorim slovensko. Ti se pa še naprej meči ven v znanju angleščine. Uuuuuaaaauuuuu, vsi smo popadali v nezavest nad to glorijo.
Naj te malo spustim na realna tla, tudi ostali smo hodili v šolo ter se potepali po tujini in nam je znanje tujih jezikov nekaj samo po sebi umevnega. Pa zaradi tega ne dajemo drugih v nič.

Moj post - tisti, ki je vse skupaj zanetil - ni bil napisan v smislu provociranja ostalih forumovcev.
Pričakovala sem mnenja ne pa sarkastičnih Flufi, Nanook in Žive. S tem svojim sarkazmom ste mi dokazale samo to, da sta prenapete, ogrožene (ne vem zakaj), napihnjene (Flufi je še malo v tvoji senci, ampak za potrjevanje tvojega ega je dobra) in da ne dopuščate drugačnega mnenja. Potrdila si tudi moje domneve, da o pasjem obnašanju (razen tistega kar je napisano v knjigah) bolj malo veš.
Tisto, kar smo mi dejansko doživeli in "ugotovili" na podlagi dolgoletnih izkušenj s svojimi psi, za vas ni nič vredno. Tudi prav.

Učenje s klikerjem je poniževanje pasje inteligence in tudi vseh drugih živih bitij.
Pes ne deluje samo na principu pogojnega refleksa (princip klikerja), ampak je spekter dražljajev zelooo širok in so izredno dojemljivi za učenje na višjem nivoju.
Zaradi poniževanja živalske inteligence, me v cirkusu (kjer je to tako očitno) ne boste videli.
Ti pa kar odidi v Disney world k Dunbarju. Kako zanimivo, točno tam bo, kjer mu je mesto.

Pa še nekaj o tistem tvojem počlovečenju psov in popasjenju človeka. Do tega verjetno še nisi prišla v svojih knjigah.
Človek sem mora do določene mere popasjiti, da bo pes lahko dojel, kaj pravzaprav hoče od njega.
Zdaj pa nekaj bogokletnega. Tudi pes sam želi razumeti nas in se, glede na svoj inteligenčni domet, počloveči. S tem ne mislim spanja v postelji, hranjenja za mizo, gledanja televizije in lulanja v straniščno školjko. Na primer: človeška govorica telesa je drugačna od pasje, pa jo psi vseeno razumejo (veliko večino). Prepričana sem, da nihče od nas ni svojega psa vpeljal v te skrivnosti. Torej? Psi so se naučili sami.

Dokler bodo moji psi samozavestni, firbčni, neboječi, igrivi, z izraženim lastnim karakterjem, vem, da delam prav.
In dokler bo tako, se bom z mojimi psi valjala po tleh, jih grizla za ušesa, renčala na njih, se ruvala za tisto "edino palico daleč naokoli" in jih tudi stresla za vratno gubo.

Pa da ne boš mislila, da sem požrla vse znanje tega sveta. Tudi meni se zatakne, ko ne vem kako in kaj naprej.
In ko pride do tega, ne brskam več po knjigah in požiram življenjepise s pripadajočimi statistikami, ampak se posvetujem z inštruktorjem v društvu, ki lahko vidi konkretnega psa in njegov/moj konkreten problem. Do sedaj se je to še vedno pokazalo kot zelo pametna poteza.

Ti se pa še naprej zgražaj v smislu "šnofanja riti" in podobnimi puhlicami, ki samo kažejo tvoj nivo komuniciranja.

Psi lajajo, karavana gre dalje.


Naslov: Re:Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: MISSA , sreda, 10.03.2004 : 16:06:32
LP,Drejči!

(Mefisto sorry...lahko pa se mi pridružite...)

LP,Miša


Naslov: Re:Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: Le Cheff , sreda, 10.03.2004 : 16:28:23
In kako lahko govoriš flufi o samovšečnosti, v istem sporočilu pa govoriš, kako stopaš v kinologijo na velika vrata (kaj naj bi to sploh pomenilo), pri tem pa imaš skrit elektronski poštni naslov (da ne bom govorila v angleških tujkah ;)), starost in kraj bivanja (tako da bi lahko načeloma bil en 12-letni mulc, čeprav očitno zelo pameten ;D). Niti ne poveš, katera je ta tvoja neverjetna pasma (čeprav sklepam, da je mastino, glede na to, da se je potem ta tema malo razpasla na oboževanje mastinov;)) Da o tvojem vzdevku ne govorimo... razen če Le Cheff pomeni glavni kuhar, v tem primeru se ti seveda opravičujem za namigovanja.

Ne govorim o njeni samovšečnosti "per se" ampak o samovšečnem večnem prodajanju istih for za vsako vprašanje. Ne samo Flufi, jih mrgoli tule takih.
O lastni samovšečnosti nisem govoril. Če sem tako deloval, mi je pa uspelo pač samo prelit svojo osebnost v post, ker si pač ugotovila nekaj česar se res ne sramujem: nase in na svoje delo sem ponosen. Imam se rad in lahko bi torej rekli, da sem samovšečen. Če bi šli še naprej me po Freudovsko razčlenit, bi celo ugotovili, da s tem ko pljuvam po flufi, pljuvam po sebi. V njenem pisanju sem se prepoznal,  podobna sva si in ustrašil sem se lastne podobe v ogledalu, ker ne sovpada z mojo samopodobo. Ampak........ne bi zdaj na kavču ležal, no....

Moj vstop na velika vrata pomeni pač to, da sem se namesto da bi na forumu, leto za letom brezplodno čvekal in filozofiral ter teoretiziral o zadevah ki jih preberem v parih knjigah, vključil v delo kluba, prevzel svoje obveznosti in nadaljujem (na "svojem" področju, ki ni šolanje) strokovno pot navzgor. Organizirano in z ljudmi, ki so se dokazali z delom, ne z teorijami. Po domače povedano: če bi bil JAZ flufi pred tremi leti, bi najkasneje danes imel tečaj...  ne vem...TToucha za seboj pa še kaj drugega pri certificiranih učencih telih "gurujev" če ne kar na tečaju ki bi ga oni vodili. Ne boste verjeli celo obstajajo slovenci, ki sicer ne obešajo svojih certifikatov na veliki zvon, metode smiselno uporabljajo pri delu, in oooooooooo, na tečaju pri Telingtonovi (da dam samo njo za primer) so bili že takrat, ja, ko smo še Marjana Kralja poslušali, .....haha tale od Misse mi je toook dobra -Marjan Kralj, hehe. Pa niso bili šele takrat na tečaju, ko je bila s konjarji tu v sloveniji na nekem ranču. So se vsedli v voz, pa šli v tujino. To bi naredil. In bi na terenu si ime začel ustvarjat. Verjetno bi lahko potem rekel: ne ukvarjam se še dolgo a napredujem vsak dan bolj in imam načrt kako bit še boljši, vedet še več.

aja.....Ko sem prej omenil g. Arčona, sem se zmotil. Bil je na Sardiniji, ne na korziki in ni bil slušatelj ampak (slovenski kinolog :o :o :-X) predavatelj. To so rezultati.

Kot še kdo drug, ki bi bil veliko bolj primeren, da komu malce posoli pamet, sem se že tako zelo s težkim želodcem odločil, da le pričnem sodelovat, vendar o sebi resnično, na oglasni deski polni 12 in več-letnih prepametnih mulcev, ne mislim dat niti podatka o starosti. Še spol je preveč. Morda ob drugačnem načinu moderiranja in preverjanja indetitete bi se celo malce razkril, pa resnično ne vidim potrebe. moji podatki so shranjeni pri adminu tega foruma. To zadostuje. Ostalim sem dosegljiv tudi prek interne pošte na forumu.
Resda pa je zaradi malce bolj prizadevnega moderiranja, tale forum boljši kot so mnogi -recimo primer klasične godlje je bil pred časom Hinetov, kjer so njihove kinologe dejansko "posrali" še bolj kot si v resnici zaslužijo. Sam res priznavam, da tudi nimam kakih rezultatov v vzgoji psov za pokazat. Vsaj ne v tem smislu, da bi se lahko kvalificiral, kot ustrezna oseba za dajat strokovne nasvete, ki bi človeku pomagali kaj več kot psa sedi naučit- lahko tudi s klikerjem demonstriram  :).
Ampak imam pa o teoriji dovolj pojma, da bleferje in wanabeeje dosti hitro pogruntam, oz znam prepoznati koristen nasvet in zavreči neumnosti. In to seveda tudi v ksiht povedat če je treba, ali pač napisat, ker osebe ne poznam.

Bi pa samo eno predlagal novincem na forumu, pa bi morda to lahko tudi moderatorica dala kot "sticker" note poleg tistih navodil za uporabo. napis bi se glasil:
"Preberite si sledečo literaturo...... Preberite si zadnjih 40 sporočil tistega, ki vam odgovarja...."pa magari z anketo zberimo top pet knjig ki so pod mus za prebrat. Da bodo ljudje potem vsaj malo filtrirat znali sporočila na forumu in bodo bili malce bolj zmožni ločevat zrna od plevela, sporočila s težo od akademskih filozofij.

P.s. Ja, Le Cheff se bere kot šef kuhinje, glavni kuhar. Preneseno me lahko obtožiš, da hočem biti prezident naše zveze ali pa zgolj "prodan" sodnik za lepoto oz. delo. Ali kaj tretjega. Lahko pa preprosto sprejmeš, da je to moje delo in ne iščeš teorij zarote, hehe.
  Lahko kuham dobro, včasih pa tudi kak Dr.Eck pomešam. Čisto po človeško pač, in me tudi to ni sram priznat, lol. Tule na forumu je obeh vrst kuharije dovolj za opravit.

P.p.s: Nanook, še zmerej ne razumem nič.....Edino na tole:"stil pisanja, kakrsnega ima Le Cheff mi je pa blazno znan, pa ne vem od kje lol" Probaj Zmešat Blaža ogorevca, Miho mazinnija, Marcela štefančiča in Slavka Preglja. Vsemu temu dodaj še Douglas Adamsa in Bukowskega, pa ti bo malo bolj jasno na koga se naslanjam pri svojih literarnih umotvorih.
Se opravičujem ker so to najboljši mojstri peresa zame in ker je 60 % slovencev.


Naslov: Re:Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: Nanook , četrtek, 11.03.2004 : 09:01:07
Maja01, edino prav je, da imas svoje mnenje kako je potrebno vzgajati psa. Omenjena si (oz. ste vsi omenjeni) pa samo zato, ker sem dobila obcutek, da se v temi vsi med seboj poznate, medtem ko meni res ni niti malo jasno kdo je za kaksnim nickom (pa me tudi ne zanima, po pravici povedano) in se mi je zdelo zelo pomembno, da napisem, da nikogar ne poznam. Kar je napisano naprej, pa ne leti na nikogar, temvec je cisto splosno razmisljanje.

Tvoje mnenje glede vzgoje, klikanja, dominance...razumem, a se z njim pac ne strinjam. Imam doma enega takega dominantnega, vaznega, vase zagledanega, arogantneza, ki ima res samo 15kg-torej bi merjenje fizicnih moci prislo prav, ker je mali, eventuelno seveda. Pa vendar do tega nikoli ni prislo. Da pa bi merila moci (fizicno) z recimo, hm, kavkaskim ovcarjem...mi na kraj pameti ne pade. ;D

Nic nimam proti hudomusnim intermezzom, edina stvar ki me moti, je ta, da sem pac dobila obcutek, da se dolocene avtorje ponizuje ::), kaksen tahud zacetnik bi morda lahko dobil obcutek, da gre res za bizgote, ki ne znajo steti do pet in nimajo pojma o psih. No, glede na njihovo preteklost in delovanje do danes, se pravi CV, mislim da s tem ni vec tezav.  ;) Ce se ze debatira o stvari, je edino fer, da predstavimo dejstva na podlagi katerih si lahko nato posamezniki izoblikujejo mnenje.  :D

Missa, zal mi je za tvojega mastinkota. Kot pa je ze flufi napisala, klikanje in elektrika ne gresta z roko v roki, zato so razna norcevanja »kliknilo« itd. popolnoma zgresena. Ko psu pri klikanju »klikne« to pomeni, da se mu zasvetijo ocke (NE zaradi elektrosoka ;D) in z »obraza« lahko preberes da tuhta: Aaaaaa, to je fora, jaz (npr.) dvignem taco in ti kliknes, stekam stara!« Ta pogled je meni vreden vec kot pa vsi ISP-ji, IPO-ti, Sch in kar je se teh izpitkov. :D

Kar se tice nejeverne tomazke (to sem jaz), tako pac je. Stvar moram videti (razen kaksnih misticnih vzhodnjaskih stvari seveda ::)), sploh ce gre za tako razgrete buche (sumniki mi ne delajo, zato ch :P). Primer: Ej, volk prime drugega volka za goltanec in ga butne ob tla zato da si ga podredi (em, 50kg volk bo z ostrimi zobmi zgrabil drugega 50kg volkca za goltanec-hrustanec, misice, zivci, ni bas trdna stvar), ga butnil ob tla in un bo neposkodovan? Japajade! Kaj se je dejansko zgodilo? Podrejeni volk se v znak podrejenosti butne na hrbet in s tem prizna »moc« sefa; ta ga nato mordaaaa zgrabi za gobec. In to je to. Kaj vse naredi domisljija a? No, nekateri so se vedno prepricani, da je volk zgrabil za goltanec in butnil na tla. Pa smo gledali isto oddajo na discoveryu recimo. ::) Ste kdaj gledali oddajo When animals attack? No, tam gre priblizno tako; tisti stric se dere, kako se neka Meri bori za zivljenje s konjem, kako bo glihkar cepnila dol, oh in sploh grozno je, bognedaj gledat...potem pa pogledas posnetek in opazis, da zenska sedi na konju, ki se je rahlo vzpel na zadnje noge, malce porezgetal in se takoj spustil. In to je ta hud boj za obstanek. Aja, zenska ocitno obvlada jahanje, ker ima nasmeh cez celo faco in nasploh sedi tako, da samo gledas kako ji rata. ;D

By the pot, klikanje je primerno za skoraj vse »visje« zivali, definitivno pa za vse pasme, ki se niso tako sesute, da se vedno zmorejo razmisljanje s svojo glavo. Ni pa primerno za vsakega cloveka. ::)

Kar se pa ostalega dela tvojega sporocila tice lahko recem samo tole: Sorci, ne vem sicer cesa vsega ste navajeni in kako se pogovarjate med seboj, ampak na takem nivoju jaz ne debatiram, bo treba pa par stopnick visje stopit za debato. Vec srece prihodnjic. ;D

Le Cheff, moj namen nikakor ni bil osupniti nikogar, saj gre le za nekaj podatkov o avtorjih in pa moje razmisljanje o skorajda vsem, kar je bilo zapisano v temi.  ??? Prav tako napisano ne leti na nikogar v tej temi, ampak je izkljucno splosno razmisljanje o problematiki, razdeljeno na odstavke (a napisem kazalo?). Sicer se pa ne prevec sekirat, sem »ze« dvakrat prebrala Coppingerja, pa mi se zdaj ni vse cisto jasno. Time is on my side, yes it is (Rolling Stones). :)

Citat
aja.....Ko sem prej omenil g. Arčona, sem se zmotil. Bil je na Sardiniji, ne na korziki in ni bil slušatelj ampak (slovenski kinolog    ) predavatelj. To so rezultati.

Dunbar jih je imel preko 750, aja, samo on ni Slovenec, ti sment. ;) ;D

Stil pisanja me ne spominja na Marcela, uh, dalec od tega; saj pravim, ne vem na koga me spominja (ostalih itak nisem brala) :-[.

Lilit, sporocilo je v bistvu eno samo, doooolgo, razdeljeno na vec delov, ker ga v enem kosu ne morem dati gor. Zato ne brati vsakega sporocila kot zakljuceno celoto, ker bo vse zbezljano (se bolj kot je), ampak vsa (hm, 3, 4?) sporocila skupaj kot celoto. Pa ne bos verjela, vse skupaj sem celo skrajsala, preden sem dala na forum (zaradi preglednosti sem pisala v Word). ;D Dolga verzija sla pa pa hihi. Sicer pa moja razmisljanja nikoli niso kratka (klanjam se profesorici za slovenscino, ki je imela potrpljenje prebirati moje eseje :-*).

Hm, aja, se to, ce je koga ob prebiranju slucajno zamikalo klikanje in bi se rad podrobneje spoznal s to novodobno tehnologijo...www.clickersolutions.com pa citat!

Se par stavkov (ma res par, se bom potrudila, RES ;D) glede klikanja, da bo malce bolj jasno vsem tistim, ki so za to slisali prvic in berejo temo ter ne vedo kaj naj si mislijo (pa vsem tistim, ki mislijo da nekaj vedo o klikanju, pa ne vedo v bistvu nicesar-glede na komentarje-ampak se tega ne zavedajo ::)).

»Klik« je neke vrste posrednik med dejanjem in nagrado (in NE med clovekom in psom, kot nekateri zmotno domnevajo). Gre preprosto za to, da s klikom (lahko uporabimo kaj drugega, seveda, ne se kot opice zdaj obesati pa na »klik«) psu natancno povemo kdaj je storil nekaj kar bo nagrajeno, vendar klik sam po sebi ni nagrada (to je-ne smemo ga enaciti s piskotom v stilu ali klik ali piskot). Okej, da bo lazje razumljivo, poglejmo nek bolj cloveski primer-denar. Kaj lahko z denarjem pocnemo? Ga lahko pojemo? Ne (pustimo podrobnosti in difficult times scene). Lahko z njim bordamo? Ne. Nam pokaze film, predvaja glasbo? Ne. Lahko pa si z njim vse te stvari kupimo (hrano, bord, vstopnico za kino, CD,...), je torej posrednik med »nagrado«-kar si pac kupimo-in »dejanjem«-sluzbo. Vendar denar ni CD, ni vstopnica, ni hrana, ni bord. A bo?


Naslov: Re:Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: Nanook , četrtek, 11.03.2004 : 09:01:38
Catch klikanja je v tem (moje mnenje), da kot prvo pes sam razmislja (ce seveda tako delas ane) in se trudi priti do klika, ki vodi do prave nagrade, drugi pa v tem, da mi s klikom (ali cem drugim) ujamemo pravi cas (timing), pravo dejanje, to je namrec kljucnega pomena. Sicer je se vec stvari poleg tega, ampak ti dve se mi zdita najpomembnejsi.

Tu se moram tudi ne-strinjati z Le Cheffom, ki trdi, da je pes (po klikerasko) nizje bitje, zadeva, stvar (no, razen pravno gledano seveda),...mogoce je tako pri elektriki, pri klikanju zagotovo ne. Zadeva, stvar, nizje bitje namrec ni sposobno lastnega razmisljanja in je nesmiselno karkoli zahtevati, vendar sama v bistvu nobenega zivega bitja ne smatram za stvar, zadevo. Ma mi gre na jetra delitev na visje in nizje; kot da je kamen na vrhu gore pomembnejsi od tistega, ki tvori temelje. Temelj klikanja ni v prikazu psa kot stvari, programiranju, histericnem podrejanju itd., ampak sodelovanju, razmisljanju,... Moj pes je dalec od programa, robotka, tisti, ki ga poznajo, vedo o cem govorim. Tezko se ga motivira, vse je stokrat bolj zanimivo kot jaz in igracke, ampak se da, tudi s pomocjo klikerja. Klik brez prave motivacije=nagrade pac ni nic, prav tako ne pricakovati cudezev, ker klikanje to ni, ni neka misticna stvaritev, dana od Boga, je pac samo se en nacin solanja oz. ucenja zivali, od ptic do rib, vendar se je potrebno potruditi, prebirati knjige (ali maile ;)), sprobati, se uciti na napakah, kontrolirati timing, samega sebe ter se predvsem zabavati. Govorim seveda o »kliker treningu«.

Ja, se en sklop je pomemben, namrec razumevanje pojma »clicker training«. Ce recimo nekdo sola svojega psa z elektriko in uporablja hkrati tudi kliker, to ni kliker trening. Pri CT se uporablja izkljucno tri sklope operantnega pogojevanja, to so +R (positive reinforcement), -P (negative punishment) in E (extinction). Ce kdo poleg teh treh uporabi se –R in +P (negative reinforcement, positive punishment) to NI vec kliker trening, zato so kakrsnekoli pripombe na racun klikanja nesmiselne.

Ta metoda se zelo ucinkovito uporablja tudi pri dresiranju delfinov v raznih parkih, v zooloskih vrtih (da npr. ni potrebno uspavati morskega leva zaradi slikanja plavutke, ampak se ga preprosto nauci, da miruje in da da tacko na posebno plosco-ste gledai na Animal Planet?). Orke se pac ne da stresti za vratno gubo (morda hrbtno plavut).  ;D ;D ;D Seveda pa to se ne pomeni, da te zivali uzivajo tam notri; so pod stresom (zaradi nastopanja), velikokrat v neprimernih pogojih (se spomnite Keika?), pa tudi zivljenjska doba je mnogo krajsa. Vsaj ucijo se na bolj prijazen nacin.

Se vprasanje za vse udelezence debate katerim gre moje pisanje prav posebej v nos (ce se v tem stavku prepoznate, potem to leti na vas, ja); za zacetek se citiram:
Citat
tole pisanje, ki ga boste (ali pa tudi ne) zdajle prebrali, prav tako ni izpod rok kinoloskega macka oz. kinoloske macke; ne smatram se za kinologinjo, se manj za macko, sem samo ubogo malo detece, ki ima dolg jezik in je zelo firbcno ter se ne zadovolji samo s preprostim »tako pac je«. No, poleg tega imam pa se probleme z avtoriteto.
Nikjer ni govora o izkusnjah, nekem hudem znanju o...cemerkoli, zato me zanima, zakaj zaboga ste poskocili kot bi se usedli na kaktus (ali ogenj ;D) in zaceli z iber dostojnimi sporocili? ::) Ne ogrozam vas, nisem v nobenem kinoloskem drustvu, tudi mika me ne, ne nameravam ustanoviti kaksne sole, voditi tecajev, vam odzirat prostor v revijah, pisati knjig itd. skratka nicesar se nimate za bati.  ;D ;D ;D

Igra; uh, ogromno variant je, grabenje za gobec, vrat, cukanje, scipanje, lovljenje, valjanje po tleh (ali snegu), lezanje drug na drugem (pes=pes varianta), rencanje, grizenje, lajanje, cviljenje, in se in se. Jaz in pes; rencanje, grizenje, valjanje po tleh, cukanje, scipanje, brcanje, lovljenje, lajanje, tuljenje in zavijanje, pa sigurno sem kaj pozabila. ;D Oba se obnasava kot dva idiota, temu primerni so tudi pogledi mimoidocih. ::)

Hm, vzreja, pasme...hja, moj naj bi bil inkarnacija meniha, ki se je rahlo pregresil, vzrejan je bil kot kaksna svetinjica na strehi sveta, naokrog so ga talali le kot simbol, prinasalec srece, kupiti ga ni bilo moc, vse zivljenje so preziveli ali pri zelo vernih nomadih oz. nenomadih, ali pa pri lamah. Na Tibetu jim pravijo mali ljudje. Posledica; em, zelo vase zagledano domisljavo bitje, mister high and mighty. ::)

PS: Jaz vem, da nic ne vem, psi so pac vecna uganka.  ;)

PS2: Soooorry Lilit in Smrcek, spet se je razvleklo.


Naslov: Re:Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: Nanook , četrtek, 11.03.2004 : 09:07:06
Če je Flufi nam stopila na žulj, potem smo mi tebi stopili na vsa tri kurja očesa. Mogoče štiri?  ::)

Vse to tvoje kvasenje, je samo dokaz, da si polna teorije, kot pes bolh.
Pa da te vidim, kje bodo tvoji Dunbarjev stric, klikerašica Prayorca in vsa ostala kompanija, ko se bo konkretna trmasta pasja mrcina dokončno odločila, da se ti postavi po robu.
No, do tega pri tebi sigurno ne bo prišlo, ker ti je že sedaj jasno, da bi takšna mrcina zabrisala v koš vse tvoje znanje s primerjavami, letnicami, življenjepisi avtorjev in statistikami vred. Zato, raje ostani na baterijcih, je manj riskantno.

Samo za info. Slovenščina je eden najtežjih jezikov na svetu in eden izmed dveh živ jezikov, ki ima dvojino. Ponosna sem, da govorim slovensko. Ti se pa še naprej meči ven v znanju angleščine. Uuuuuaaaauuuuu, vsi smo popadali v nezavest nad to glorijo.
Naj te malo spustim na realna tla, tudi ostali smo hodili v šolo ter se potepali po tujini in nam je znanje tujih jezikov nekaj samo po sebi umevnega. Pa zaradi tega ne dajemo drugih v nič.

Moj post - tisti, ki je vse skupaj zanetil - ni bil napisan v smislu provociranja ostalih forumovcev.
Pričakovala sem mnenja ne pa sarkastičnih Flufi, Nanook in Žive. S tem svojim sarkazmom ste mi dokazale samo to, da sta prenapete, ogrožene (ne vem zakaj), napihnjene (Flufi je še malo v tvoji senci, ampak za potrjevanje tvojega ega je dobra) in da ne dopuščate drugačnega mnenja. Potrdila si tudi moje domneve, da o pasjem obnašanju (razen tistega kar je napisano v knjigah) bolj malo veš.
Tisto, kar smo mi dejansko doživeli in "ugotovili" na podlagi dolgoletnih izkušenj s svojimi psi, za vas ni nič vredno. Tudi prav.

Učenje s klikerjem je poniževanje pasje inteligence in tudi vseh drugih živih bitij.
Pes ne deluje samo na principu pogojnega refleksa (princip klikerja), ampak je spekter dražljajev zelooo širok in so izredno dojemljivi za učenje na višjem nivoju.
Zaradi poniževanja živalske inteligence, me v cirkusu (kjer je to tako očitno) ne boste videli.
Ti pa kar odidi v Disney world k Dunbarju. Kako zanimivo, točno tam bo, kjer mu je mesto.

Pa še nekaj o tistem tvojem počlovečenju psov in popasjenju človeka. Do tega verjetno še nisi prišla v svojih knjigah.
Človek sem mora do določene mere popasjiti, da bo pes lahko dojel, kaj pravzaprav hoče od njega.
Zdaj pa nekaj bogokletnega. Tudi pes sam želi razumeti nas in se, glede na svoj inteligenčni domet, počloveči. S tem ne mislim spanja v postelji, hranjenja za mizo, gledanja televizije in lulanja v straniščno školjko. Na primer: človeška govorica telesa je drugačna od pasje, pa jo psi vseeno razumejo (veliko večino). Prepričana sem, da nihče od nas ni svojega psa vpeljal v te skrivnosti. Torej? Psi so se naučili sami.

Dokler bodo moji psi samozavestni, firbčni, neboječi, igrivi, z izraženim lastnim karakterjem, vem, da delam prav.
In dokler bo tako, se bom z mojimi psi valjala po tleh, jih grizla za ušesa, renčala na njih, se ruvala za tisto "edino palico daleč naokoli" in jih tudi stresla za vratno gubo.

Pa da ne boš mislila, da sem požrla vse znanje tega sveta. Tudi meni se zatakne, ko ne vem kako in kaj naprej.
In ko pride do tega, ne brskam več po knjigah in požiram življenjepise s pripadajočimi statistikami, ampak se posvetujem z inštruktorjem v društvu, ki lahko vidi konkretnega psa in njegov/moj konkreten problem. Do sedaj se je to še vedno pokazalo kot zelo pametna poteza.

Ti se pa še naprej zgražaj v smislu "šnofanja riti" in podobnimi puhlicami, ki samo kažejo tvoj nivo komuniciranja.

Psi lajajo, karavana gre dalje.

Okej, za tole pa res obljubim, da bo kratko ;) ;D:

 »Tisto, kar smo mi dejansko doživeli in "ugotovili" na podlagi dolgoletnih izkušenj s svojimi psi, za vas ni nič vredno. Tudi prav.” Tu torej cevelj zuli... Hansaplast, obliz, flajstr?

Ste pa res predvidljivi, moram reci, je pac vedno tako, da ko ljudem zmanjka argumentov, preidejo na osebni nivo. S tem samo kazejo na nivo, na katerem so sposobni komnucirati. Tako da Drejci, ce pricakujes odgovor na svoje pisarije zgoraj, te moram zal razocarati, na tako nizek nivo se namrec ne spuscam (beri: na takem nivoju nisem sposobna komunikacije), za kakrsnokoli debato z mano bo treba priti malce visje. Vec srece prihodnjic. ;D

PS: Lilit, Smrcek, a je bilo dovolj kratko?  ;)


Naslov: Re:Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: Nanook , četrtek, 11.03.2004 : 09:53:32
Bravo Nanook! Še dobro da se komu da  ;).

Scotta in Fullerja pa ti lahko posodim, da se boš lažje odločila za svoj izvod.

Pa še malo angleščine  ::) - ampak je tako lepo napisano, da je škoda prevajati:

If we call the cat in from the garden and doesn't come we shrug our shoulders and accept that cats are cats. If the dog doesn't come we get angry and start to plot revenge. Our problem is that we have always regarded the dog as a species just above animal and just below human. In fact all animals, including humans, learn the same way (The Behaviour of Dogs and Cats).

Uh, tole sem pa cisto spregledala. Ziva, jaaaa, se zelo priporocam.  ;D

PS: A si slucajno biologinja?  


Naslov: Re:Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: Drejči , četrtek, 11.03.2004 : 10:17:08
Moj odgovor je bil pač na nivoju, ki si ga sama načela.
Samo toliko, da okusiš, kako je, če je nekdo sarkastičen in nesramen do tebe. Saj ni bilo treba omenjati imen, da sem/smo pogruntali na koga to leti. Jaz sem si pa dovolila tudi to, za razliko od tebe.

Se nekaj razmisljanja, verjetno v popolnem nasprotju z vecino (sem itak navajena).

Da je velika večina proti tebi, si ugotovila že sama. Pa si se kdaj vprašala, zakaj je temu tako?
Samo ne mi reči, da je z vsemi temi ljudmi nekaj narobe.

Vse tole prepucavanje je imelo samo en namen: kdo ima prav!
Sto ljudi, sto čudi. Enako je pri psih.
In če si ti uspešna z neko metodo pri svojem psu, ne pomeni, da bomo tudi vsi ostali morali uporabljati taisto metodo za zagarantiran uspeh. Žal, ni tako preprosto. Zato dopusti drugačna mnenja in jim ne kontriraj samo zato, ker so drugačna.
Mogoče ne bi bilo slabo, da začneš razmišljati tudi v tej smeri, da vsak pozna svojega psa (ali pa intenzivno dela na tem) in karakteristike te pasme in se na podlagi tega poslužuje metod, ki pri dotičnem psu "palijo".
To sem ti vseskozi želela dopovedati.

Želim ti veliko užitkov s tvojim psom s klikerjem ali brez.  ;)


Naslov: Re:Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: Dunja , četrtek, 11.03.2004 : 13:34:10
sporočilo sem zbrisala, ker mi je malo pozno kapnilo, da tako ni važno...
Oprostite vsi, ki ste ga prebrali.

LP,

Dunja


Naslov: Re:Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: Agnes , četrtek, 11.03.2004 : 13:49:41
Ej, babe, dajte se ve enkrat na enem kofetu zment in tam dorect vse tole, ker tole ne vodi vec popolnoma nikamor.  
Mislim, da smo po vsem tem lahko ugotovili samo eno: vsak kuza je svet zase in prav je, da ga takega tudi sprejemamo. Ce ga uspemo shecati, da uboga, s klikerjem, super, ce pa ne,  pa krasno. Pri vsakemu pac deluje kaj drugega. Zakaj bi torej bila ena metoda a priori boljsa od druge? Nimam pojma.  V vsakem primeru vsem zelim ogromansko veliko veselja z vasimi pesjani, Neza


Naslov: Re:Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: Dunja , četrtek, 11.03.2004 : 14:09:41
Agnes, se popolnoma strinjam! Ampak varianta: če te nekdo udari po licu, nastavi še drugega, v nedogled pač ne gre.
"Na kufe" nažalost ne bo šlo, ker ga ne pijem, pa še v Parizu sem.  :-\
Grem zdele na en sprehod s svojim tropom, da spravim ves ta adrenalin in žolc iz sebe, hi, hi, hi.

Lep dan vsem forum-ovcem! :P ;) :)


Naslov: Re:Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: erika , četrtek, 11.03.2004 : 14:30:48


Ej, folk!

Tole o čemer se zdaj pogovarjate, pa nima nič opraviti z naslovom poglavja. Mislim, da tukaj ne gre več samo za izmenjavo mnenj.

Če se lastnik psa odloči ,da ga bo učil s klikerjem, ja pa naj ga, saj se ne bo svet podrl zaradi tega.

Nekateri prisegajo na kliker, drugi na piškote, tretji na palico-kako smo si različni a ne?





Naslov: Re:Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: simi , četrtek, 11.03.2004 : 15:32:36
Alo, najmanj 5x na dan se točlem po prstih, da se ne oglasim v to temo. Tudi odgovor sem že napisala, pa sem se prislila, da ga nisem poslala. Zakaj, ker ponavadi ob mojih prispevkih na temo vzgoje postane tema vroča.

Tema je zanimiva, odgovori so zanimivi. Tako tisti, ki so navdušeni nad klikerjem kot tisti, ki so proti. V vaših odgovorih se je našlo kar nekaj zanimivih in pametnih stvari.
Ampak halo, izgubili bomo zanimivo in aktualno temo, ker jo bo Jana verjerno še danes, če ne nehate zaklenila.

Metodologija šolanja psa se je spremenila. Smernice učenja so vsako leto druge. Tudi dva ne šolata isto, čeprav uporabljata isto metodo.
Tudi z enim psom, ne uporabljaš celo življenje iste metode. Šolanje je kombincija različnih metod. Pa je vseeno ali govorimo o šolanju z prisilo ali o šolanju na "lepo besedo" - ta termin sem se ravnokar izmislila, da ne bo  kdo mislil, da je to kakšna nova metoda.

Vsakič, ko pride kakšna nova metoda na plano je logično, da se popljuva po dolgem in počez. Zakaj - zato, ker se ljudje bojijo novitet. Veliko je inštruktorjev, ki ne bodo spremenili svoj način šolanja, ker jim ta, ki ga uporabljajo prinaša uspeh.
 Sredstva so različna, cilj je pa jasen - ubogljiv pes.


Naslov: Re:Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: Le Cheff , četrtek, 11.03.2004 : 16:03:14
Erika: Mislim da nismo zašli s teme. Na splošno namerjen drejčin post v katerem v bistvu polemizira z nekimi odgovori sodelujočih (glede osame itd. in se morda neustrezno poigra z besedno zvezo "novodobnih metod"- s čimer je hotela povedat verjetno le tisto kar smo vsi razumeli: da je pač vsake toliko nek "stari" avtor IN, potem pa spet nekdo odkrije nekega "novega" "starega" in life gre naprej), so pač padle cinične pripombe, ki bi morda v kaki drugi temi "šle skozi", tu pač ne. Ko pes enkrat (pustimo za moment vzrok: strah agresija, karkoli že) postane odkrito agresiven do lastnika in ko deluje na principu obrambnega nagona (obramba plena: hrane, igrače), tu pač ni časa za eksperimentiranje z zanimivimi pripomočki ki nam drugače čisto prav pridejo občasno. Po principu " ne poskušajte tega sami doma" pač. In kdor je pripeljal psa oz. mu dopustil, da je pes prišel do stopnje, ko ga ne obvladuje več, takemu noben nasvet razen KDja ne bo pomagal.
Kliker NI preprost za uporabo. In NI za vsakogar kar tisti moment, ko zna črkovat K.L.I.K.E.R. Ne samo kliker. Katerakoli metoda. Preden sem šel v šolo, sem tudi jaz imel polno glavo metod in postopkov. Potem sem šele videl, da poznam zadeve zgolj površinsko in da "klik" v nepravem trenutku (desetinke sekunde) lahko naredi več škode kot koristi. In zato NIKOLI ljudem s težavami s psom ne solim pameti. Nekomu ki bi se trik s psom rad naučil, pa z veseljem pomagam. Ker je v psih razlika-eden ima probleme za katere sam pač nisem usposobljen reševat, drugi pa bi se rad kaj novega naučil.

Zato pa pravim: punce svoje pridne kužke učite še naprej na klikerček in vso srečo vam želim. Ampak ne domišljajte si, da je to enako kot pozdravit obrambno agresijo kateregakoli psa-velikega ali majhnega. Še najmanj se da to rešit s teorijo in utrujanjem sodelujočih na forumu z maratonskimi teksti ki jim ne vidiš ne repa ne glave.

Za te težave, ki jih ima jo vsi sprašujoči (se pravi tisti ki so želeli dobit info kaj naj naredijo ko pes renči ali jih celo ugrizne) v tej temi (ene 5 strani nazaj), je lahko odgovor le en: KD ali pasji psiholog. To da so pa na konkretni temi nekateri meglo začeli mešat namesto da bi si dopustili udobje da bi bili tiho, je pa druga stvar.


p.s. Nanook, da te potolažim, tudi jaz poznam le enega (ali morda celo dva  ???-saj ni važno, komu to zdaj mar) sodelujočega (vsaj sanja se mi kdo je, no) v tej temi, ona pa verjetno ne ve kdo se skriva za tem nickom (in naj tako ostane) pa še ta se je vključila v debato kasneje-hehe in res zanimivo, ja kako birds of a feather...oziroma vrana vrani ne izkljuje... hahaha, smo na liniji, haha. Sploh pa res ne dojemam kako tule na tem forumu vsi  vedno iščete neke povezave. Eni pač sami za seboj znamo stat brez "zavezništev" ki bi jih iz zasebne sfere semle prenašali. Ali obratno. Tako preprosto je to.

Glede oboževanja mastinotov v katerega se naj bi tema sprevrgla (mislim da je maja01 to omenila).....nimam mastinota in ga ne bi imel za živo glavo ker je "preveč pes" zame. Zato pa občudujem lastnike, ki tej pasmi ne delajo škode (žal že po Missini štoriji vidimo, da so tudi taki, ki jo delajo), ampak so njihovi mastini v ponos pasmi. Ko je govora o mastinih, je govora o tipu psa, kot je tudi kraševec, šarplaninec, kuvasz, fila brasilero, anatolski ovčar, južno ruska ovčarka, Cane Corso itd. Se pravi govora je bilo o "psih za enega lastnika". Tistih, ki jim ima edini pravico kaj ukazat -pa še ta jim je napol nadležen in ga smatrajo prej za partnerja kot pa nadrejenega- njihov lastnik (pri pastirskih pasmah je to pastir), potem pa nižja bitja: žena, otroci in domače živali ki naj bi jih branil-čeprav si kdaj v lakoti tudi kako privoščijo, mljask in pa ostali manjši psi. Tudi njih se da naučit na klik zazvonit z zvončkom. Ampak to je pa najdlje ko kliker deluje. Vprašanje je pa kaj se zgodi, ko si žival začne domišljat da ona klike uravnava, pa klik ne pride ko se zverini sprdne, da bi salamco.Si predstavljam mastina kako sede in si misli : "Ni klika, pa sem vendar sedel... nagrado pa hočem.... Ja, te bom pa za vratno gubo pocukal, da boš kliknil, bitjece dvonožno". V enakem primeru bi Pudeljček verjetno lajal in izsiljeval kot nor, neka doga bi se pa zdolgočaseno odpokala stran, ko ne bi bilo zadovoljitve. Thats all.

Bistvo sporočila ki nas ga nekaj sodelujočih namenja ostalim, pa ostaja: ne prodajaj istih jajc za vse situacije, če še sam nisi certificiran niti za tisto kar "prodajaš". Zavedite se meja lastne neposobnosti in ne poskušajte biti pametni za vsako ceno. Zna predrago koštat včasih.

In lastnikom s težavnimi psi: V primeru težav s psom, se pozanimajte o tem kje je najbližji strokovnjak za odpravljanje vedenjskih motenj. To naredite najlažje tako, da stopite do najbližjega KDja in vas v primeru da sami nimajo kadra za rešitev problema (predvsem manjši kd-ji), napotijo na ustrezne osebe. Vsako osebo povprašajte o certifikatu, ki potrjuje njegovo (njeno) usposobljenost. Pika.

Kak kliker in fine metode dela, pa sam poskušat reševat nekaj kar smo itak že zaradi nepoznavanja pasje psihe, zasrali sami? ne ga srat. Kdor to (necertificiran) predlaga evidentno neukemu lastniku psa, je za v arest zapret. Pryorco je mel prej čas študirat, zdaj mu je prepozno. Če se pa zaradi narave težave, potem ko pripelje lastnik psa na "terapijo", strokovnjak za pripomoček odloči uporabit kliker ali kako drugo behavioristično IN metodo, je pač to strokovna odločitev, ki ji po drugi strani ne oporekam. Ker je ta strokovna odločitev podprta z izkušnjami in "papirjem na katerem je štempelj.

"Kaj pa če oni zaj..." in "kaj bo bilo, ko bo zaj..", pa je čisto spekuliranje in mešanje kinološke megle (debate o dejanski usposobljenosti posameznih "certificirancev" ki bi tudi morale ostati debate znotraj strokovnih krogov-primer zdravnikov, ko jim lahko vsaka snažilka z 4 razredi osnovne šole oporeka strokovnost zavoljo demokracije in neke kvazienakosti . Pa ne govorim o nepotrebnosti nadzora javnosti, ampak nadzor naj strokovna javnost vrši, ne ulica).


Naslov: Re:Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: Nanook , četrtek, 11.03.2004 : 18:57:43
Drejci, se motis, sicer pa lahko primerjas obe sporocili, svoje in moje. Nikjer ne kritiziram avtorjev, ampak samo napisano. Da vidim, kako je, ce je kdo nesramen do mene? Hehe, sem navajena, brez skrbi. Ni bilo prvic, zadnjic pa tudi ne.

Kaj je bil vzrok mojemu pisanju pa sem navedla ze zgoraj (torej-pljuvanje po avtorjih in ti. novodobni vzgoji, saj bi marsikdo lahko vse napacno razumel, je bilo pac treba navesti nekaj dejstev, da bodo ljudje vedeli, pri cem so). Namen pisanja nikakor ni bil dokazovanje, da imam prav ter da se vsi ostali motite, ampak preprosto navajanje dejstev (letnice, studije)-ta pac ne lazejo in ce se slucajno ne skladajo z mnenji-jih negirajo...hja, potem pa pac jih.  Z miselnostjo "agree to disagree" pa nikoli nimam tezav, kajti nikogar v nic ne prepricujem, ponavadi drugi mene (a jim vecinoma ne uspe).

Svojega mnenja o pasmah, posameznem psu, vplivu teh dveh stvari na obnasanje in solanje pa nisem zapisala, torej je tudi komentiranje v tej smeri odvec...saj ni nicesar za komentirati, mojega mnenja glede tega pac v tej temi nisem zapisala. ;)

Tocno tako, velika vecina je proti meni, medtem ko jaz nisem proti nikomur. Zakaj? Preprosto, zanima me pac "kontroverzna kinologija" (paradiznik paradajz). ::)

Tole je moje zadnje pisanje o mojem pisanju, ker o tem res ne mislim vec debatirati, nima smisla. Moje mnenje je tako kot je, ce se strinjate-prav, ce ne-tudi, briga me. O udelezencih si lahko vsak sam ustvari mnenje, prav tako o klikanju, tresenju za vratno gubo in se cem. Za kakrsnakoli vprasanja o klikanju se lahko obrnete na temo "kliker", ki zadnje case kar sameva.  :(
V kolikor tema ostane odprta, sem pa seveda itak za debato o vzgoji mladicka, da ne bo grizel (tematika te niti oz. teme), lahko pa seveda naprej debatiramo o pasjem vedenju v tropu, klikanju,...ampak v locenih temah.

Le Cheff, v tem konkretnem primeru, zaradi katerega se je pravzaprav zacela ta tema, gre za dvomesecnega pesjana, ki se obnasa tocno tako kot se mladicek obnasa-mladickasto. Ne razumem, zakaj bi pri njem slo za neko obrambno agresijo, manijaka, Terminatorja ali celo Rambota.

Ze nekdo pred mano je napisal, da mora lastnik postati alfa-res je. Vendar ce poblize pogledamo socialno strukturo tropov (in psi zivijo bolj svobodno kot volkovi), ugotovimo, da tu ne vlada neka fizicna sila, ampak vse praviloma temelji na psiholoski nadmoci. Govorim o odnosu alfa=podrejeni. Drugi "sloj"-srednji sloj psov, no to je pa druga pesem. Ampak clovek noce spadati v ta drugi sloj, temvec hoce biti alfa, razumljivo. To pa temelji na zaupanju in spostovanju.

Nekaj nasvetov je ze bilo (prvi skozi vrata; ti das hrano;vsako stvar naj si pes zasluzi). Postati alfa-ne gre cez noc, ampak traja doloceno obdobje, potreben je cas. In ja, menim da se da pri mladicku veliko doseci s klikerjem (metodo, da ne bo pomote; ce recem klikanje mislim metodo, lahko pa uporabite kliker ali kaj drugega); mislim, ce je meni pri skoraj 8 letnem psu uspelo v 10min doseci, da se pes s smrckom dotakne roke....kaj sele pri mladicku, ki ga kar razganja. Nekaj nasvetov je podala ze flufi (vaja glej me, ce se ne motim). Glavno je, da ti kontroliras hrano, ti odlocas, kdaj je pes storil nekaj, za kar bo nagrajen. Hkrati od njega zahtevas, da to tudi ponovi. Ampak pocasi in previdno. Poleg tega se cimvec ucenja odlicno zaposli male mozgancke in psicek je kar zmatran na koncu (pa imamo mir). Predvsem pa-naj bo ucenje zabava! Saj gre vendar za dvomesecnega mladicka, menda ga ne bomo driblali gor in dol po poligonu in se drli zic.
Cas, ko se mladicki ucijo zadrzati ugriz (ti. bite inhibition), je zelo pomemben. Sama imam veliko raje psa, ki sicer grize, ampak zna ugriz zadrzati, kot pa psa, ki "baje nikoli" ne ugrizne, vendar se hkrati tudi nikoli ni ucil zadrzati ugriza. V prvem primeru bodo pac posledice minimalne, verjetno samo sledi pasjih zob (psi se med seboj pac redko poskodujejo), v drugem pa...ahm

Doma kuzka naucimo zadrzati ugriz tako, da vsakic, ko nas premocno stisne, recemo au in za kratek cas z igro prenehamo (lahko gremo v drug prostor, ce nam mali tezi). Ampak res kratek cas, ne it zdaj pred tv gledat enourne limonade. Potem se spet zacnimo igrati in ko spet prevec stisne-recemo au in spet nehamo. To ponavljamo in kmalu se bo mali naucil do kje sme. Tako sem svojega naucila zadrzati ugriz in do danes ni se nikogar poskodoval, ponavadi samo dlake izpuli. Jih je pa ze fasal (ampak mi lahko verjamete, da je kasneje napadalca bolj bolelo kot mojega psa-mene namrec nihce ni naucil zadrzevanja ugriza ;D ;), okej malo heca, branila sem ga pa res).

Le Cheff, kar se tice prepoznavanja stila pisanja...samo komentar je bil nic drugega, mi je pa res vse skup vedno bolj znano. Deja vu, hehe. Iz kje si pa zaveznistva potegnil pa pojma nimam. Ne iscem zaveznistev, jih ne potrebujem danes, jih nisem potrebovala nikoli. Prav tako ne iscem povezav, samo znano se mi pac zdi (morda sem pa uganila, kdo ve). :)

Kar se tice ostanka tvojega sporocila, se mi ne da komentirati, ker po pravici povedano ne razumem najbolje o cem govori in na kaj odgovarjas. Pripomnila bi edino nekaj o nastetih pasmah; poleti ali pa spomladi grem klikati z enajstletnim krasevcem, ki spada med pse za enega lastnika, ki je bolj partner kot podrejeni (mimogrede, tudi moj pes je bolj partner kot podrejeni)-lani sem bila za izjavo, da so mi bolj vsec psi, ki so enakovredni partnerji in ne hlapci, bolj vsec-ful popljuvana, ces da takih psov ni ???
Sporocim kako hitro bo Polde dojel kaj je klik in koliko minut bo trajalo, da se nauciva prvo vajo-jaz pravim da 20min, ker ga je tezje motivirati kot mojega. :)

Kar se pa komentarja o klikanju tice (in posledicnega stresanja za vratno gubo), ahm, a se ti ne zdi, da malo podcenjujes pasjo inteligenco? Mislim ce pes recimo sede, pa ni klika, bo ponavadi zacel tuhtati in preizkusati druge opcije ane (kam pa pridemo brez domislija)-kamor stresanje lastnika ne spada. Pri mojem to zgleda tako; ko se zacneva uciti kako novo vajo, mali najprej preproba vse ostale vaje (glas, sedi, prostor, tacko (levo, desno), ugrizni, smrcka, hop, preval...) in ko ugotovi, da nobena od teh ne pali, zacne z novimi idejami (s smrckom se namesto roke dotakne mize, stola, postelje, z obema tacama v zraku maha okrog sebe). Skratka, postaja virtuozek. ;D

Sicer pa tezava, ki jo omenjas (in v katero jaz osebno ne verjamem), nikakor ni omejena samo na klikanje, ampak na vsako ucenje z nagrado. Saj ni nujno, da pes pricakuje klik in nato nagrado, lahko pricakuje samo nagrado (brez klika). Primer:
psa ucis sedi tako, da reces "sedi" ga butnes na tla in mu das salamo. Ponavljas dokler mali ne zakapira. Potem pa pes enkrat sede in pricakuje salamo, ki je ne dobi, pa si misli: "Halo?! pa jaz hocem vendar salamo, saj sedim!" Rufff, pa ti je za vratom. Klikanja sploh nisi potreboval.  ;)


Naslov: Re:Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: maja01 , četrtek, 11.03.2004 : 21:22:34
Glede oboževanja mastinotov v katerega se naj bi tema sprevrgla (mislim da je maja01 to omenila)
ne nisem, mene je samo firbcalo katerega psa imas.
@Nanook: ni teorije zarote. Jaz "poznam" (sem jo videla 1x) samo Misso.
lp, m.


Naslov: Re:Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: Lilit , četrtek, 11.03.2004 : 23:34:34
Ne, to sem bla jaz (če je to sploh relevantno...)


Naslov: Re:Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: Drejči , petek, 12.03.2004 : 12:51:43
Popravek:
Cela tema se NI začela zaradi 2-mesečnega pesjana.

AD1
Tisti "famozni post", ki sem ga spisala, je bil napisan glede na splošen vtis, ki sem ga dobila pri prebiranju foruma.

AD2
Medo je post poslal za mojim in smo ga vsi nonšalantno ignorirali (to je ta 2-mesečni pesjan) - do sedaj, ko je nekomu prišel prav.


In če sem povsem odkrita, mi je žal, da sem to temo sploh sprožila, ker se je sprevrgla v brezvezno "preklikavanje" z leve na desno.
Pač nisem pričakovala, da mi bo nekdo v odgovor posmehljivo našteval literaturo, ki se mu trenutno valja po mizi, ter mi pri tem še klikal.  >:(  gggrrrrrrr!!

No, nekaj odgovorov sem pa le dobila.

Če drugega ne, ste vsaj vsi skupaj imeli bolj ali manj zanimivo branje.  ;D   ;D  ;D


Naslov: Re:Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: Agnes , petek, 12.03.2004 : 13:23:22
Če drugega ne, ste vsaj vsi skupaj imeli bolj ali manj imeli zanimivo branje.  ;D   ;D  ;D
Ja, Drejci, mogoce na zacetku  ;), potem se je branje spremenilo v smesno, na koncu pa  >:(.

Da se jaz pristavim svojo sklecko 'prepucavanja' incitirala tri latinske pregovore:
1. Najboljsi govornik je tisti, ki z nanjmanj besedami pove največ.
2. Dejanja, ne besede.
3. Naj bo pametnemu dovolj.

Pa lep dan, Neza


Naslov: Re:Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: Nanook , petek, 12.03.2004 : 13:28:37
Se opravicujem, res je, tema se ni zacela zaradi dvomesecnega pesjana, tema zaradi trimesecnega pesjana, avtor pa je Billy. Sem narobe prebala oz. sem spregledala del kjer pise, da je psicek ze en mesec pri novi lastnici.


Naslov: Re:Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: simi , petek, 12.03.2004 : 14:32:56

aja.....Ko sem prej omenil g. Arčona, sem se zmotil. Bil je na Sardiniji, ne na korziki in ni bil slušatelj ampak (slovenski kinolog :o :o :-X) predavatelj. To so rezultati.


Kako to, da omenjaš samo to, da je bil na Sardiniji predavatelj. A to, da že nekaj seminarjev v organizaciji KZS uči naše markerje nič ne šteje. Ali pa morda tega podatka ne veš, ker nimaš vseh podatkov o g. Arčonu in naših kinologih (mogoče ti jih je kdo zaradi zamere načrtno zamolčal ;)). Kar nekaj jih je, ki so v tujini veliko bolj cenjeni kot v Sloveniji. Mogoče g. Es, ki je eden prvih, ki je prešel iz šolanja s prisilo na sistem pozitinve motivacije in pogojevanja. Tudi njegova knjiga je zelo berljiva,  a ker ni lep (malo je že v letih, pa še trebušček ima ;D) ni bila izdana v veliki nakladi, ampak za potrebe reševalcev :o
Ah ne, učiteljev se ne omenja, obstajajo le učenci  :o.


Naslov: Re:Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: simi , petek, 12.03.2004 : 20:18:45
???  ;D ;D ;D
eh....


4 stran
8 post (Le Chef)
od vrstice 14-21

   ??? ??? ;D ;D
eh.....

Nekateri ne pišemo zato, da pišemo.
Nekateri preberemo vse poste in jih celo razumemo in si kaj iz njih celo zapomnimo.

Nekateri pa .....
Molk včasih pove več   :-X


Naslov: Re:Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: simi , petek, 12.03.2004 : 22:18:41


p.s.
kako kaj sosedov dobi?, saj veš, tisti ki mu je Ajša raztrg.... a se je že pozdravil??


Tema napad in ugriz lastnega psa je bila začeta zaradi grizenja lastnega psa lastnika in ne grizenje lastnega psa drugega psa. Toliko samo za medklic, kaj je bil smoter odprtja teme, ker verjamem, da je marsikateremu ušel bistvo teme.

Kaj ima sosedov doberman v temi napad in ugriz lastnega psa veze, veš samo ti. :o

Čudi me od kod pišeš same neumnosti, glede na tvojo ugotovitev, ker pred 4 meseci še nisi imel trebuščka ??? ??? ???

Pa da bo še drugim jasno. Ko je bila Ajša 9 dan gonitve, sta se igrala tako kot se igrata že 4 leta. Ko jo je hotel naskočit, pa se je Ajša obrnila ga prijela za trebuh in vrgla čez sebe.  Prišlo je do raztrganine, ker je predel trebuha pač mehko tkivo. Pozdravil se je takoj, ker sta se že čez 10 dni nazaj igrala točno tako kot sta se prej. In celo zbijanje in naskakovanje in potekalo obojestransko.
 No zadnjih 14 dni, pa se na žalost ne igrata več tako, ampak samo malo potečeteta, potem pa se uležeta in se ližeta. Ampak ga Ajša ni prav nič ugriznila, le zaradi bližajoče kotitve se pač ne giba več tako kot se je prej.
Mogoče pa si poanto tega pogovora (poanta je bila o hitrosti NO) spregledal zato, ker si gledal v moje joške in si v tisti večini, ki bi kupovala knjige Nataljie Verboten. :-X ;D ;D ;D ;D


Naslov: Re:Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: MISSA , petek, 12.03.2004 : 23:26:13
ja, ko smo še Marjana Kralja poslušali, .....haha tale od Misse mi je toook dobra -Marjan Kralj, hehe.
LP,Le Cheff!
Me veseli, da sem te spravila v dobro voljo, kljub žolčni debati.Sem malo razmišljala, kakšen človek si,s kakšnim karakterjem in kakšnega psa bi ti prisodila, tako na daljavo? Dolgo časa sem se nagibala k eni specifični vrst psa na koncu pa sem se prepustila tisti stari igrici iz Kvizkoteke,igra detekcije, ko pridejo na sceno tri osebe in vsi ponovijo isti stavek,jaz sem ta in ta...potem pa, vrag si ga vedi kdo je pravi.Pri tebi sem izpostavila dve možni varijanti in se odločila za manjšo (in lepšo) pasmo.Glede na to, da nam po večkratnih vprašanjih še do danes nisi zaupal kakšnega psa imaš, ti ga bom kar sama pripopala. Jaz bi ti  prisodila nemškega bokserja. Takega z lepo obrazno masko, pa malo šekastega, saj veš, tiste lepe tigraste proge. In lepo prosim, če me popraviš, da ne bom do smrti živela v zablodi.
Pa brez zamere,nisem mislila nič slabega. Samo firbec me matra, tako kot vsako pravo kuro.
LP,Miša


Naslov: Re:Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: maja01 , petek, 12.03.2004 : 23:43:30
no, ce ze ugibamo (pa verjamem, da to sodi drugam - recimo v rubriko med clani, ali nekaj podobnega), jaz pravim, da ima le chef nekaj bolj medvedkastega in kosmatega. Kaj bolj avtohtonega in tezje obvladljivega kot so bokserji. Recimo kraskota ali sarplaninca...
lp, m.


Naslov: Re:Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: IgiS , sobota, 13.03.2004 : 00:16:12
Tema napad in ugriz lastnega psa je bila začeta zaradi grizenja lastnega psa lastnika in ne grizenje lastnega psa drugega psa. Toliko samo za medklic, kaj je bil smoter odprtja teme, ker verjamem, da je marsikateremu ušel bistvo teme.

Kaj ima sosedov doberman v temi napad in ugriz lastnega psa veze, veš samo ti. :o

Čudi me od kod pišeš same neumnosti, glede na tvojo ugotovitev, ker pred 4 meseci še nisi imel trebuščka ??? ??? ???

Pa da bo še drugim jasno. Ko je bila Ajša 9 dan gonitve, sta se igrala tako kot se igrata že 4 leta. Ko jo je hotel naskočit, pa se je Ajša obrnila ga prijela za trebuh in vrgla čez sebe.  Prišlo je do raztrganine, ker je predel trebuha pač mehko tkivo. Pozdravil se je takoj, ker sta se že čez 10 dni nazaj igrala točno tako kot sta se prej. In celo zbijanje in naskakovanje in potekalo obojestransko.
 No zadnjih 14 dni, pa se na žalost ne igrata več tako, ampak samo malo potečeteta, potem pa se uležeta in se ližeta. Ampak ga Ajša ni prav nič ugriznila, le zaradi bližajoče kotitve se pač ne giba več tako kot se je prej.
Mogoče pa si poanto tega pogovora (poanta je bila o hitrosti NO) spregledal zato, ker si gledal v moje joške in si v tisti večini, ki bi kupovala knjige Nataljie Verboten. :-X ;D ;D ;D ;D

AJŠA SE GONI  ;D ;D ;D ;D ;D ;D ;D ;D
Torej naj bi bil 9 dan gonitve nekje 15 januar

poglej post št. 2
http://www.igis.info/ian/data/forum%20ljubiteljev%20malih%20živali%203.htm (http://www.igis.info/ian/data/forum%20ljubiteljev%20malih%20živali%203.htm)
Ti mene kličeš 5 januarja, v ponedeljek, da nujno rabiš denar za veterinarja, ker je Ajša raztrgala trebuh sosedovemu dobiju (veterinar naj bi zaračunal za poseg 70,000 sit!). Hočeš dobiti Alena, da se zmenita za plačilo "odstopnine", a ker ti ne odgovori na tel. klice me pokličeš in vprašaš, če vem, kje se nahaja in mi zaupaš zgodbico o ajši in dobiju.

Tile datumi se malce razhajajo, a sigurno boš našla kakšen pameten izgovor  :o.

Poanta mojega pisanja je v tem, da si si vzela pravico da blatiš ljudi in jih okarakteriziraš za reveže, lažnjivce ....., po drugi strani pa ti lažeš kakor pes teče  ;D ;D.

p.s.
pri joškah je pomembna velikost in oblika, ne samo velikost ;D ;D.


Naslov: Re:Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: flufi , sobota, 13.03.2004 : 02:17:16
"kot si sama napisala , kliker služi POTRJEVANJU, če ne potrdiš takoj, nima smisla...pa potrdi v trenutku- enakovredno- pravilno vedenja psa z igračo hrano ali ukazom.......ne gre, zmerej zamudiš , pa čeprav stotinko. Ko pes v detajle obvlada vajo, se kliker prične opuščati pri tej vaji. Kljub temu po uspešno opravljeni vaji sledi NAGRADA (hrana ali igrača-plen).
Če sem še bolj pikolovski, tudi za šolanje s klikerjem je dobro, da imaš "nadzornika" ki potrjuje, nagrajuješ pa sam, seveda.

kot so Matu napisali že pred menoj bi mu ponovil še sam: Kliker psu ne pomeni NAGRADE ampak POTRDITEV, da Nagrada prihaja. pes bo kliker seveda poznal in poznal posledice klikanja ob vsaki novi vaji ki se jo bosta pričela učiti. Zato se tudi reče, da kliker ko ga predstavimo psu, KALIBRIRAMO( če ve kdo bolj ustrezen prevod naj ga pove)....na primer, vsakič, ko nas pogleda, kliknemo, in temu sledi nagrada...tako pes dojame, da klik pomeni, da je nagrada blizu.

Sam kliker uporabljam, a ne toliko, ker nimam pomočnika, ki bi mi pomagal pri detajliranju, drugače pa je to res ok pripomoček...le opazovat je treba dobro oba, psa in vodnika, ter potrjevat na pravih delih vaje.

Bi bilo pa dobro da inštruktorji, ki ga morda uporabljajo v pasji šoli, povedo kaj več o tem.

P.S. Mat, hvala bogu da pograbimo vsako novost v nasprotju s konzervativci tvojega kova, ki pridigajo mnogo počasnejše metode učenja, da s tem podaljšujejo ure šolanja in s tem odvisnost vodnika psa, od svojega inštruktorja. Če je novost slaba, jo tudi laiki hitro zavržemo, vi inštruktorji pa se smejčkate, češ "saj smo vam rekli". Če je novost uspešna, ste pa kar naenkrat zanjo stručkoti , ki jo v nasprotju z nami bebčki, "poznate in z uspehom uporabljate že desetletja" (pa čeprav ste prvega psa izšolali šele pred manj kot desetimi leti, novosti-recimo klikerja- pa niti od daleč niste preizkusili). Oz. če želiš prevod: imam močan občutek, da nimaš pojma o čem kvasaš, občutek, da niti K od klikerja nisi videl, kaj šele treninga, zato je bolje da modro molčiš. Aja še nekaj...DRESURA je beseda ki jo mnogokrat uporabljaš..ja res, dreserji klikerja ne uporabljajo."


G. Le Cheff, zgornji citat sem nasla nekje v arhivu z dne 27.1.2003.... mislim da pripada prav vam.  ;) Takrat, pred davnimi casi sva še našla skupni jezik.. ;)

Doma imate nekaj psov dokaj prijazne in crkljive pasme, vsaj dvema od zogic-skokic je ime na B.

Ej, hudiča, človek vam izrazi podporo, potem pa ga brez potrebe živcirate  ::) 8)

Pa vseeno en lep "klik" pozdrav vsem sodelujočim.  :)


Naslov: Re:Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: simi , sobota, 13.03.2004 : 13:28:27
Igis= Igor
Še dobro, da si podal povezavo na mojpes.com, da so ljudje prebrali in ugotovili, da si bil moj tečajnik, ki mi je dal odpoved :o.
Najbolj me je bilo pri vsem tem strah, da bodo slučajno pomislili, da sva bila kakšen par ali pa celo kaj hujšega ;D.
Citat
pri joškah je pomembna velikost in oblika, ne samo velikost  .

Ker resno opažam, da ti življenje kot kaže ne bo teklo normalno ::), dokler ne boš vesoljni javnosti povedal kakšna sem, ti predlagam, da odpreš temo ;), svetujem ti pod člani med seboj (tja bi po mojem mnenju najbolj pasala) in začneš z dnem, ko si se včlanil na forum in sem ti odgovorila, kje se da dobiti dobrega nemškega ovčarja.
Potem pa opiši vse od A-Ž in ko boš prišel do konca, bom potegnila z omare tvojo mapo :o in ti bom, če ti bom imela kje za oporekat odgovorila :-\.
Izlji dušo na tipkovnico, ker si jo osebno ne upaš :-X.

Že drug poizkus diskreditacije mene ti ni najbolj uspel ;D ;D ;D, zato ti res predlagam, da napišeš vse od začetka do konca, da bom potem imel moralni mir, ker si ljudi opozoril na to kakšna p**** sem :o.

Pa samo predlog, da se ne zaštrikaš še bolj. Ne muči se s tem, da bi prikazal Ajšo kot kakšno agresivno, neubogljivo in ne vem kakšno se psico, ker tukaj boš pa po celi črti pogorel.
Razen, če ti bo res zmanjkalo argumentov pri meni, ajde ti dovolim (zaradi tvojega duševnega miru), da se spraviš na Ajšo. Pa ne pozabi, da imam še mačka, ki je.......... ;D ;D ;D ;D


Simi = Alenka Klemenčič
p.s. moj telefon, če si ga že izbrisal je 041/785-896, mogoče bo pa le padla kavica :o


Naslov: Re:Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: Jana , sobota, 13.03.2004 : 17:47:31
S to osebno debato ze koncno res preidita na kaksno drugacno komuniciranje (zasebna sporocila, email, telefon, kafetarija... Mojpes.net prav gotovo ni namenjen takim debatam v temi, kjer govorimo o necem povsem drugem.

Lahko gresta tudi pod "clane" ali pa celo v "skrit koticek" ;D. Oba imata dostop ;)


Naslov: Re:Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: simi , nedelja, 14.03.2004 : 11:39:16
Mislim, da ta debata ni samo na osebni ravni med mano in Alenko, ampak je mnogo bolj široka. Kdor bo hotel, si bo že našel neka zase in za svojo dušo ;D ;D.

Da stvar ne bo tako brezčutna do Alenke (jebiga, je le šibkejši spol  :o), se ti tukaj na foromu javno zahvaljujem, ker si me spoznala z dvema človekoma, in sicer s Harijem in Alenom  ;D ;D ;D


Zadnjič se oglašam v tej zadevi.
Včeraj sem ti predlagala:
Citat
Ker resno opažam, da ti življenje kot kaže ne bo teklo normalno , dokler ne boš vesoljni javnosti povedal kakšna sem, ti predlagam, da odpreš temo , svetujem ti pod člani med seboj (tja bi po mojem mnenju najbolj pasala) in začneš z dnem, ko si se včlanil na forum in sem ti odgovorila, kje se da dobiti dobrega nemškega ovčarja.
Potem pa opiši vse od A-Ž in ko boš prišel do konca, bom potegnila z omare tvojo mapo  in ti bom, če ti bom imela kje za oporekat odgovorila
Če imaš občutek, da je ta tema širša, kot samo osebna zamera, ti danes predlagam, da se obrneš na ustanove, ki ti bodo dale tvoj duševni mir.
Veseli me, da si vsaj s tem zadovoljen, da sem ti pomagala pri izbiri psa in da sem ti "našla" inštruktorja, ki zadovolji tvoje želje in potrebe.

Žalostno je, da pri ženi, 3 otrocih in če se ne motim, delaš še magisterij ne izločiš oseben in širši pomen.


Naslov: Re:Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: marko006 , sobota, 27.03.2004 : 15:07:36
zdravo vsem skupaj,
jaz bi se še enkrat vrnil na vročo diskusijo o "stresanju ali nestresanju za vratno gubo", ker se s temo "primernega discipliniranja psa" že nekaj časa ukvarjam (neznanstven - s prebiranjem knjig in pogovori z drugimi lastniki psov) in sem prišel do zaključka, za katerega me zanima tudi vaše mnenje:

definitivno lahko rečem, da nekatere psice svoje mladiče očitno disciplinirajo s stresanjem za vratno gubo, nekatere pa prav tako očitno na druge načine in brez stresanja za vratno gubo. mislim da je najbolje, da svojega psa "učiš" in "kaznuješ" na način, ki ga pozna od svojih staršev. torej s stresanjem ali brez stresanja, kakršen je bil pač "režim" v leglu. seveda predpostavljam, da je vsem jasno, da fizična kazen ne sme biti "brutalna" (pa čeprav smo nevem kako besni zaradi tega, kar je kuža ušpičil), seveda pa tudi ne sme biti preblaga.
za svoja dva lahko povem, da si "kazen" (trapasta beseda, "discipliniranje" se mi zdi dosti bolje, pa čeprav ni slovensko) prav želita in zanjo prav "prosita" - ne v smislu "tok cajta bova tečna, da jih fasava"), temveč, ker si nista na jasnem, "kaj je zdaj prav in kaj ni". in tudi če me imate zdaj vsi za butca - potem ko je "discipliniranje" opravljeno se mi večinoma zdi, da jima prav odleže, ker so nejasnosti razčiščene.
lp
marko  


Naslov: Re:Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: BiLLY , sreda, 09.06.2004 : 16:06:03
Zdravo!

Zdaj pa res ze dolgo nisem pisala.  Moram povedat, da kuža ni bolje in da je z njim iz dneva v dan težje. Vsi mi govorijo, da sem doblia pravega killerja. Kuža nima spoštovanja do ničesar in nikogar  ???.  Pravijo tudi, da naj se kužana čim prej znebim. Jaz pa ne morem... :'(
Kužana ne smem niti pobožati, tako da res ne vem kaj naj naredim. Ali naj še poskušam ali ga dam uspavati.
Poskusili smo že vse, pa nič boljše. če ima kdo kakršnokoli idejo, prosim naj napiše.

Lep pozdrav, Billy-ka


Naslov: Re:Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: Ajda , sreda, 09.06.2004 : 16:29:48
Preden se odločite za usmrtitev psa, bi se mogoče pogovorili še svetovalko za vedenje družnih živali Metodo Mikuž Bračkovič (metoda@hotmail.com, 01 5174 946, 041 617 680 - podatke sem pobrala na straneh KZS) ali z mag. Sabino Stariho Pipan (http://www.klinika-prva-k.si/okliniki/index.slo.3.htm (http://www.klinika-prva-k.si/okliniki/index.slo.3.htm)). Upam, da vam bo lahko kdo pomagal.


Naslov: Re:Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: BiLLY , sreda, 09.06.2004 : 16:49:24
Živa hvala za informacije.  :)

Mail sem ze odposlala, zdaj pa čakam odgovore. Upam da pozitivne.

Lep pozdrav


Naslov: Re:Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: fortuna , četrtek, 10.06.2004 : 10:01:25
Ali bodo usmrtili še enega kužka zaradi neznanja lastnika? :o :o :o

Billy, če imaš voljo, se da vse. In če bi delali tako, kot so vam svetovali forumovci, DOSLEDNO seveda, potem v nobenem primeru iz malega kužka ne bi mogel zrasti "killer".

Upam, da boste našli še kakšno rešitev, sicer pa ga raje dajte nekomu, ki bi ga bil pripravljen prevzgojiti, ne pa kar tako pod injekcijo. Halooooo, saj to je prepovedano. :o :o

Lp, Fotuna.


Naslov: Re:Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: BiLLY , četrtek, 10.06.2004 : 10:30:54
Draga fortuna.

Lepa hvala da mi vzbujaš slabo vest!!
že pol leta se ubadam samo s tem, naredila sem vseeee kar je mozno. Kk pa mislis da je če psu še ceka ne smeš ven dobit ker te kar napade in greš zdravniku in plačaš lepe vsote vsak mesec >:(??
Plus tega ima kuža psihične motnje in je popolnoma nepredvidljiv!
Plus tega sem zelela samo nasvete in ne nekoga, ki mi bo stvar še bolj oteževal!!! >:(


Naslov: Re:Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: linchaich , četrtek, 10.06.2004 : 10:39:29
Billy!

Sorry, ker nimam časa prebrat vse teme, si bom pa danes vzela čas in si celotno temo sprintala. Prebrala sem tvoj prvi post in sedaj končne.

Mogoče bom kaj vprašala še enkrat!
Ste bili v pasji šoli - individualno?
Ne vem iz kje si, tako da me zanima, če bi ti bila šola na Vrhniki predaleč?
Ste poskušali s podrejanjem?
Kako ga lahko sploh peljete na sprehod, se pusti pripeti?

Lp, Urša


Naslov: Re:Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: BiLLY , četrtek, 10.06.2004 : 10:53:38
Zdravo!

Z billijem sma bla v soli, vendar samo dvakrat, ker ni uspevalo.
Kuža je bil preveč divji.  Prihajam iz Slovenj Gradca, tako da je Vrhnika malo predaleč. S pesjanom smo poskusili praktično vse. Živinozdravnik mi je predlagal, da naj si ne delam tega, ker je kuža psihično bolan in dvomi da se da še kaj naredit. Ravno zdaj, ko sma prišla iz sprehoda, sem ga hotela dati na balkon, pa je kuža znorel in me hotel napasti. Povodec mu včasih lahko namestim, včasih pa se je potrebno tudi za to pošteno namučiti. Nisem pristaš mučenja psov, zato jih tudi nikol ni dobro dobil. Če mas izkušnje s tem ali kakršenkoli nasvet, se kar razpiši.
Upoštevala sem nasvete, ki sem jih dobila od drugih forumcev, razen stresanja za gubo, saj kuža postane še bolj agresiven, če se ga dotakneš. Pa nič ne pomaga  :(


Naslov: Re:Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: Noli , četrtek, 10.06.2004 : 12:16:20
 >:( >:( od dvakrat v šoli ne more uspevati!! Za resno spremembo vedenja bo potreben vsaj (!!!!) medsec do dva in ne kar čez noč. Vedenje kužka, ki je ugotovil da lahko svojega skrbnika terorizira kot ga je volja, se bo popravilo le z doslednim dolgotrajnim in še enkrat doslednim delom. To pomeni: uvesti vsa kardelna pravila. ( ti odločaš kdaj bo jedel, VEDNO preden psu nameniš kaj dobrega, pobuda mora biti seveda tvoja,  (pohvalo, hrano, božanje, igro...) mora za to reči po pasje prosim, torej ubogati tvoj ukaz (ne glede na to kaj, ali sedi, ali prostor, ali tačko...), ti hodiš prva čez vrata, ti mu določiš kje leži, če se ti je postavil na pot naj se umakne (!!) na tvojo zahtevo, če to ne gre ga odrini (nežno a odločno).) Vsak poizkus grizenja se mora TAKOJ končati. Nujno bi se morala vključiti v tečaj in v njem tudi vztrajati saj bodo rezultati resnega in doslednega dela vidni, vendar ne takoj. Z osnovno poslušnostjo in izpolnjevanjem ukazov se tudi znižuje rang kužku, saj mora sodelovati, kar pomeni da ti priznava vodstvo.
Morda ampak res samo morda je tovrstno vedenje povezano z zdravjem, vendar bi jaz na tvojem mestu šla na pregled k Sabini Starih Pipan, ali kakemu drugemu priznanemu specialistu za vedenjske motnje in ne bi zaupala mnenju lokalnega živinozdravnika. Uspavanje pa res mislim da ni potrebno, če je pes drugače zdrav in je samo razvejen  ::)

LP Noli


Naslov: Re:Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: linchaich , četrtek, 10.06.2004 : 12:49:48
Preberi tole, mogoče ti bo kaj pomagalo:
http://www.mladina.si/tednik/200335/clanek/intervju-psi/

Sicer si že nekje napisala, da si poslala mail, samo ne vem točno ali njej ali tisti drugi psihologinji.

Lp, Urša

PS: Ali imate samo eno pasjo šolo v SG ali jih je kaj več?


Naslov: Re:Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: BiLLY , četrtek, 10.06.2004 : 13:27:51
Ljudje, hvala lepa za vse nasvete, ki ste jih dali predvsem, da bi olajšali in polepšali življenje mojemu BIlliyu, nihce pa ne pomisli kako je meni osebno tezko in, da bi se postavil na mojo stran  :'(. Psu nudim vse in se vec, imam ga ze dolgo in sem se nanj tudi zelo navezala, samo ali ne razumete, da je njegovo obnasanje nevarno za mene, mojo druzino in  okolico >:(. Ali mislite, da bi ga jaz rada dala uspavati, kljub temu, da se okoli njega trudim vsak dan, da sem obiskala že nešteto "pasjih strokovnjakov" in zapravila veliko, veliko denarja, ki ga nimam, saj koncujem srednjo šolo? Če po pravici povem, mi niti na misel ne pride, da bi psa vozila v Vrhniko, ki je od mene oddaljena kar dve uri voznje, ce pa je ze navaden obisk pri veterinarju, ki je od mene oddaljen dobrih pet minut, zelo, zelo tezaven in psa ne obvladujem, saj hoce napadati, vsako stvar, ki jo vidi iz avtomobila, če mu pa to prepovem oz. povzdignem glas pa se spravi na mene. Billy ni več mali in njegov ugriz zelo zelo boli, verjemite mi, saj imam rano na roki se vedno po enem mesecu! Ne me razumet narobe, ljubim Billiya, ljubim tudi druge pse, ampak tako ne gre naprej, saj moram gledati tudi na svoje zdravje in si ne morem privosciti vsega tega. Vse nasvete, ki ste jih napisali tu, sem ze dobila oz prebrala v knjigah, pa tudi, mojga psa niste videli, zato je nesmisel, da mi tule "pametujete", da naj ga odrinem, če bo grizel  ??? ???, ne, če ga odrinem bom ugriznjena, tega si pa ne želim več. Pa še nekaj, Fortuna mi je namenil kar nekaj ostrih besed, da se nisem dosledno drzala navodil, ki sem jih dobila tu na forumu in bla, bla, bla, kako si sploh upas to trditi, če ne pozaš mene in nisi bil(-a) niti blizu mojega psa,  jaz  tega ne bom trpela in ce kdo nima kaj pametnega za pripomnit, naj mi ne piše bedarij. Sploh se mi pa vcasih zdi, da vecini ljudi tu na tem forumu pasje zivljenje pomeni vec, kot pa clovesko; torej naj mene kar grize in naj me skrbi vsakič ko grema lulat, da ne bo kakšnega otroka ugrizel, samo da bo psu lepo. Hmm, NE!


Naslov: Re:Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: linchaich , četrtek, 10.06.2004 : 13:37:51
Billy!

Jaz te čisto razumem, vendar imam še en predlog. Kaj pa če bi imel (razen ko je) gor nagobčnik, ker ga boste lažje obvladali.
Glede šole sem mislila, če imate gor v SG kje kakšno šolo, verjemem, da je pasja šola na Vrhniki predaleč. Ampak mislim kakšno drugo, ne tisto v kateri ste že bili, pa se z njim ne znajo (ne neznate!) spopasti!

Verjamem, da je življenje s takim psom težko, če ne bo šlo drugače, pa žal ne bo šlo!

Lp, Urša


Naslov: Re:Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: Teja , četrtek, 10.06.2004 : 13:45:08
Billy,
kakšne pasme je kuža in koliko je star??
Nisem šla brat zgodbe nazaj, na temo sem postala šele sedaj pozorna, zato se opravičujem, če so te informacije že bile podane.
Pa še nekaj me zanima:
imaš kužka že od majhnega ali si dobila že odraslega psa??



Naslov: Re:Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: Noli , četrtek, 10.06.2004 : 14:23:43
Ljudje, hvala lepa za vse nasvete, ki ste jih dali predvsem, da bi olajšali in polepšali življenje mojemu BIlliyu, nihce pa ne pomisli kako je meni osebno tezko in, da bi se postavil na mojo stran  :'(. Psu nudim vse in se vec, imam ga ze dolgo in sem se nanj tudi zelo navezala,

Ravno to je tisto kar sem ti poizkušala povedati  ;). Pomojem mnenju se mora kuža prilagoditi življenju s človekom tako, da je obema prijetno. Ravno to, da mu nudiš vse je lahko napaka. Ne vem kako si to mislila  8), če je mišljeno dobesedno me prav nič ne čudi da imaš probleme. Tako kot mora imeti otrok red in disciplino, da zraste v zrelega in odgovornega človeka, tako to potrebuje pes. Nujno mora imeti omejitve in vedno jasna pravila kaj sme in česa absolutno ne sme!
Ne želim te obsojati ne glede na to kakšna bo tvoja odločitev, vendar če se boš odločila za uspavanje potem resno premisli kakšnega, in če sploh (!!!?),  psa boš naslednjič imela, da ti ne bo zopet zrasel preko glave  :-\.
Če si resno želiš še pomoč, potem opiši podrobneje kako poteka vajin dan, še boljše teden  ;), ne olepšuj situacij, ker si s tem nič ne pomagaš le problem raste, kaj si prebrala, katere "ukrepe" izvajaš, skratka vse  ;D. Morda bomo s skupnimi močmi našli rešitev.


LP Noli


Naslov: Re:Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: Drejči , četrtek, 10.06.2004 : 15:30:01
BiLLY,
Psihične motnje? Ali je to potrdil veterinar?
Ali ste mogoče poskusili ugotoviti, kaj je vzrok tem motnjam?
Če je veterinar bleknil, da pes ni gladek, to še ni strokovna ugotovitev.  :-\

Ne zameri, če je kdo nastopil malo bolj ostro. Skoraj vedno je vzrok za takšno vedenje psa, človek, ki ne pozna pasje narave.
Evtanazija ni rešitev, je samo krik nemočnega.

Seveda pa me zanimajo tudi odgovori na vprašanja, ki so jih postavili ostali forumovci.


Naslov: Re:Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: fortuna , četrtek, 10.06.2004 : 15:52:00
Citat
Fortuna mi je namenil kar nekaj ostrih besed, da se nisem dosledno drzala navodil, ki sem jih dobila tu na forumu in bla, bla, bla, kako si sploh upas to trditi, če ne pozaš mene in nisi bil(-a) niti blizu mojega psa,  jaz  tega ne bom trpela in ce kdo nima kaj pametnega za pripomnit, naj mi ne piše bedarij. Sploh se mi pa vcasih zdi, da vecini ljudi tu na tem forumu pasje zivljenje pomeni vec, kot pa clovesko

Prvič, sem Fortuna, ženska. ;D

Drugič, nisem te NAPADLA in res je, NE POZNAM te. Podala sem samo moje mnenje, pri katerem ŠE VEDNO vztrajam: psa lahko še vedno prevzgojiš. Le da za to potrebuješ ogromno časa, volje in energije.

Če ti je en živinozdravnik, ki se tako, mimogrede že sliši nestrokovno - za zdravljenje malih živali imamo za to posebej specializiran kader - rekel da ima pes psihične motnje, to še ne pomeni da je za odstrel. Kot vidim iz razbranega, tudi tebi ni vseeno za psa, če bi ti bilo, bi bil verjetno že pokojni, kajne?

Torej draga Billy, ne napadaj tistih, ki ti želimo samo dobro. In ja, ne samo tebi, tudi tvojemu pesjanarju.

Kateri pes pa nima psihičnih motenj? Ga skoraj ni na tem svetu, vsak ima kakšen strah ipd... Morda gre tudi pri tvojemu samo za strah in je potreben le korak v pravo smer, da se njegova agresija konča. Kaj meniš?

Omenila si da si bila 2x v pasji šoli. Mi lahko poveš s kakšnimi besedami so te odslovili oz kaj so rekli inštruktorji v pasji šoli? Skoraj bolj bom verjela njim, kot pa enemu "živinozdravniku".

Prosim, napiši še kaj več, da ti bomo znali pomagati. In še nekaj - slaba volja oz napad ne pripelje nikamor. Saj vidiš pri svojem kožuharju.;) Zato se ne jezit, a prav?

Lp, Fortuna.

P.S.: Tudi mene zanima starost in pasma tvojega kožuharja.


Naslov: Re:Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: BiLLY , četrtek, 10.06.2004 : 15:58:47
Okej, se enkrat! Billy je mesanec star, priblizno eno leto, mesan je z border-collijem, kar je opazno na videz. Dobila sem ga majhnega in sem prva lastnica. Preden sem ga dobila sem se pozanimala o vsem, imam tri knjige o vzgoji psa + nesteto nasvetov s strani uporabnikov mojpes.net. Pri nas doma ga poskusamo imeti vsi zelo lepo in ga nikdar ni nihce zanemarjal, pretepal oz. kako drugace zlorabljal, smo ga pa poskusali disciplinirati in mu vsekakor ni bilo dovoljeno vse kar si je zazelel (nikoli ni spal na kavcu, vedno je sel za mano skozi vrata, nismo mu pustili, da bi s cviljenjem in svojim "sad puppy look-om" izsilil željeno). Torej pes nima razloga, da bi se znašal nad mano in ostalimi člani družine. Veterinar, katerega obiskujema ni kar bleknil, da "pes ni gladek ???" ampak je po veckratnem obisku, njegovem obnasanju in vsem kar sem mu povedala, prisel do ugotovitve (posvetoval se je tudi z dvema strokovnjakinjama iz Švice in Nemčije), da ima najbrz prirojene psihicne motnje. Billy se naj sploh ne bi zavedal svojih dejanj, ampak dobi "blackout" in takrat ne zaleze nic, ker se on obnasa z mano in drugimi, kot da bi bili njegov plen! Drejči, preberi si članek iz mladine (naslov je dal linchaich, ki je ocitno eden izmed redkih, ki me razume, in ne stresa nepotrebnih kritik) kjer lepo pise, da lastnik v vecini primerov ni kriv za motnje, ampak so le-te gensko prirojene! To je napisala veterinarka mag. Sabina Stariha - Pipan, dr. vet. med. Aja pa še nekaj, res je, da potrebuje pes red in disciplino (ki je je tudi delezen), zdi se mi pa neokusno primerjati otroka s psom (otrok = človek, pes = žival, JA ?)
Za zaključek, pa prosim, da se drejči, noli, fortuna in podobni vzdrzijo svojih neumestnih komentarjev, saj ne potrebujem pridig, kaj se lahko in kaj se ne sme, ker vse to ze vem!! Prosim pa tiste, ki so imeli mogoce podoben problem oz. poznajo koga, ki ga ima, da naj se le oglasijo.


Naslov: Re:Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: fortuna , četrtek, 10.06.2004 : 16:10:04
Citat
Za zaključek, pa prosim, da se drejči, noli, fortuna in podobni vzdrzijo svojih neumestnih komentarjev, saj ne potrebujem pridig, kaj se lahko in kaj se ne sme, ker vse to ze vem!!

Zelo nehvaležna mlada dama. ;D ;D ;D

Naj ti povem da je forum javen in da nanj lahko piše kdorkoli si želi. Seveda, pod pogoji, da se drži nekega bontona.
Tvoj problem je, če te niso vsi "ujčkali" in ti podali tudi svoje skromno mnenje, ki se ni ravno ujel s tvojimi pričakovanji. Vsakemu izmed nas bi se lahko zahvalila, kaj praviš? Beri vrstice ali pa med vrsticami - vsi ti želimo pomagati.

Lp, Fortuna.



Naslov: Re:Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: BiLLY , četrtek, 10.06.2004 : 16:19:46
Aja, a zdaj imam pa ze jaz problem, ne samo moj pes, a moram tud js psihologu, da me "poujčka", jaz sem prosila ljudi, ki mi lahko pomagajo, ne pa, da me obsojajo, ker nimajo kaj bolj pametnega poceti. Ne vem, zakaj si nesramna, saj si ti zacela teziti da "bodo usmrtili še enega kužka zaradi neznanja lastnika", preden si se sploh pozanimala v cem je problem, zato se mi zdi, da imas problem ti ne jaz.
Hvala tistim, ki so mi dali kaksen uporaben nasvet (jih ni veliko), ne pa da ste zaceli obsojati kar povprek!

P.S.: Fortuna ce mi zelis pomagati, ne odgovarjaj vec na to temo, saj nimas ne taksnih problemov ali izkusenj. Thanx


Naslov: Re:Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: fortuna , četrtek, 10.06.2004 : 16:26:38
Ok, vsaj v nečem se strinjava. Ne bom več odgovarjala, pa ne tebi na ljubo, pač pa sebi, ker vidim da nimaš pojma ne o kulturi, še manj o hvaležnosti, pa mal napadalnosti je tudi v tebi....kaj lahko iz tega sklepam, pa bom raje tiho. (Vsi, ki znajo brati med vrsticami, vejo na kaj namigujem)

Se umikam.... se bojim, da me kakšna napadalna mladenka ne napade. ;D ;D ;D

Lp, Fortuna.

P.S.: Billy, še vedno želim, da bi vam uspelo prevzgojiti psa. Poročaj. Saj temo lahko še naprej spremljam, ali ne? ;D



Naslov: Re:Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: BiLLY , četrtek, 10.06.2004 : 16:38:54
Ne vem, zakaj si se lotila mene, če pa se v resnici gre za mojega kužka, ne za mene in če bi ti res bilo kaj mar za psa, bi me lahko vsaj malo razumela in te ne bi smelo motiti, da me takšne nepotrebne kritike razburijo. Zdaj si se pa lotila mene, češ da sem napadalna in ne vem kaj še, a vidiš, v tem je problem, ne potrebujem nasvet zase, ampak za svojega psa in to je tudi problem tega foruma, naj napiše tisti ki ima kaj "pametnega" za povedat o problemu napadalnosti psov, ne pa tratit čas meni in drugim, z nepotrebnim obsojanjem mene in tistih, ki objavljajo teme. Ker če si se vključila v pogovor, pričakujem od tebe kakšen uporaben nasvet, ne pa pridig, da se ne znam obnašati in še kaj (tudi jaz znam brati med vrsticami in vem na kaj namigujes, in se enkrat "How DARE YOU?)
Fortuna ti bi morala sodelovati na forumu, kjer se med sabo obsojajo in blatijo, tukaj pa mislim, da  si ljudje hocejo med sabo samo pomagati in ti resnici na ljubo ne pomagas ne meni, ne nikomur drugemu z svojimi opazanji in "branjem med vrsticami"!


Naslov: Re:Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: fortuna , četrtek, 10.06.2004 : 16:53:38
Ok, sem rekla da se ne bom več javila, toda tole moram razčistiti: ;D

Moj prvi post, napisan v tej temi:

Citat
Billy, če imaš voljo, se da vse.......
.....Upam, da boste našli še kakšno rešitev, sicer pa ga raje dajte nekomu, ki bi ga bil pripravljen prevzgojiti, ne pa kar tako pod injekcijo.

Moj drugi post:

Citat
Podala sem samo moje mnenje, pri katerem ŠE VEDNO vztrajam: psa lahko še vedno prevzgojiš. Le da za to potrebuješ ogromno časa, volje in energije....

....Kot vidim iz razbranega, tudi tebi ni vseeno za psa, če bi ti bilo, bi bil verjetno že pokojni, kajne?

....Torej draga Billy, ne napadaj tistih, ki ti želimo samo dobro. In ja, ne samo tebi, tudi tvojemu pesjanarju....

Kateri pes pa nima psihičnih motenj? Ga skoraj ni na tem svetu, vsak ima kakšen strah ipd... Morda gre tudi pri tvojemu samo za strah in je potreben le korak v pravo smer, da se njegova agresija konča. Kaj meniš?



Prosim, napiši še kaj več, da ti bomo znali pomagati. In še nekaj - slaba volja oz napad ne pripelje nikamor. Saj vidiš pri svojem kožuharju.;) Zato se ne jezit, a prav?

Moj tretji post:

Citat
Naj ti povem da je forum javen in da nanj lahko piše kdorkoli si želi. Seveda, pod pogoji, da se drži nekega bontona.

v njem sem ti želela povedati da se mnjenja včasih lahko razlikujejo in da ne moreš kar tako reči - spokaj iz foruma. Če se čutiš ogroženo, kontaktiraj Jano.

Moj četrti post:

Citat
Billy, še vedno želim, da bi vam uspelo prevzgojiti psa. Poročaj. Saj temo lahko še naprej spremljam, ali ne?

Vidiš, včasih moraš na življenje pogledati tudi iz svetle strani. Je pa res, da je tudi nekaj temne, predvsem zato, ker si agresijo začela ti.

Torej, si za to da zakopljeva bojno sekiro?

In še nekaj: nisem se spravila ne nate, ne na tvojega pesjanarja. OBEMA želim da se situacija reši. Tako TEBI, da bi bila lahko ponosna lastnica tega psa, kot tudi PSU, da bi lahko živel normalno pasje življenje.

Tako draga Billy, jaz se umikam, tebi pa želim, da čimprej rešite problem. Bomo držali vse pesti in tačke pri hiši za vas. ;) 8) :)

Lp, Fortuna.










Naslov: Re:Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: BiLLY , četrtek, 10.06.2004 : 17:09:56
OK, zadnjič! Ne ljubi se mi ubadati z nepotrebnimi opazkami, samo to je! Bojne sekire sploh ni, hočem povedati samo, da naj mi odgovorijo samo tisti člani, ki imajo nasvet v zvezi z mojim problemom. Nisem rekla da spokaj, niti priblizno, ampak sem samo prosila, da ce nimas kaksnega nasveta v zvezi s temo[/u], ki sem jo zacela, da ne odgovarjas brez potrebe.
Citat
(Vsi, ki znajo brati med vrsticami, vejo na kaj namigujem)
Citat
Zelo nehvaležna mlada dama.
 
Citat
Se umikam.... se bojim, da me kakšna napadalna mladenka ne napade.
Citat
Tvoj problem je, če te niso vsi "ujčkali" in ti podali tudi svoje skromno mnenje, ki se ni ravno ujel s tvojimi pričakovanji. Vsakemu izmed nas bi se lahko zahvalila, kaj praviš?


Pa vem, da bos spet kaj napisala nazaj, kar ne bo imelo nobene zveze s temo!

P.S.: Vseeno hvala za lepe zelje, in se enkrat ni sekir, sploh pa ne bojnih

AJA, da ne bom postala tečna, ne bom odgovarjala več na poste, razen, če vleti kdo s kakšnim dobrim nasvetom V ZVEZI S TEMO!!!


Naslov: Re:Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: Suni , četrtek, 10.06.2004 : 17:30:05
Oj... povedala bi samo nekaj, kar me je pred leti, ko sem za to zvedela, res zelo sokirana, ampak konec zgodbe se je srecno koncal - za psa in lastnika - no takole je bilo:
Znanec, ki se je res dolgo ukvarjal s psi (ni bil zacetnik) je dobil mesanca z nem. ovcarjem, s katerim se nikakor nista razumela. Pes je bil res agresiven ze od malega, ce je kdo prisel na obisk, je moral biti nujno zaprt v pesjaku, ker je bil cisto divji (drugace je zivel na vrtu in tudi v hisi)... Ko je pes prihajal v puberteto (lastnika sploh ni vec poslusal) je dobil prvo, vsaj meni se zdi, res kruto lekcijo - lastnik ga je zaprl v pesjak, na vsake par ur prisel k njemu (k pesjaku, ni ga spustil), mu dal povelje "sedi" (pes je vedel, kaj to pomeni, ker je kot majhen to ze znal). Dokler pes tega ni naredil,  ni dobil nic za jest (v pesjaku je imel samo veliko vedro vode), in to je bilo celih 6 dni (OK, ja po mojem mnenju je to ze mucenje zivali).  Pes je pogruntal, da se mora usesti, za nagrado je dobil za jest in sprehod in kmalu se je malo umiril. Potem, ko je lastnik lahko normalno dajal psu hrano (sedi + posoda na tleh pred psom (pes se vedno sedi) + povelje, da zdaj pa lahko je - da sta do tega stadija prisla je preteklo ogrooooomno casa), mu je za jest zacela dajati lastnikova zena, nato se sosedov otrok. Skratka, na hrano so psa naucili osnovnih manir, in ceprav je bilo to ze kakih 20 let nazaj, ga je lastnik na priboljske (ki si jih je moral pes res krvavo zasluzit) vzgojil v se kar znosnega psa, pac nikoli ni bil spuscen na sprehodu, ker je bil res nepredvidljiv, ampak vsaj doma se je lepo obnasal.


Naslov: Re:Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: simi , četrtek, 10.06.2004 : 17:30:14
Zdravo!

. Ravno zdaj, ko sma prišla iz sprehoda, sem ga hotela dati na balkon, pa je kuža znorel in me hotel napasti. Povodec mu včasih lahko namestim, včasih pa se je potrebno tudi za to pošteno namučiti. Nisem pristaš mučenja psov, zato jih tudi nikol ni dobro dobil. Če mas izkušnje s tem ali kakršenkoli nasvet, se kar razpiši.


Ok probala si na lepo, pa ni šlo. kako ukrepaš ko delaš na grdo?

Kaj narediš v primerih, ki so podobni kot zgoraj opisani.
Ali si kdaj vstrajala do konca, ko s eje začel upirat.
kako ga obvlada oče, ki je fizično močnejpi od tebe?
Si morda kontaktirala še s kom, ki ima brata ali sestro od tvojega psa.

Opravičujem se ti, ker zopet sprašujem, ti pa si razumljivo želiš odgovorov.
Če želiš odgovor, ki bi ti lahko pomagal moraš situacije zelo podrobno opisat, torej npr. hotela sem ga zapreti na balkon, najprej je začel renčati potem je skočil vame, jaz sem se odmaknila in ga pustila tam kjer je bil....

Verjamem ti, da ga imate pol nufer, ker seim imela psa, ki sem ga morala imeti vseskozi na povodcu, ker je preganjal divjad ali pa se tepel s psi, zato te popolnoma razumem.. iIn res je moj primer se ne more primerajt s tvojim, ker je bil moj prijazen do ljudi in predvsem do družinskih članov.


Naslov: Re:Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: MISSA , četrtek, 10.06.2004 : 22:17:00
LP!
Tudi sama sem imela enega težavnega cucka, ki je ogrizel svojega prvega lastnika, njegovega strica in prijatelja. Mislim, da smo najprej pol leta  spoznavali njegove travme, delali napake in se učili reševati težave. Nas ni nikoli ugriznil je pa veliko probal renčati. Ko sem probala vse trike, ki niso pomagali sem se zatekla k zadnji metodi,osamitvi. Zmeraj semo ga ignorirali, tudi kadar je prišel samo jest. Pogovarjali smo se z njim najnujnejše. Zelo hitro je poštekal, da mora biti prijazen, če hoče dobiti prijaznost. Trajalo je zelo dolgo, da smo lahko živeli skupaj v miru. Čeprav nikoli nismo bili sigurni v njegove reakcije.
Zato, BiLLY, te popolnoma razumem, kako se počutiš, ko te prime, da bi ga dala uspavati. Mogoče ima kuža res kakšno gensko napako ( recimo sorodstveno paritev ali kaj podobnega) in mu ni pomoči. Če se boš odločila, da se ga znebiš, bi ti svetovala, da probaš najprej poiskati nekoga, ki bi bil pripravljen kužka vzeti k sebi. Mogoče bi pomagala sprememba lastnika. Seveda bi novi lastnik moral biti seznanjen z njegovimi čudnimi navadami. Šele, če bi se pri drugem lastniku obnašal enako, bi se tudi jaz strinjala z uspavanjem.
Drugače pa, mi je žal, da ti ne morem bolj pomagati kljub mojim izkušnjam. Želim ti, da bi čim prej našla pravo rešitev zase in tvojega renčača.
LP,Miša


Naslov: Re:Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: linchaich , četrtek, 10.06.2004 : 23:12:48
BILLY!

Nekako te razumem, čeprav takih (ali podobnih) problemov s psom še nisem imela.

Poskusi, kar so ti svetovali forumovci pred mano, vseeno pa ...

Telefonsko številko od gospe Branke Hobič ti bom poslala po privat sporočilu. Ona ima pasjo šolo Ognjena na Vrhniki. To je tista, ki se jo velikokrat vidi tudi pri Štirih tačkah. Pokliči jo, povej, da so jo na internetu hvalili in reci da je ona verjetno vaša zadnja pomoč. Povej da si iz SG, in da v pasjo šolo na Vrhniko ne boš mogla hoditi. Prosi jo za kakršenkoli nasvet, naj ti priporoča kakšno pasjo šolo pri vas, ali pa naj ti sama poskuša pomagati. Seveda pa jo prej vprašaj, če ima čas. Lahko bi se z njo dogovorila, da bi ona za par dni vzela tvojega psa in bi videla kako in kaj. Ima tudi pasji hotel, tako da ji psa verjetno ne bo problem vzeti – seveda, ko ne bo imela nobenega v varstvu (zaradi obnašanja tvojega psa). Zastonj po moje ravno ne bo, koliko te bo pa stalo, pa ne vem. Pokliči jo, saj se da z njo vse zmeniti.

Upam, da bosta skupaj kaj ugotovili, sporoči.

Kaj pa Simončič – samo on je tudi iz Ljubljane, njegove številke nimam, ima pa pasjo trgovino Gali, ki jo lahko tudi najdeš na internetu (linka se mi ne da iskat, ker imam doma prepočasen računalnik).

Si že dobila kakšen odgovor od Starihe (saj si pisala njej), oziroma od tiste druge pasje psihologinje?

Lp, Urša

PS: Celotne teme še nisem uspela prebrati, ker teh 80 strani nisem imela časa natiskati!


Naslov: Re:Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: BiLLY , petek, 11.06.2004 : 12:36:05
Lep pozdrav!

Najprej bom odgovorila Simiju.
Tudi na grdo sem probala, ampak do konca, da bi se kuža umiril, nam ne uspeva najbolj. Ko kuza napade, ga potisnem na tla in ga držim, da me ne more ugriznit, ampak še kar renči in se skuša nazaj postavljati, dokler ga ne zamotim s čim drugim in lahko od njega dobesedno zbežim!!

Oče kužana ne more obvladati, saj ima bolezen na nogah in če bi ga pesjan ugriznil, bi se lahko slabo končalo. Je pa poskusil moj fant, ampak kot sem ze omenila, kuža samo bolj znori.

Billi je imel samo enega bratca, ampak z njimi nimam stikov , saj je kuža mešanček in si niti nismo izmenjali podatkov.
Že ko smo šli po psička, je bil billy glasen in igriv, tisti pa je bil prestrašen že tedaj in sem se raje odločila za tega, saj bi oni lahko bil bolan.

Saj če bi Billy bil vsaj do družinskih članov prijazen, ne bi bilo nobenega problema in mislim da je to čisto jasno.

No, dobila sem odgovor od gospe Brackovic Metode, da bi se morala z njo srečati, da bi ona videla billija in da samo pregled stane 5000 sit. Ampak jaz nimam toliko denarja, saj so ze do sedaj bili zelo visoki stroški.

Zelim se zahvaliti vsem, ki ste podali svoje izkusnje in nasvete in seveda lepe zelje.

Drzimo pesti!! :'(


Naslov: Re:Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: Teja , petek, 11.06.2004 : 13:34:04
BiLLY,
iz katerega kraja pa si?

LP


Naslov: Re:Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: BiLLY , petek, 11.06.2004 : 13:37:03
Iz Slovenj Gradca, zakaj?


Naslov: Re:Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: Teja , petek, 11.06.2004 : 13:46:34
Škoda, da nisi kaj bližje. Lažje je dajati nasvete, če kužka vidiš v živo, zato sprašujem.


Naslov: Re:Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: linchaich , petek, 11.06.2004 : 21:27:57
Billy!

Kaj pa stevilka od Branke Hobic? Si poklicala?

Lp, Ursa


Naslov: Re:Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: linchaich , petek, 11.06.2004 : 21:31:48
Billy, se nekaj!

Ko ga pritisnes ob tla, ga obvezno drzi toliko casa, dokler ne bo 10 sekund miroval! Ne spusti ga dokler se renci, ker to pomeni, da je dosegel svoje. Poskusi narediti to "vajo" vsaj 3 krat na dan (do konca), pa opazuj, kako je oziroma kako bo!

Kaj pa nagobcnik, da mu boste zadeve lazje, brez strahu dopovedovali.

Lp, Ursa


Naslov: Re:Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: BiLLY , sobota, 12.06.2004 : 17:44:03
Zdravo!

Gospe Branke še nisem poklicala, imam pa namen to narediti v ponedeljek.
Glede nagobčnika pa je tako, da brez le tega ne bi upala izzvati Billiya ???, saj ima že zelo ostre zobe in bi jih verjetno kar precej skupila.

Lep pozdrav


Naslov: Re:Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: Jana , sobota, 12.06.2004 : 20:14:09
V dneh, ko me ni bilo, se je tukaj razvila kar ziva debata. Opozorjena sem bila, da se v temi "dogajajo" tudi neprimerne opazke. Sama ugotavljam, da temu ni tako. Zakaj?

Prvic predvsem zato, ker je forum odprt za take in drugacne nasvete in izmenjavo mnenj. Ko sporocila preberemo, jih lahko upostevamo ali pa spregledamo. Le od nas je odvisno, katere nasvete in v koliksni meri jih bomo upostevali, uspeh pa je odvisen se od mnogo dejavnikov, predvsem od nas samih. Noben nasvet na forumu ali v knjigi ne bo nic pomenil, ce ga doma ne bomo preizkusili in ukazov ter ravnanja v nedogled ponavljali. Tukaj ni veliko odvisno od psa, temvec predvsem od nase vztrajnosti in nepopustljivosti. V ta potek morajo biti vkljuceni vsi clani druzine. Nobeno od sporocil te ne napada.

Obenem bi imela nekaj pripomb tudi na potek dogodkov v tej temi.

BiLLY, javila si se, ko je bil kuza star tri mesece. Po enem mesecu Billyjevega bivanja pri vas ste ugotovili, da imate z njim probleme. Glede na to, da pravis, da si prebrala nekaj knjig in da sledis raznim informacijam in mnenjem na mojpes.netu, bi pricakovala, da ti bo jasno, da pes pri treh mesecih grize vse, kar mu pride pod zobe, obicajno se nima sposobnosti zadrzati ugriza, torej ugrizne bolj, kot bi si zelel ali smo od njega pricakovali, ne uboga, oz. uboga toliko, kot se mu zdi v tistem trenutku potrebno, izsiljuje, trmari, se nam postavlja na vse mogoce nacine po robu. Nisem strokovnjak, pa si vseeno upam trditi, da pes pri treh mesecih "ne ugrizne zares". O grizenju mladickov je na mojpes.netu napisano ze en kup informacij in nasvetov.

Naslednjic si se javila ze naslednji dan in sporocila, da pomaga edino ignoranca.

V sporocilu, ki je sledil 4 dni za tem, si napisala, da je s psom vedno slabse. V najboljsem primeru je bil star 3 mesece in pol, torej se vedno popolnoma pasji otrok, ki mu je treba povedati, kaj se sme in kaj ne. In to je tudi obdobje, ko mu je potrebno odlocno pokazati, kdo je sef, postaviti mu je treba omejitve in pri njih vztrajati. Lahko ti pa zagotovim, da pri tej starosti ni psa, ki bi v stirih dneh zakapiral vse, kar hocemo od njega in to tudi dosledno izvajal. Grizejo vsi se dosti kasneje. Samo od nas je odvisno, ali bo grizenje preraslo v agresivnejso (beri izsiljevalsko) obliko ali se bo ustavilo pri igranju, kjer se se precej mesecev lahko zgodi, da nam po igri ostanejo rane na rokah. Pa zaradi tega ne moremo reci, da imamo agresivnega psa. Med igro dostikrat zgubijo obcutek, kaj je premocno. In nenazadnje, pri treh mesecih nikakor ne mores reci, da imas agresivnega psa, kot si izjavila ti. Pes je igriv in poskusa uveljaviti svoje. Nic drugega in nobene znanosti ali bolezni ni tukaj posredi.

Naslednjic pises cez 6 mesecev. Torej je pes star 9 mesecev in pol, kar se vedno pomeni, da je mladic, obenem pa je razbrati ob problemih, ki jih nastevas, da so ti stvari v teh mesecih usle iz rok. In, ce si res bila pri vseh strokovnjakih, ki jih nastevas, so: ali usle zadeve iz rok tudi njim, ali pa jim nisi povedala realnega stanja, ki je pri vas veljalo v teh 6 mesecih.

Vecina, ki ti je na tvojo prosnjo napisala mnenja in nasvete, je imela povsem dober namen. Tudi pripombe v smislu "zdravega psa se ne sme usmrtiti", "nisi ravnala dosledno"..., ne zasluzijo tvoje jeze in protesta. Iz tvojega pisanja lahko vsi sklepamo le to, da ob prihodu psa k vam niste najbolje vedeli, kako z njim ravnati, kaksne so njegove zahteve in kaj lahko od njega v doloceni starosti pricakujete. Tako ste mu puscali svobode, kolikor si je je izboril. Vsaj tako si jaz razlagam vse napisano.

Zdaj imas problem, pa kljub vsemu se mi zdi, da vidis vecjega, kot je v resnici. Glede na to, kar si nam napisala tukaj, sem prepricana, da razlozis situacijo na enak nacin tudi vsepovsod drugod (veterinar, kinolog...). Torej, nasega psa predvsem predstavljamo mi sami. In ce mi recemo, da je neobvladljiv, bodo temu verjeli vsi, ki se bodo z njim srecali. Ali je ze kdaj ugriznil kaksnega mimoidocega? Je ugriznil veterinarja? Nic ne pises, kaj se je zgodilo v pasji soli, da so vaju "odslovili".

Vsekakor pes pri teh mesecih zdaj jasno ve, da te lahko ugrizne brez posledic. To je kljucno. Ce zbezis od njega, ko te napada, je to znak, da te ima povsem v oblasti. Vendar, brez zamere, to se ni zgodilo cez noc, temvec se je dogajalo vse od dne, ko je prestopil vas prag. Torej, jokanje je tu odvec, pa tudi sklicevanje na tvojo varnost, na iskanje pomoci za psa in ne zase, je milo receno tvoje zatiskanje oci pred realnostjo. Nihce ti ne zeli vzbuditi slabe vesti. Ce bi od vsega zacetka hotela in se trudila (in ne samo zelela) vzgojiti svojega psa v normalnega pasjega partnerja in prijatelja, bi bilo treba narediti veliko vec, kot se jeziti nad tistimi, od katerih si iskala nasvet ze na samem zacetku, pa ga ocitno prav v nicemer nisi upostevala.

Ker si ze skoraj odlocena, da ni resitve, sta moja predloga dva:
- Kljub vsemu se obrni na strokovnjake, ki so ti jih predlagali ostali forumovci (mimogrede, podatke, kje najdes Simoncica imas na http://www.gali.si (http://www.gali.si)). Ne glede na to, na koga se bos morebiti obrnila, se zavedaj, da je treba predstaviti realno situacijo in ne pricakuj, da bodo ti ljudje prizanesljivi s teboj. V "tretma" bos v prvi vrsti vkljucena ti, sele na drugem mestu je pes. Najprej se moras ti nauciti ravnanja z njim in ga biti pripravljena razumeti, sele potem bos lahko dosegla kakrsenkoli uspeh. Predvsem pa vedi, da tudi oni nimajo carobne palcke, ki bi spremenila tvojega psa. To drzis v rokah sama in ce si pripravljena sprejeti njihovo pomoc (ceprav ti bodo tudi oni vzbujali obcutek krivde) in se ob prvem zapletu ne bos zacela pritozevati ali celo odstopila od nacrtovanega ter za neuspeh krivila drugih.
- Psa oddaj nekomu, ki ve kako je treba psa pri tej starosti nauciti manir. Prepricana sem, da bi se z vztrajnostjo popravilo marsikaj tistega, kar si v teh mesecih ti zamudila.

V replikah me ni treba opozarjati na to, da ne poznam ne tebe in ne tvojega psa. Res je, ne poznam vaju. Zavedati se moras, da na takih forumih zvemo le tisto, kar napises in na to tudi odgovarjamo, kot kdo ve in zna. Ce si pricakovala tukaj strokovno pomoc, te moram razocarati. Ce pas i pricakovala pomoc ljudi, ki imajo s psi pozitivne in negativne izkusnje, si vprasala na pravem kraju. Nasvetov si dobila cel kup, dvomim pa, da si postopke dosledno izvajala. Za tvoja ravnanja ni odgovoren noben forumovec, zato se ne jezi nad njimi.

Pa brez zamere. Ceprav bos najbrz zelo jezna po prebranem, vedi, da zelim tebi dovolj moci in vztrajnosti za prevzgojo Billiya, njemu pa predvsem sreco v nadaljnem zivljenju. Obema iz srca, brez fige v zepu.


Naslov: Re:Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: ninci , nedelja, 13.06.2004 : 16:38:12
No do sedaj se nisem oglasila, ker sem rekla ne bom ponvljala stvari, ki so ti jih napisali že drugi, ampak vseeno, v dobro psa.

1. se strinjam z Jano, ker je ona  natančno napisala potek tvojih sporočil ti lahko povem, da v 4 dneh ne moraš doseči ničesar. Ja tudi moj je vlekel za rokave, grizel za roke, ob tem renčal, se šopiril, naskakoval noge, pri 3 mesecih starosti. Pa mu pač tega nismo dovolili. Tudi on se je pri odločnem NE zagnal nazaj v rokal in poskušal vedno znova in znova. Ja mogoče smo porabili 1 mesec da sedaj pri 2 letih, ve da se rokavov ne grize, da zna zadržati ugriz itd. Tvoj Billy je morda bolj trmast, ampak če bi bila cela družina dosledna, vsak dan pri istih zadevah bi vam 1000% uspelo!!

2. Nihče na tem forumu ti ne želi nič slabega, vsi pišemo v dobri veri, da boš naše nasvete sprejela in jih vsaj poskušala upoštevati, če seveda za pomoč prosiš. Če pa si za pomoč prosila, zato da si nam naložila dodatno delo, in veselje ob deljenju nasvetov, pa tudi prav, morda bodo nekoč nekomu koristili.  :P

3. Že ko rečeš, da ne bi rada tvegala svoje kože, za tvojega Billy-a in se spopadla z njim tako kot je treba, kažeš na svojo predajo. Ja morda je res lažje pisati, kot se z stvarjo spopasti, pa vseeno probaj še enkrat znova. Počasi in DOSLEDNO! Za vsako renčanje, za vsako zaganjane za vsako neumnost upoštevaj prej napisane predloge.

4. Ali ste Billy-a pravilno socializirali? Igra z drugimi kužki v mladosti? Je bil tudi do njih tak?
Ker... mojega psa, so ravno drugi odrasli psi med igranjem naučili zadržati ugriz, zato sva se tudi veliko igrala. Ko je mene preveč stisnil sem zavpila AU če ni spustil sem ga prijela za ustnice, stisnila gobček (pa ne premočno!) samo toliko da je roko spustil. To pomaga še danes, če slučajno ne spusti žoge!

5. Kupi rokavice, močne usnjene, ne tistih vrtnarskih ampak res trpežne. S temi rokavicami sem se jaz igrala z Smartom ko je bil majhen. Tako njegovi zobki niso tako boleli in puščali ran na mojih rokah, ko sva vadila zadrževanje ugriza. Nadeni rokavice in se postavi po robu Billy-u! Povej mu kdo je šef, lepo in odločno ko se zažene ga primi z rokavico in ga narahlo potisni k tlom. Dokler se upira (kar zna trajati kar dolgo, saj je le on tvoj šef! ) ga drži, ko se umiri ga spusti.

6. Nisem zasledila kakšen pes je tvoj Billy pravzaprav, samo da je podoben škotskemu mejnemu ovčarju, kaj pa teža? velikost? ...

Veliko sreče, in nažalost boš morala začeti znova :-\. Vzeti si boš morala veliko časa in potrpljenja. Nažalost je moje mišljenje po vsem prebranem tako, da nisi izkoristila vseh možnosti. Nisi bila dosledna, in si se ob prvem renčanju raje umaknila kot spopadla z malim renčačem. Tako da še enkrat veselo na delo, ker kuža niti slučajno ni za pod inekcijo!

LP nina


Naslov: Re:Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: BiLLY , nedelja, 13.06.2004 : 16:47:26
Pozdrav!

Se enkrat hvala vsem za nasvete in predloge.

Javim, ko bo kaksna sprememba.

LP, BiLLY


Naslov: Re:Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: linchaich , nedelja, 20.06.2004 : 19:58:31
Kaj je novega?

Lp, Ursa


Naslov: Re:Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: graphicrt , ponedeljek, 21.06.2004 : 18:06:06
Živ

Jaz bi rad Billy samo dal vzpodbudo.
Namreč mi smo imeli pred leti NO-ja ki je k nam prišel popolnoma podivjan.
Vzreditelj ga je hotel vzgojiti v policijskega psa, vendar je imel tako močan ego da se ni odzival na noben ukaz in grizel vse kar je lezlo in šlo. Predvidevamo da ga je učil po "polcijsko" in je pes zaradi tega samo še bolj norel.
Tako smo mi dobili eno leto starega NO-ja, popolnoma podivjanega. Vendar smo ga uspeli v pol leta z mehko roko, podkupovanjem in vsem mogočim umiriti.
Na začetku smo bili vsi pogriženi, še najbolj moj oče ki je bil tudi glavni akter pri vzgoji, vendar ga to nikakor ni ustavilo.
Tako da magari si okoli roke navij časopisni papir in nadeni močne smučarske rokavice, če boš dosledno ubogala nasvete forumovcev ti MORA uspeti.
Glede na to kar sem prebral je tvoja prioriteta da psu pokažeš da si ti tisti ki daje komande, ti tisti ki mu daje hrano in ti tisti ki odloča kaj je prav in kaj ne.

LP, Črt


Naslov: Re:Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: linchaich , ponedeljek, 06.09.2004 : 09:47:00
Kako kaj vas Billy?

Lp, Ursa


Naslov: Re:Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: rem , torek, 12.10.2004 : 11:50:18
 Billy nekam dolgo ne odgovori ???


Naslov: Re:Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: tea1 , ponedeljek, 28.02.2005 : 16:33:22
Ni bil ravno napad in ugriz, ampak nisem našla primernejšega naslova. Kaj se je danes zgodilo: naš pes (samec, križanec labradorka- gonič, star leto in devet mesecev) se je živahno igral še z enim pasjim samcem (se poznata že dolgo). Potem je naš pes v snegu našel ogromno kost. Tisti drugi mu jo je hotel vzeti, zato je naš nanj zarenčal in zalajal. Drugi pes se je umaknil. V isti sekundi sem mu kost želela jaz izpuliti iz gobca ker pač ne dovolimo, da pobira in žre vso svinjarijo- in je zarenčal name. Bila sem totalno šokirana in ZELO ZELO jezna, zato jih je v afektu fasal z rokavico po smrčku oz. kamor je padlo. Zraven sem še tulila "Ne!".  Kost je seveda spustil in bil preostanek sprehoda zelo pohleven.
Sicer je naš pes zelo ubogljiv, lepo vzgojen, lahko vodljiv in popolnoma neproblematičen. Kaj takšnega se je zgodilo prvič. Nazaj grede sva šla še enkrat mimo tiste kosti in je ni niti pogledal.
KO sem analizirala situacijo za nazaj sem pomislila, da je morda name odreagiral tako, ker sem se pri njem in njegovi kosti pojavila skoraj v isti sekundi kot tisti drugi pes... Ali pa samo iščem opravičilo za njegovo vedenje...? V glavnem- nikakor si ne želim, da bi se to kdaj ponovilo, še posebej, ker zelo v kratkem pričakujemo dojenčka. Ima kdo kakšno idejo, zakaj je do incidenta prišlo oz. kaj storiti?


Naslov: Ugriznil me je
Poslano od: elle , petek, 24.06.2005 : 16:56:56
Imam 4-mesecnega kuzka. Drugace je zelo priden in uboga.
Pred nekaj dnevi se mu je vnela ocka in peljala sem ga k veterinarju, ki mu je predpisal kapljice. Njemu dati kapljico v oko je skoraj nemogoce (beri: skupaj z raznimi oblikami prepricevanja in prigovarjanja traja priblizno pol ure). Ko vidi, da imam kapljice v roki, ze ve kaj sledi in se skrije.
Pred kaksno uro je bil cas za kapljice in ko sem mu jih hotela dati, me je ugriznil do krvi.  :'(
Ker se menjava zobke, veckrat grize, vendar samo v igri in se to cisto rahlo. To danes pa me je cisto sokiralo. Zanima me, kako naj se obnasam do njega in predvsem kako naj mu dam vedeti, da je naredil nekaj hudo narobe ter kako naj mu jutri spet dam kapljice.
Za odgovore se zahvaljujem ze vnaprej!


Naslov: Re: Ugriznil me je
Poslano od: Babalu , petek, 24.06.2005 : 19:07:58
Mislim da te je ugriznil samo zato ker ga je bilo resnicno strah,ze panicno strah in ni videl resitve.
Vseeno mu more bit jasno da tebe ne sme grizt,da to ni dovoljeno.Jaz bi ga fajn skregala in pol kar nekaj casa ignorirala,da bi razumel da je nekaj narobe in da mu taka dejanja prinesejo samo to da bo ostal sam.Kar psom,sploh mladickom,ni prijetno.Ce bo pa se poskusal savsat proti tebi ali te celo ugriznil,postani bolj ostra...kljub temu da zelimo nase kuzke vedno uciti z pozitivno metodo so trenutki in stvari ki so tako resni,da je treba psa tudi fajn strest!
Glede kapljic pa ne vem kaj rect...sem bila tudi sama neuspesna pri tem in ne vem kako sploh komu rata mladicku dajat kapljice v oci.Kaj pa ce to naredis po kaksnem obroku ko se je najadel,pa ga se fino pocartas da bo cisto miren in napol zaspan?No,sej je samo ideja.....
LP


Naslov: Re: Ugriznil me je
Poslano od: anana , petek, 24.06.2005 : 19:21:42
Nas so v mali šoli učili, da je treba psa najprej navaditi, da se nekaj približuje njegovim očem. Nekaj časa preden mu začneš dajati kaplice v oči, ga samo navajaš, da se nekaj približuje njegovim očem in ga nagrajaš :). Pri dajanju kapljic v oči, je najbolje, da ti kdo pomaga, da drži psa. Ko mu daš kapljico, ga moraš zelo zelo pohvalit in mu dat priboljšek ;).


Naslov: Re: Ugriznil me je
Poslano od: marko006 , petek, 24.06.2005 : 23:16:13
@elle: vidva s tvojim kuzkom imata zdaj vsak svoj problem - to, da se - razumljivo - bojis, da te bo spet savsnil, ko mu bos hotela dati kapljice v oci, on pa, da se kapljic boji, ker jih ne pozna (in verjetno tudi cuti tvojo nesigurnost pri temu)
jaz vsem svojim kuzkom, ko jih dobim pregledujem oci, usesa, jim dvigujem rep in kdaj brez zveze merim vrocino, pregledujem zobke... samo zato, da se navadijo, da to ni nic strasnega - ampak ok, to ti zdaj nic ne pomaga.
jaz bi se  na tvojem mestu jutri vsedel na tla z medikamentom v roki - mu ga dal povohati, se z njim igral, mu skusal malo razpreti oci (ce se "zbuni" takoj odlocno reci "NE" in takoj za tem "saj je vse v reeeeedu...") in to pac toliko casa, da si pusti pogledati v oci (lahko traja uuuure, pac delaj, ko se ti nikamor ne mudi) - prej ali slej bo videl in cutil, da ni nic hudega, ce ga ti za ucke drzis - potem pa kapljica (brez hektike, brez treme, ce ne bo takoj, pa cez 10 minut)
kuza ti ne more povedati z besedami "bojim se, bejzi s flasko, ce ne te bom savsnil" - s telesno drzo, mimiko in repom, ti verjetno je, samo da ga nisi razumela. da te "ne sme" je sicer tudi res, ampak "ne sme" sele od takrat, ko si mu ti to dopovedala in je on to razumel - prej nima nobenega drugege odgovora na svoj strah, kot da te pac ugrizne (in da tvoja koza ni pasji kozuh, tudi se ne ve) ali, da zbezi, ce lahko. ce te zanima, kako bi mu jaz to dopovedal, dajva pa "zasebno" (da ne bodo spet neskoncne diskusije s klikerasi in tistimi ki pravijo "ignoriraj ga - ce aportira sosedovega sincka z biciklom vred!")
lp
marko
lp
marko


Naslov: Re: Ugriznil me je
Poslano od: Babalu , sobota, 25.06.2005 : 11:42:42
No,Marko tudi drugi (jaz sem tudi vmes) ne vemo kako bi pristopili k temu da bi dali kapljice v oci in bi bili veseli kakrsnihkoli idej,namigov ali nasvetov...
Ce te je par ljudi "napadlo" na forumu ne obupat,velika vecina nas je vesela vseh predlogov,tudi ce se z vsemi ne strinjamo...
Lp


Naslov: Re: Ugriznil me je
Poslano od: Marjetka , sobota, 25.06.2005 : 12:19:43
Sicer nismo morali dajati kapljic v oči, ampak tablete v žrelo (ker jih je v hrani vedno opazil in jih ni hotel pojesti), vendar mogoče lahko to tudi vi poskusite.

No bilo je tako. Prvič v njegovem življenju smo mu morali daljše obdobje vsak dan večkrat dajati tablete in ker tega ni bil vajen, smo imeli na začetku kar nekaj težav. Samo da je zaslišal značilno škrtanje folije, jo je popihal na vrt, potem pa nas je spretno kar nekaj minut "zezal" z izmotavanjem.  >:(

Težavo sem rešila tako, da sem hkrati s tabletami odrezala tudi kos sira, ki sem si ga dala med zobe. Potem sem počepnila in psa poklicala k sebi in ga dala na "sedi" (ob pogledu na sirček je bil itak pripravljen storiti vse). Potem sem pomirjujoče govorila "Aaaa", mu nežno razprla gobec in v miru zložila noter tiste tri tablete in nazadnje nagradila s sirom in obilnimi pohvalami. Dvakrat trikrat je še malo čudno gledal, potem pa se je odločil, da je za sir vredno potrpeti in je na "Aaaa", že kar sam odpiral gobec.  ;D


Naslov: Re: Ugriznil me je
Poslano od: elle , sobota, 25.06.2005 : 15:51:05
Hvala za vse nasvete. :)
Danes je bilo vse skupaj dosti bolj uspesno, ceprav je trajalo zeloooooooo dolgo.


Naslov: Re: Ugriznil me je
Poslano od: Sammy , sobota, 25.06.2005 : 16:30:25
Jaz pa poznam osebo, ki je po vsakem ugrizu glasno zacvilila, tudi če je bil samo rahel, tako da je pes vedel, da to lastnika boli, pa tudi zvok ni bil prijeten in ga tako odvadil od grizenja.


Naslov: Re: Ugriznil me je
Poslano od: pia_in_co. , nedelja, 26.06.2005 : 14:59:42
Jaz bi na tvojem mestu rekla NE in ga pri tem pogledala v oci(tako psu "nadvladas"). Nato bi mu ponovno poskusala dati kapljice(najboljse je, ce ga mocno primes za gobec), ko bi koncala bi ga pohvalila(razen ce se res ne bi prevec upiral).
Ce te je ugriznil ni to nic takega. Psa je pac strah, to je nekaj novega in je normalno, ce se tega boji.


Naslov: Re: Ugriznil me je
Poslano od: barbyika , nedelja, 26.06.2005 : 15:07:52
ja sammy verjetno je ta "oseba", ki jo opisuješ to delala tako dolgo - zacvilila - da je pes res spoznal da lastnika to boli, a mislim da ga je ta "oseba" na to mirala dolgo navajati. to je le ena izmed mnogih metod, s katerimi poskušaš psa navajati na to, da ne bi grizel.

 sicer pa je prej elle rekla da je njen psiček star 4 mesece in je še mladiček in za njega je vse to igra, nekdo pa mu potem hoče vsiliti nekakšna zdravila - v tem primeru kapljice -. vedeti pa moramo tudi, da pes ne ve da mu bodo kapljice koristile. mislim da moreš psa počasi navajati na kapljice in mu pokazati da kapljice niso nič groznega in kmalu ga ne bo več strah.  :)

mislim pa, da moramo misliti tudi na psa in na njegov strah, pes se z ugrizom le brani, da se mu ne bi zgodilo kaj groznega, mladičke pa je še posebaj vsega strah, saj so še mladi navihančki!!!!!
 :)


Naslov: Re: Ugriznil me je
Poslano od: Babalu , nedelja, 26.06.2005 : 17:17:38
"mislim pa, da moramo misliti tudi na psa in na njegov strah, pes se z ugrizom le brani, da se mu ne bi zgodilo kaj groznega, mladičke pa je še posebaj vsega strah, saj so še mladi navihančki!!!!!"

Seveda je normalno da ga je strah,lih v tem je stos da kljub strahu njegova reakcija ne sme bit agresija.Ok,zdaj je se majhen,ampak ce mu ne pokazes da tega ne sme in ga se pohvalis z bozanjem te bo savsnil tudi pri 9 mesecih ko bo recimo imel vnetje uses....kam pa pol pridemo.Tudi v krdelu ali leglu iz katerega je prisel mu bratci in mama niso pustili da jih je savsal in grizel do krvi...
Se pa strinjam z Markom006....dokler je majhen se ga moramo dotikat povsod in tudi poskusat z kaksnimi "zdravstvenimi prijemi",ker bo prej ali slej treba usesa ocisti,temperaturo izmerit,noht postrizt,....pa ga je na vse to lazje navadit ko je se majhen in se mu bodo pol te stvari zdele naravne.
Lp


Naslov: Re: Ugriznil me je
Poslano od: skar , nedelja, 26.06.2005 : 22:34:38
[[tr]quote]
Citat
Jaz pa poznam osebo, ki je po vsakem ugrizu glasno zacvilila, tudi če je bil samo rahel, tako da je pes vedel, da to lastnika boli, pa tudi zvok ni bil prijeten in ga tako odvadil od grizenja.

JEZUS KRISTUS.......


Naslov: Re: Ugriznil me je
Poslano od: bina , nedelja, 26.06.2005 : 23:02:47
Skar, zakaj pa jezus kristus ??? Tudi pri moji psico ta metoda deluje.

Lp Jana


Naslov: Re: Ugriznil me je
Poslano od: Babalu , ponedeljek, 27.06.2005 : 07:29:57
Tudi jaz sem cvilila ce me je v igri -sama sem ga pripravila do ruvanja z mano-prevec mocno prijel z zobmi....tako se pac nauci koliko lahko prime cloveka za roko in se mi ne zdi nic slabega-zdaj je nezen tudi pri jemanju briketov iz roke ali teniske zogice.
Lp


Naslov: Re: Ugriznil me je
Poslano od: skar , ponedeljek, 27.06.2005 : 08:36:10
Zakaj "Jezus Kristus" ? Zato ker sem ostala brez komentarja. In zato ker ima krščanstvo cel kup odličnih pregovor, v tem kontekstu - Ugriznil me je - npr. "Brezmejna je človeška neumnost" ali pa "Blagor ubogim na duhu, kajti njih je nebeško kraljestvo".

Metode vzgoje psov z ignoranco, sistem "če se mu ne ljubi, pač ne dela", klikerji in posebna salama za vsak, v pravem grmovju narejen d..k - OK, naj bo, saj "vsak po svoje pesmi poje" in ima "vsak tele svoje vesel'e". Ampak, da cviliš, če te pes ugrizne (ne glede na kapljice za oči) in potem se pa pes počasi nauči, kje je tvoj prag bolečine in je naprej do bridkega konca "nežen" s tabo - TO JE PA PREVEČ!

Vidiš, Jana, zato "Jezus Kristus". Pa lep dan še naprej. Jasna



Naslov: Re: Ugriznil me je
Poslano od: Ozzy , ponedeljek, 27.06.2005 : 09:19:50
Ta psicek ni ugriznil iz igre ampak iz strahu, kar cloveka pes ne sme. Tudi moj je to naredil eni osebi in takrat sem se zavedala, da je kuza bojec in da se tako brani, ampak da je taksno branjenje zelo napacno. Ko je mladicek, ugrine malo, ko pa bo velik in se bo v strahu tako branil, pa so ugrizi lahko zelo mocni in hudi. Najprej se zacne s strahom do kapljic, potem se lahko to nadaljuje v branjenje od cesanja in se kaksnih stvari, ki mu ne bodo pasale. Mi smo takoj odreagirali. Kadarkoli je imel taksne izpade smo ga drzali v narocju v zraku in mu rekli fuj....ko se je umirili smo ga pohvalili in ga spustili na tla.
Sama moras ugotovit kaksna metoda tvojemu kuzku ustreza in kako ga navadit da ga ne bo strah novih stvari, ampak pazi, ker ce ne boste ukrepali, bo lahko to postal popadljiv kuza, ki bo v situacijah strahu grizel (veterinarje, tebe...).


Naslov: Re: Ugriznil me je
Poslano od: anana , ponedeljek, 27.06.2005 : 12:08:14
Meni se ta metoda, da zacviliš, če te pes ugrizne zdi v redu :), saj se že kot majhni mladički kužki med seboj grizljajo, ko pa nekdo preveč ugrizne, drugi kužek zacvili :P.


Naslov: Re: Ugriznil me je
Poslano od: Marjetka , ponedeljek, 27.06.2005 : 12:22:19
Mi smo s prejsnjim psom ravnali tako, kot je pisalo v knjigi. Ko je se kot mladicek prevec ugriznil, smo ga prijeli za vratno gubo in stresli. Pri zdajsnjem pa smo samo vpili "Auuu!". Prvi ni grizel, ker je vedel, da ne sme, ta pa ne grize, ker noce.

Katera metoda je boljsa? ??? Meni osebno ta druga (vpitje, cviljenje).


Naslov: Re: Ugriznil me je
Poslano od: Sammy , ponedeljek, 27.06.2005 : 13:39:46
anana, točno zato se mi zdi ta metoda v redu.
jaz sem pa svojega naučila tako, da sem ga primila za gobec in ga nekaj sekund tak držala, ko je nekajkrat zacvilil, sem ga spustila, potem pa igra. tako delajo pasje mamice, na tisti način pa se med sabo učijo pasji mladički.


Naslov: Re: Ugriznil me je
Poslano od: Uma , ponedeljek, 27.06.2005 : 13:43:44
Marjetka, kaj pa ko par mesecev, ne dni ali tednov cviliš, vpijes, ignoriraš in ne pomaga nič? Potem se pač moraš poslužit tiste druge metode, jaz  sem mojo samo enkrat stresla, pa me ni nikoli več vgriznila, razen čisto nežno v igri.


Naslov: Re: Ugriznil me je
Poslano od: Marjetka , ponedeljek, 27.06.2005 : 15:57:57
Ja, najbrz res. Odvisno od psa.  :)


Naslov: Re: Ugriznil me je
Poslano od: barbyika , sreda, 29.06.2005 : 11:41:58
ja vsak ma pač svojo vzgojo. mislim pa da je to da nekdo zacvili veliko boljše kot če bi potem namesto tega svojega  psa začel pretepati. če pa je to temu psu pomagalo in zdaj več ne grize pa nevem kaj je tu kaj takega groznega. kaj je tu narobe????? ::) :)


Naslov: Re: Ugriznil me je
Poslano od: dogue de bordeaux , sreda, 29.06.2005 : 12:03:43
moj pes bi naj bil nevarna pasma in sem ga z auu odlicno naucil in obdrzal status alfe. samo 3x je bilo potrebno, ker je ko je bil mali pomotoma v igri prevec ugriznil in mu je blo zau. zelo je pomebmno da gres vsaj za par minut stran ker je to psu hujsa kazen kot udarec. ko pa se vrnes ga bozaj in mu pusti da te polize po obrazu saj tako pokaze da mu je zau. nikoli me ne ugrizne pa tut ce mu vzamem kost, igracko, ga cesem ali kopam. glede kapljic pa mozno da bi me. moramo gledat iz pasjega vidika in zastopit da to ni prijetno in ne ve da je to dobro in nujno potrebno za njega. gledat moras da po njegovem mnenju si to zasluzis ker mu povzrocas neprijetne obcutke.


Naslov: Re: Ugriznil me je
Poslano od: barbyika , sreda, 29.06.2005 : 14:25:07
ja sej kot sem prej rekla, da ma vsak pač svoj način vzgajanja psov.  ::)

ti si mu pač začel govoriti auu. ja nekateri ljudje pa včasih hočejo svojega psa nekak na silo in to ni prav!!!!! >:( >:( >:( >:( >:(


Naslov: Re: Ugriznil me je
Poslano od: Uma , četrtek, 30.06.2005 : 10:32:27
Vse skupaj je odvisno od karakterja psa, pri nekaterih je pač dovolj če ga samo malce grdo pogledaš, pri drugih pa je potreben pošten in glasen FUJ če kaj naredi narobe.  Vsak pa mora sam ugotoviti kaj je za njegovega psa primerno, vendar menim, da je potrebno ostajat na najnižji možni stopnji, s čimer mislim, da če je pes občutljiv se mu ni treba dret fuj, ampak mora bit navaden fuj ćisto dovolj, skratka ne pretiravajmo kadar ni potrebno.


Naslov: Re: Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: Bela01 , ponedeljek, 04.07.2005 : 22:57:18
Kako je kaj zaj z Billy-jem?


Naslov: Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: AndrejDoberman , ponedeljek, 29.05.2006 : 16:14:23
Jaz imam pa doma 1 leto starega dobermana. Do sedaj ni bilo nikoli problemov, zadni mesec ali 2 pa vedno bolj renči nad mamo. Nad mano tudi kdaj pa kdaj zarenči vendar se mu jaz zaderem tiho in pa mir in potem neha. Enako je pri očetu, s tem da na njega si pa neupa niti zarenčat. To je zato ker sma imela z očetom bolj trdo roko in naju pes spoštuje. Problem pa je nastal kot sem prej omenil pred kakim mesecem, ko je pes začel renčati na mamo i nse kdaj spustiti proti njej, vendar jo je vedno ubogal če je rekla mir. No nažalost pa se je pred kratkim zgodil da jo je ugriznil za roko (pri dlani). Mene pa ni bilo tako blizu da bi ga seveda umiril jaz.
Povpraševal sem že okoli lastniek ki so imeli takšno močno pasmo in na začudenje mi ej vsak trdil različno  ??? Nekdo mi reče da če pes začne renčati naj ga primem za "šijek" oz. vrat in ga stresem in da pol se kaj takega ne bo upo več... no enrkat sem to hotu naredit pa ni blo ravno pametno saj mi ni niti blizu pusto, kaj šele da bi ga stresu. Nato uprašam rejca od katerega sem kupil psa. Pravi da je on mel tako šolo da ga je samo za ovratnico prijel in ga drgač na tleh dokler se ni umirl. Spet sem to hotel probati in mi ne pusti takrat blizu kadar je jezen in renči. Ker sem iskal še druge rešitve sem s pomočjo interneta prišel do nekaterih svetovalcev ki pa pravij oda ti dve rešitvi niti nista rešitvi in samo še bolj razjezimo psa za drugič, seveda rad verjamem, tudi jaz se nebi psuto enak prijeti če bi me prvo zabolelo. Pravijo da naj psa v tistem trenutko samo ignoriram kot da ga ni in da zapustim tist prostor. Kasnej naj bi se začel prilizovati i ntakrat ga morm nadgradit z hrano. Sem probal. Pes ni popusto dokler se nisem svinjsko zadrl MIR. Poleg tega je drugi mi rekel da to tudi ni pravi postopek ker v tem primeru bo pes opazu da če se razjezi, da ga vedno pustite namiru in bo to začel izkoriščat kadar mu kej ne bo pasalo.  Povedal pa mi je da naj bi v sloveniji obstajal nekak "hotel" za pse kjer ga za nekaj časa oddaš in ga oni tako prevzgojijo da bo miren. To bi mi zelo pasalo, saj bi zaenkrat ga moral dati stran ker očitno moej mame ne spoštuje razen če je kdo zraven, ali jaz ali ate. Psa sem si jaz nabavil in sem ga jaz skozi malo šolo spravu in doam sem ga jaz naučil da da prostor in vse te pomembne stvari. Sedaj bi ga moral dati šolat vendar so rekli da naj ga šola tisti katerega najbolj spoštuje, to pa je ate, njega skorajda bolj spoštuje kot jaz  :) vendar ga on ne more ker dela na terenu in včasih ga tudi po kak teden ni doma, mene pa je doletela nsreča v šoli in sem tako zaposlen ker je tik pred koncem in so navalili z seminarskimi in testi. No to je bilo nepriačkovano, pričakoval sem da bom šolo že imel končano in da bom lepo ga lahko izšolal. Kasneje pa bo že prepozno... tako so mi rekli. Zato bi tak hotel bil zelo koristen. Ker zaenkrat mu grozi da gre od hiše  :( tega pa nbi ravno rad ker sem zelo navezan na njega, skupaj preživima večina časa. Tak pa ne more ostati ker se bojim za mamo, ki pa jo vendarle imam bolj rad.
Če mi lahko kdo svetuje glede teh hotelov ali kak način da bi psa lahko pomirl.
Pes se tudi goni, je možno da je te zadne mesece tak zaradi tega? Ali mislite da bi se umirl če bi ga kastrirali? ali pa da dobi inekcijo proti temu nagonu?

Vnaprej hvala za vse odgovore.


Naslov: Re: Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: AngSeter , ponedeljek, 29.05.2006 : 16:44:55
Inekcijo za samca ni.
Kastracija bi mogoče celo malo pomagala.

A ste pomislili na možnost, da bi šla z njim v šolo mama, ki bi na tak način tudi izvedela, kako pravilno ravnati s psom in ker bi z njim delala, bi si verjetno tudi spoštovanje pridobila?

Sicer pa je tvoja mama verjetno preveč popustljiva do njega.
Paziti morate, da si bo pes ve kar hoče prislužil in da je pri vsem dogajanju zadnji. Tudi pri na videz nepomembnimi, kot je kdo gre prej skozi vrata in koga se najprej pozdravi, ko se pride domov...


Naslov: Re: Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: rem , ponedeljek, 29.05.2006 : 17:51:12
Prosi ata naj ti pomaga pri šolanju, pogovorita se v šoli z inštruktorjem, kako boste šolali, z inštruktorjem se pomenita tudi o kastraciji,ki jo bo verjetno svetoval.
Zamoti ga z igro in utrjevanjem vaj, ki sta jih delala v šoli, skrivajta igračo,da jo išče, ko bo zmatran bo počival, ti boš pa lahko naredil šolske obveznosti, pa na dolg sprehod ne pozabi.
Želim ti uspeh z njim, pa tudi v šoli. :)


Naslov: Re: Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: AndrejDoberman , ponedeljek, 29.05.2006 : 19:38:26
hvala za pomoč  :) 


Naslov: Re: Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: Lija , ponedeljek, 29.05.2006 : 21:09:02
Lahko pa kontaktiraš ***** Ima pasjo šolo, zavetišče in hotel. Uspešno prevzgaja dominantne pse. Mogoče, se boš pa lahko zmenil z njim, da boš lahko psa tam pustil in ti ga bo poskušal prevzgojiti, tako kot želiš. Je pa to v Trebnjem.


Naslov: Re: Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: Klavdija , torek, 30.05.2006 : 13:59:58
Andrej doberman
Vsekakor ti svetujem , da poiščeš strokovnjake, ki se spoznajo na pasmo doberman.
Vsi ostali niso dovolj.Včasih lahko nardiš z nepravimi nasveti preveč škode.
Obišči nas v kldos-u.
LP


Naslov: Re: Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: Klavdija , torek, 30.05.2006 : 14:01:52
Še tole..z grobostjo ne boš pri dobermanu nikamor prišel...kvečjemu se te bo pes bal.Kar je najslabše...
Se čudim, da ti je že vzreditelj take "ukrepe" svetoval... :(


Naslov: Re: Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: andi , torek, 30.05.2006 : 14:12:07
Pravijo da naj psa v tistem trenutko samo ignoriram kot da ga ni in da zapustim tist prostor. Kasnej naj bi se začel prilizovati i ntakrat ga morm nadgradit z hrano.

 Tole so ti čisto resno svetovali? Hehe, sej ne vem kaj naj sploh rečem no.

Vsekakor čimprej strokovno pomoč, dela bo veliko in še več. Z voljo in ljubeznijo....


Naslov: Re: Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: janka , torek, 30.05.2006 : 14:52:01
Vsi psi bi radi svoje lastnike nadvladali in to vašemu dobermanu dober uspeva,je še mlad zato i svetujem čim več igranja z njim,uvedi red (hrani ga ob določeni uri,če ne poje mu hrano odstrani ,ne bo sestradal tudi če cel dan nič ne je,pribiljške pa mu daj samo kadar bo zelo priden) ,z njim hodi na zelo dolge sprehode ,da se mrcina zmatra in seveda ne pozabi na učenje prostor ,sedi,lezi ,išči,polek...ker pse to zelo utudi,vse delaj mirno in ga ne sili,če se hoče igat pa se z njim igraj do onemoglosti.sama sem prevzgojila dve leti starega podivjanega Kraškega ovčarja.če rabiš še kakšen nasvet piši na moj e-mail


Naslov: Re: Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: AngSeter , torek, 30.05.2006 : 19:46:40
Citat
Vsi psi bi radi svoje lastnike nadvladali

To pa ni res...  :P
Eni ja, drugi pa ne. Moja prejšnja niti pod razno, zdaj pa mamo vsake toliko kako foro ;)


Naslov: Re: Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: janka , sreda, 31.05.2006 : 19:05:10
o psih govorimo in ne o psicah,zdaj imamo aljaško malamutko in ni niti približno tok problematična kot kraški ovčar-pes


Naslov: Re: Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: AngSeter , sreda, 31.05.2006 : 20:48:14
Tudi za samce ne velja trditev, da hočejo čisto vsi podrediti svoje ljudi.
Kot za samice ne moremo trditi, da tega nobena noče...


Naslov: Re: Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: Teja , sreda, 31.05.2006 : 22:52:56
če bi vsi psi radi nadvladali, zakaj potem mene moja sedanja dva kosmata ljubčka ne poskušata nadvladati? ;D ;D


Naslov: Re: Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: brina05 , četrtek, 01.06.2006 : 08:14:38
o psih govorimo in ne o psicah,zdaj imamo aljaško malamutko in ni niti približno tok problematična kot kraški ovčar-pes

Janka, a s tem imaš konkretno kaj v mislih?

Moj fant ima namreč mešanca med šarplanincem in kraškim ovčarjem, sicer zelo lep pes, ampak ga je začel lomit zadnje mesece.  :-\
Ga čisto normalno boža in vse, kar na lepem pa začne renčat, nekajkrat ga je že šavsnil in njegovega očeta. Morda je branil kost, vendar mislim, da gospodarja kljub temu ne bi smel ugriznt.  >:(

Lp, Irma


Naslov: Re: Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: AngSeter , četrtek, 01.06.2006 : 09:51:58
brina, pes je očitno postal tisti, ki odloča o marsičem in ko je mel dovolj božanja je zarenčal.

Mu popuščajo in pes uveljavlja svojo voljo. Če ne bodo spremenili odnosa do psa, jih bo verjetno še kdaj malo požveču...
V šolo z njim in na preuzgojo. Do kakega priznanega strokovnjaka je treba stopit in obvezno v dobro šolo, če sami nimate izkušenj s takimi psi.
To je v končni fazi lahko nevarno.

Za tako stanje smo sami krivi, ker nismo pravilno ravnali ob določenih situacijah. Treba je vedet, da vsi problemi, ki nastanejo v zvezi s psom, so posledica našega vedenja in če hočemo popravit pasje obnašanje, moramo najprej naše!


Naslov: Re: Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: brina05 , četrtek, 01.06.2006 : 13:50:42
Ko je bil majhen je bil v pasji šoli pa tut ne popuščajo in ne dovolijo mu vsega. Zato me to čudi zakaj je zdaj tak postal.
Enkrat se mu je približal, ko je imel pes v bližini kost in je šavsnil, takrat je pač menil, da je branil kost. Vendar kljub temu sem sama mnenja da pes ne bi smel grist gospodarja.

Mam sama tudi mešančka med NO in dobermanom, pa ne renči kaj šele da bi šavsnil proti meni, če se približam  njegovi hrani.

Lp, Irma


Naslov: Re: Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: janka , četrtek, 01.06.2006 : 16:20:25
Jaz sem kraškega ovčarja dobila odraslega,pes je bil čisto podivjan ker je bil skozi sam,ko sem se jaz preselila sem ga vzela pod svojo oblast,pribižala sem se mu z priboljški,ptem z vodo ker je bilo že poletje kasneje s hrano,počez čas pa sva šla že na sprehod,nekje po letu ko je bil že umirjen in je dobil zaupanje je začel že spet renčat name,za vsako svar,potem sem ga začela hranet točno na uro in če ni pojedel sem mu odnesla priboljške omejila na minimum ko je ugotovil da je on odvisen od mene in ne jaz od njega je poustil nehal renčat in se umiril.jaz sem mojemu lahko vzela hrano iz gobca pa me ni nikoli šavsnil,edino ko je zbolel za rakom in se mu je razširil vsepovsod je pa renčal tudi ko sem ga božala in mu dajala tablete proti bolečinam.
Za Angseter,to sem ti jaz govorila psi bi bili radi nad nami to pa ne gre ker potem nič ne poslušajo in delajo kar se jim zazdi.
aja ta naša nova psička tudi renči če ji hočeš kost vzet,ugrizne pa ne če ji vzamem,to pazijo na svojo hrano spoloh šarplaninci in kraški ovčarji ker so zelo veliki čuvaji.


Naslov: Re: Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: Ozzy , četrtek, 01.06.2006 : 22:02:15
Poznam druzino, ki je imela maltezana in je rencal in grizel ce so se mu priblizali, ko je imel kost pri sebi... Vsak pes ima v sebi voljo po nadvladi, ne samo cuvaji, ker so psi ze po svoji naravi hierarhicna bitja. S kostjo sem jaz lepo preprecila zaplete, ker sem ga ze od prvega dne navajala, da sem jaz tista, ki odlocam kaj dobi in kaj ne in kdaj mu bo to odvzeto. Kot mladicu sem mu iz gobca jemala najljubse stvari in priboljske ter mu cez par sekund vrnila in ga pohvalila. Tako ve, da sem jaz nad njim in da mu lahko vzamem, seveda pa tudi ve, da mu rade volje dam nazaj... Tudi jest je lahko sel le ko sem mu jaz dovolila in je moral pred hrano sedet do dovoljenja. Pa se ob hranjenju sem ga bozala in bila zraven... Sedaj je velik dominanten samec, pa nagnjenj posesivnosti nima ne do nas ne do drugih psov. Pri vzgoji mislim, da je najpomembnejsa odlocnost. Nekaj je tako in tako bo ob "grdem vremenu, ob soncu ob snegu"... Cim pes zacuti, da si nekje zacel za kancek popuscati, bo ze zacel iskati to mejo in preverjati tvojo trdnost.


Naslov: Re: Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: brina05 , petek, 02.06.2006 : 07:14:04
Ja res je. Pri nas doma se točno vidi pri kom pes uboga in pri kom ne. Naša mami ne zna komandirati psov in se točno vidi v njihovem vedenju, čim pri meni in atiju pa vesta kje je meja.


Naslov: Re: Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: AngSeter , petek, 02.06.2006 : 12:44:22
Jaz bi naredila podobno... Hrana je vedno in edino samo naša domena pri čistvo vseh...

Ampak niso vsi psi, ki bi radi nadvladali gospodarja in še manj je takih ki bi to naredili s silo. Pametnejši psi to naredijo tako, da kvazi šef to sploh ne opazi, nekateri pa nikoli...
To sem pa jaz hotela povedati.
Ne more se sklepat iz dveh primerov in posploševat na celotno populacijo. Še 1000 psov je premalo...
Vsak pes je individuum in vedno so karakterne razlike. Tudi v leglu so ogromne, da ne govorimo o pasmi sami in med pasmami... (seveda tudi mešanci)
Principi so podobni, pot do cilja pa vsakič različna in tudi cilji so drugačni...

To je, kot bi rekla, da bi vsak človek rad bil predsednik ali šef v službi, ko pa vemo, da to ni res za vse, za določeno število pa sigurno ;)

Sicer se pa kar strinjam s tabo.


Naslov: Re: Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: Ozzy , petek, 02.06.2006 : 20:00:41
Ja AngSeter to je jasno... svojega psa moras tako dobro poznati, da najdes pravi nacin odnosa do njega in prave fore... vsak je drugacen in vsak bo palil na nekaj drugega. V vsem se strinjam s tabo in nisem hotela posplosevati (z besedami "vsak pes" sem imela bolj v mislih, da ni odvisno od cuvajske pasme ali druzne pasme, ker vsepovsod najdes taksne in drugacne primerke), le svoj primer sem dala... kaj ves, mogoce pa komu pomaga hehe... Kajti najhujse je, ce se mora gospodar bat lastnega psa, ko ima kost, hrano, igraco ali ko ga kaj boli...


Naslov: Re: Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: aska2005 , sobota, 03.06.2006 : 09:25:10
Moj prejšnji pes je bil tudi tak, da ni vedno pustil vsega (kakšna kost ali če je vzunaj našel kako svinarijo) , da se mu vzame iz gobca, je tudi kdaj zarenčal, sicer to bilo redkokdaj a je bilo tako. Po mnogih nasvetih te upoštevala. Sem Aski že od malega, ko ji dala hrano in jo nato vzela in spet dala, prav tako pri kosteh in ostalih stvareh, da je ugotovila, da vse lepo dobi nazaj in še danes ji lahko karkoli vzamem iz gobčka, ne da bi kaj zarenčala name ali pa na druge, ker tudi drugi so enako počeli. Pa dobro je, da že mladičku čimveč različnih ljudi kar tako odpira gobček, da tudi s tem ni nikoli potem problemov. Je pa res, da psi so si različni že v samem leglu in nato dalje. Vsekakor je treba psa dobro poznati, kot ste že napisali. Pa sploh ni važna velikost psa, naj bo majhen ali velik...lp


Naslov: Re: Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: AngSeter , sobota, 03.06.2006 : 09:33:12
Ozzy, pol pa se opravičujem za nesporazum ;)


Naslov: Re: Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: Babalu , sobota, 03.06.2006 : 11:30:56
Jaz se tudi kar strinjam z Ozzy...pac pri meni je taksen moto- pes si more vse zasluziti in vedet da vse pride od mene. Za hrano se mora recimo usesti,za priboljsek dat prostor, za to da je lahko kdaj spuscen prit na odpoklic,igramo se ko jaz hocem in prav tako cartamo. itd...se mi zdi da ce na tak enostaven in nebolec nacin ze od majhnega psa privadimo na to da si more vse zasluzit, pol stezka nastanejo problemi. Pri meni se mu vsi znanci upajo vzet stvari iz gobca,se igrat z njim,ga vlect za rep,mu kaj zabicat da ne sme...nikoli ni niti nakazal kaksno posesivnost ali odgovoril s kaksnim rencanjem.
Se mi zdi da pes v okolju kjer so dolocena stalna pravila prav z veseljem zivi in nima zelje po prevzemu glavne vloge....ce pa pravil ni ,si pa zlahka domisli da bi bil on nov sef.
Lp


Naslov: Re: Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: aska2005 , sobota, 03.06.2006 : 14:47:31
Balu sem popolnoma strinjam s tabo kar si napisala, pes si mora zaslužiti hrano, nagrado, igro,...lp


Naslov: Re: Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: kokerspanjel , petek, 23.06.2006 : 21:42:44
Res je vedno si ti glavni ne pes, a pse smo naredili iz volkov. Tako pa še zmeraj velja staro reklo:" Pes je volk" in mislim, da skoraj drži.


Naslov: Re: Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: Busy Bee , nedelja, 23.07.2006 : 18:34:14
Jaz imam basseta hounda - za pogledat kot en cuker - drugače pa na trenutke prava mora. Midva sva ga že degradirala, da da mir, ampak ves čas imam pa strah da bo otroku kaj naredil.

Najprej je otroka full vesel ko pride, potem pa ko se ga otrok dotakne ali hoče dotaknit, pa kar zarenči. To se je sedaj zgodilo dvakrat in obakrat sem ga držala, tako da mu ni mogel nič narediti. Sploh ne vem kaj naj z njim, predvsem za to ker v kratkem pričakujem dojenčka.

LP


Naslov: Re: Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: AngSeter , ponedeljek, 24.07.2006 : 07:26:07
Če pes zarenči proti otroku, ga dajte na hrbet in ga tamdržite, dokler se ne umiri...

Tako psa najbolj degradiraš. Tako naš posvojenec, ko misli da je glavni pristane in pol ni težav, sploh če parkrat ponoviš...

Seveda to pride v poštev, če pes mi sli, da je šef, če se boji, ker je mel a prier slabe izkušnje, je pa nekaj drugega in mu je treba zgraditi malo več samozaupanja...


Naslov: Re: Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: SamSvojMojster , torek, 25.07.2006 : 00:20:22
Vse lepo in prav kaj pa ko se srecas z samcem ki je bil glavni v leglu in je odlocen da bo se drugje,kot naprimer v novi druzini , obenem pa je se trmast,odlocen pri temu v podporo pa ima gmoto misic.Vsak pes je drugacen to je res vendar je seveda tudi vprasanje koliko od nas se je dejansko srecalo z psom,ki je bil alfa samec v leglu.Tukaj se vidi dominanca(moje mnenje),ter da dejansko nekateri nasveti ne pomagajo pa ceprav so marsikomu ze ampak je nagon po prevladi enostavno tako mocen,da se marsikdo se ni srecal s takim problemom pa ceprav misli da je z pasjo dominanco opravil na hitro.Mogoce pa enostavno ni imel stika z psom,ki ima mocan nagon po prevladi vseh okoli sebe, pa ceprav misli da je imel.Jaz cisto razumem pisca ki je odprl to temo,pisca ki je napisal,da je svojega psa stresel ter je se bolj zacel rencati.Sem tudi jaz to naredil pa je se bolj zarencal.Sem se bolj stresel je se bolj zarencal.Sem ga pritisnil k tlom pa je rencal pritisnjen na tleh.Sem ga hotel obrniti na hrbet pa je napel vse sile in rencal kot pobesnel in se zvijal kot da bi mu slo za zivljenje.Bom tako vprasal:Koliko od vas je dozivelo da so pogledali svojega psa ki je hodil po njihovi bajti s prsi ven kot da mu bodo pocila,rep pa dvignjen kot da ga hoce zlomiti(dominanten stav) okrog njega pa nekaj sprica medtem ko on hodi po stanovanju.Ko pa dobro pogledas pa dojames da hodi in z dominatnim stavom z svojim bingljem sprica po celem stanovanju ces to je moje sam probaj kaj ce si upas.Govorimo o 3 mesecnem mladicku.Koliko od vas? 
lp


Naslov: Re: Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: AngSeter , torek, 25.07.2006 : 07:46:13
Meli meli... Moji starši so bili še neizkušeni in niso poznali celotne slike.

Če s psom delaš na vseh področjih kot je treba in si bolj trmast od njega pomaga. Sigurno pa ne čez noč in nikakor ne na hitro.
Sploh pa ne s stresanjem in podobnim, sej pes ni plen!

Treba je biti povsod pozoren, ma čisto povsod, če maš dominantnega psa. Nikoli ne sme biti na višjem kot ti, vse si mora zaslužit, vedno mora biti zadnji pri skupnih dejavnosti in ga včasih tudi z roko na ramenih spomnit, da si je malo preveč dovolil.

Če pa na drugih področjih ne boste pozorni in boste samo s takimi prijemi hoteli na hitro ratat šef pa boste prej dobili kak lep ugriz kot pa kako spoštovanje.


Naslov: Re: Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: damayanti , torek, 25.07.2006 : 09:23:26
Vse lepo in prav kaj pa ko se srecas z samcem ki je bil glavni v leglu in je odlocen da bo se drugje,kot naprimer v novi druzini , obenem pa je se trmast,odlocen pri temu v podporo pa ima gmoto misic.Vsak pes je drugacen to je res vendar je seveda tudi vprasanje koliko od nas se je dejansko srecalo z psom,ki je bil alfa samec v leglu.Tukaj se vidi dominanca(moje mnenje),ter da dejansko nekateri nasveti ne pomagajo pa ceprav so marsikomu ze ampak je nagon po prevladi enostavno tako mocen,da se marsikdo se ni srecal s takim problemom pa ceprav misli da je z pasjo dominanco opravil na hitro.Mogoce pa enostavno ni imel stika z psom,ki ima mocan nagon po prevladi vseh okoli sebe, pa ceprav misli da je imel.Jaz cisto razumem pisca ki je odprl to temo,pisca ki je napisal,da je svojega psa stresel ter je se bolj zacel rencati.Sem tudi jaz to naredil pa je se bolj zarencal.Sem se bolj stresel je se bolj zarencal.Sem ga pritisnil k tlom pa je rencal pritisnjen na tleh.Sem ga hotel obrniti na hrbet pa je napel vse sile in rencal kot pobesnel in se zvijal kot da bi mu slo za zivljenje.Bom tako vprasal:Koliko od vas je dozivelo da so pogledali svojega psa ki je hodil po njihovi bajti s prsi ven kot da mu bodo pocila,rep pa dvignjen kot da ga hoce zlomiti(dominanten stav) okrog njega pa nekaj sprica medtem ko on hodi po stanovanju.Ko pa dobro pogledas pa dojames da hodi in z dominatnim stavom z svojim bingljem sprica po celem stanovanju ces to je moje sam probaj kaj ce si upas.Govorimo o 3 mesecnem mladicku.Koliko od vas?
lp

Ni nujno  da ravno  samec ;).  Naša Dina  je imela  drugi teden  bivanja  pri nas take izpade.(  stara je bila  5 m  in pol in prej navajena , da  je bila  v svojem pasjem  kardelu  " dasa od  pasa" ;) )
In, ko sem jo  hotela umirit  se je pognala  tudi  vame.  Pa  verjemi , da  je to naredila  samo  enkrat  in nikoli več  ,ker   v  tistem  trenutku , ko je šavsnila proti  meni  dobila tasvoje .
Moje mnenje je:  da  je  treba  dati  psu  v  tistem trenutku(  ko  prvič   proba)  vedet kaj se  sme in kaj ne,  in  kdo  je komu  šef.
Marsikdo  pa  tega  ne  stori  takoj  (  takrat)  in  potem  mu pes  zraste  čez  glavo.  Normalno  pa  da  samo  stopnjuje  svoje izpade.  Nazadnje  pa  pride do tega , da  se  lastnik  boji lastnega  psa in dela  z njim v  rokavicah ker se boji da  ga  bo  šavsnil.
To je pa  meni  totalno  mimo.



Naslov: Re: Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: JB , sreda, 26.07.2006 : 18:34:53
Lep pozdrav!

Tole je moj prvi post na tem forumu...

Imam 4 mesečno bokserko, kake 3 tedne nazaj je tud ona začela poskušat nekej z uveljavljanjem in dominanco (npr renčala je ko sem jo hotel odvlečt za ovratnico z njenega prostora, ni pustila vzet kake salame iz ust...), edino kar je pomagalo je bilo to, da sem jo močno stresel za vratno gubo. Ko sem to naredu se ji je čist strgal, začela je še bolj renčat in probala me je ugriznt, pol sm jo prjel čez gobec jo orng nadrl prtisnu ob tla in še mal potresel in od takrat ni blo več nobenih problemov.
Zanimivo je, da me je od takrat naprej začela nenormalno ubogat, pride ko jo pokličem kar prej niti pod razno ni nardila, usede se brez problemov, vsakič ko izrečem njeno ime me pogleda... in najvažnejše nikoli ne zarenči name, pa če naredim karkoli,

Tista pravila, da si mora pes vse zaslužit res pomagajo ampak bolj v smislu, da psa spomnijo kje mu je mesto, jst pri moji bokserki dominance samo z upoštevanjem teh pravil nisem dosegel...

Vratna guba je zakon!


Naslov: Re: Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: AngSeter , četrtek, 27.07.2006 : 12:59:12
Vratna guba ni nič.
Pomen ima prijem čez gobec roka na hrbtu in pes leži na hrbtu pred nami in mi ga še malo dol potiskamo...

Če pogledaš kar si napisal JB je pes na stresanje odgovoril z renčanjem, na prijem čež gobec in zbitjem na tla pa je dala mir...
Torej ne stresanje je zakon, ampak je zakon tisto, kar mu je sledilo...  ;)

In ker si takoj odreagiral, verjetno ne boš imel več večjih težav na to temo. Ampak, če boš popustil in bo pes lahko počel kar mu je volja, vedno na lastno pobudo in če bo povsod ali vsaj velikokrat prva, se bo to obnašanje verjetno vrnilo. Tako, da napisat, da je vse ostalo brezveze in gremo samo kaznovat pse, ni realno. Ker tako ne bo zrasla v psičko, ki spoštuje svojega vodnika, ampak se te bo kvečjemu naučila bat, kar za enkrat ni tako...

Da smo dobri  vodje, vredni zaupanja, v pasjih očeh je treba bit vedno pozoren na naše obnašanje, ki pa mora biti še kako pravično, če ne znajo tako zameriti, da je groza... ::)


Naslov: Re: Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: Babalu , četrtek, 27.07.2006 : 13:10:27
Se popolnoma strinjam z Angseter.
Stresanje zgolj hrani strahospostovanje,kar pa na koncu ne pomeni da si vodja,ki mu pes sledi in mu zaupa. Skozi tvojo vztrajnost,stalno opominjanje in nagrajevanje se pes nauci kje mu je mesto,kako zivet in se obnasat.
To je dosti bolj dolgotrajno kot stresanje za gubo ali tepez,prinese pa pomebno povezavo pes-vodnik,ki je trajna. In enkrat ko imas tako povezavo s psom lahko z njim pocnes vse.
Lp


Naslov: Re: Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: SamSvojMojster , četrtek, 27.07.2006 : 13:22:33
Hehe midva z mojim tamalim trenirava sedaj da za kazen dobi grd pogled.Dela kot urca.Vcasih hoce obrniti na igro pol se pa zacne poigravanje z njegovimi mozgani :)  Odpoklic,grd pogled.bejz tja,ter ene parkrat tako,ko pa ga za nagrado poklicem k nogam je potuhnjen kot miska.Pa repek udriha kot nor :) Vendar priznam da odzunaj to ne dela,doma je cisto drugace.Kar se pa vratne gube v mojem primeru tice ni pomagala,dejansko tudi na hrbet ni pomagalo.Jaz sem imel kar nrkaj problemov,kot recimo ce sem ga pobozal je zarencal,mah karkoli mu ni bilo vsec je zarencal,koncalo se je tako da sem ga par mesecev hranil na hrbtu,tako da je to bil edini nacin da je sploh prisel do hrane.Je pa vse odvisno od psa nekateri so karakter da ga ne zlomis pa ce hoces(besedna prispodoba),drugi pa enkrat probajo in je stvar resena za vedno.
Lp forumovci :)   Za kakrsnokoli nestrinjanje se vnaprej ne opravicujem  hahaha,vsak ima pravico na svoje mnenje :)


Naslov: Re: Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: popo , četrtek, 27.07.2006 : 13:41:36
Glede te tehnike da psa primes za gobcek in ga prevalis na hrbet se strinjam. Kljub temu, da se marsikomu zdi to nehumano in grdo je se najbolj normalen ukrep ko vsi drugi ne zalezejo. Drugace pa mi je zelo vsec kar je napisala Karmen Zaharias v knjigi To, Priden o uvajanju pravil med clovekom in psom. Namrec v krdelu ni demokracije. Tocno se ve kaj lahko dela vodja krdela (mi) in to more zacet uveljevljat takoj.

Nekaj privilegijev oz. napotkov kako uveljavit svoj status:

-Vse dobre stvari naj si pes prisluzi: hrano, sprehode, cohanje. Z>meraj naj opravi eno vajo preden mu ugodimo. Npr. sedi!
-Pes naj ne spi na nasi postelji ali foteljih, sami pa lahko tu in tam sedemo na nejgov prostor.
-Zmeraj najprej mi pojejmo hrano in jo sele nato damo psu.
-Priboljske naj ne dobiva brez trda, anj si jih prisluzi
-Vselej bodi mi pobudnik in zacnimo in koncajmo igro, crkljanje. itd.
Pri pseh z izredno mocnim dominantnim vedenjem se izugibajmo iger na moc. Npr. vlecenje vrvi.
-Skozi vrata stopajmo prvi, pes gre za nami.
-ne dovolimo da nas pri vzpenjanju po stopnicah prehiti in tako prevzame najvisjo stopnico.
-vsak poskus da nas prime z zobmi za dlan ali drug del telesa takoj koncamo z odlocnim "fuj"!.
-Psa navajamo da ga lahko pretipamo po celem telu (to je prav tako pravica matere). Ce kaze napetost in agresivnost pac delamo na tem psotopoma.

Evo to je na kratko. Je pa po mojem mnenju se nekaj pomebno kar je napisala. Treba je pazit da pravilno razumemo pasje vedenje in vzroke zanj, da ne ukrepamo prehitro in pasje vedenje tolmacimo kot "dominantno" ali "agresivno".

To so pomoje kr dobri nasveti, ki se jih poskusam kr drzat! :)

Upam, da ni nic narobe ker sem to povzel iz knjige,no pa za vsak slucaj naj se se enkrat ve da so misli iz knjige Karmen Zaharias - To, priden! :)

Lp


Naslov: Re: Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: Babalu , četrtek, 27.07.2006 : 13:47:51
No,sej...ce se od malega drzis teh pravil,ki jih je napisal Popo je malo verjetnosti ,da bi pes kot odrasel hotel uveljavljat svoje. Jaz se tudi strinjam z misljenjem,da si pes ne zeli biti vodja krdela:je dosti lazje uzivat ob vodniku in se pocutit varnega,kot biti vodja in imeti vse na oceh. Ampak ce pa nismo dobri vodje,si bo pac pes misli ,da tako pa ne gre vec naprej in skusal sam vzet vajeti v roke.
Lp


Naslov: Re: Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: AngSeter , četrtek, 27.07.2006 : 14:52:36
Pri nas je tako, da bolj kot uboga, več ji je dovoljeno. v bistvu ji pustim, da je prva skozi vrata na primer, na postelji se valjava obe, na kavču prav tako, po stopnicah dirka prva navzgor, sicer tudi navzdol...  ::)

Je pa tako, ob prvi neposlušnosti je pa konec s tem. Mislim, da sem samo enkrat morala prirezat krilca.
Redno pa z njo vadim naučeno in jo učim novih stvari in v bistvu tudi ko dirka naprej in mi tišči igračko v naročje, ko se hoče igrat, točno ve, da čeprav je na njeno pobudo to ne pomeni, da mi lahko ukazuje.

Upam se razume kaj sem hotela napist, ker po eni strani težim z doslednjostjo, po drugi pa recimo, da na videz nisem tako zelo.


Ker kakorkoli pa pogledam sama, nesporazumov z mojim psom ni. In do zdaj mi tudi noben pes s katerim sem imela opravka ni bil šef in jih ni bilo ravno malo...

To sem napisala, da nebi kdo mislil, da če sprejmeš tudi pasjo pobudo, da je to zelo narobe, nasprotno. Pes čuti, da z njim sodelujete...
Je pa treba jasno videt kje je meja in če ta meja ni jasno vidna je pa malo druga pesem. Se je treba prilagajat karakterju vsakega psa posebej. Ni nujno, da vse velja za vse...


Naslov: Re: Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: popo , četrtek, 27.07.2006 : 15:09:01
Ni nujno, da vse velja za vse...
No to pa je se najbolj res. :D
Pac tisto so nasveti iz knjige, ki se meni osebno zdijo zelo vredu, po drugi strani pa je doma druga zgodba.
Pri moji psicki se najbolj drzim tistega da grem jaz prvi skoz vrata(uporabno je ze zaradi tega da prvim vidim ko stopim kam ce je kaj takega da lahko Trixy vidla in se pognala.), potem tega da priboljskov ne dobi kr tak(si jih more zasluzit, ponavadi kr z preprostim sedi, prostor ali daj glas), potem tega da jo lahko pretipam povsod(to je super ce pes pusti, ker marikatere tezave resi ko je z njim kaj narobe). Druga pa tak...pustim ji da me krize ampak vse ma svojo mejo(ka zecne pretiravat je s tem koncano). Glede pobude pa nisem najbolj dosleden, vcasih popustim, ponavadi pa naredim tako, da ce mi ona naprimer prinese zogico poskusam naredit tako, da grem naprimer v drugo sobo za minuto dve in se potem vrnem in jaz zacnem z igro. Tolko da jo pretentam da sem jaz zacel igro - JEDI MIND TRICK :D
Ampak kot je AngSeter napisala, odvisno je od psa. Ne sme bit popolne diktature, demokracije pa prav tako ne! :)


Naslov: Re: Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: *NiKiCa* , nedelja, 17.12.2006 : 10:12:41
lep pozrav
No danes se je meni zgodilo nekaj za kar se mislila da se mi ne more zgodit. Najbolj luškana, prijazna in srčkana psička je pokazala svojo drugo stran. pred pol ure ji je ati dal kost in ko sm šla mimo nje sem videla da nekaj čudno prežvekuje in sm hotela pogledati kaj je pokleknila sem k njej. hotela sem prijeti za kost da bi jo dala ven in je začela renčat. s strogim glasom sem rekla NE in še v tistem trenutku me je ugriznila za prst ( še dobro da ima majhna usta drugače mislim da bi mi odgriznila kar celo roko) v tistem trenutku sem bila tako šokirana da sem samo ustala in šla v sobo saj me je zelo zabolelo  in imam sedaj čisto zatečen prst in boli me. sem kar žalostna ker res ne morem vrjet da se mi je to zgodila po vsem tam ko z njo tako lepo ravnam se igram z njo vsak dan hodiva skupaj na sprehode, spiva skupaj... mislim da je tukaj napaka da sem ji preveč dovolila in misli da je ona glavna.

kaj naj naredima? psička ima 1 leto imam jo približno 4 mesece.


Naslov: Re: Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: JB , nedelja, 17.12.2006 : 11:59:17
Jst se ti kr ne upam nč svetovat ker bi me ženske  na tem forumu zatrle v kali
One ti bodo svetovale da potrebujeta s psom strokovno pomoč- Stariha Pipan  ccccc....


Naslov: Re: Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: *NiKiCa* , nedelja, 17.12.2006 : 12:19:51
vsak nasvet mi bo zelo prav prišel tudi tvoj, tako da če imaš kakšn nasvet kar povej  ;)


Naslov: Re: Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: tina.g , nedelja, 17.12.2006 : 13:43:44
Vzpostavi avtoriteto!
Ti greš prva skozi vrata, ne dovoli ji, da spi na postelji, nekaj časa jo hrani iz roke, igraj se z njo kadar ti hočeš, po nekem času prekini igro in pospravi igračo.Delaj vaje  poslušnosti.Pokazati ji moraš kdo je šef in vztrajati na tem. Če je nekaj prepovedano, je prepovedano za zmeraj. Potrebna je doslednost.
Mnogi zagovarjajo šolanje in vzgojo brez prisile. Vendar če bi mene moj pes vgriznil bi v trenutku letel na hrbet in ostal tam dokler se ne bi pomiril.  Do zdaj je delovalo še pri vseh psih s katerimi sem imela opravka.
Čaka te resno delo in mnogo discipline. Če začneš popuščat ti pes naenkrat zrase preko glave. Psi so še vedno samo psi in se moramo do njih tako tudi obnašat.


Naslov: Re: Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: Drejči , nedelja, 17.12.2006 : 13:51:04
JB
tvoj sarkazen pa res nekako ni na mestu in je povsem neumesen


Naslov: Re: Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: JB , nedelja, 17.12.2006 : 14:20:52
Prvo vprašanje je, čigav pes je to. Od očeta ali tvoj? Kdo ga hrani, kdo ga šola. Če si to ti, naj bi bil še kar pomemben, tvoj odnos do psa-> postaviš mu pravila ki jih mora upoštevat, pri tem moraš biti vedno dosledna.
Dobro je npr. če pes vsaj v eno sobo v hiši (pri  meni je to kuhinja in spalni del hiše) nima dostopa. Mora vedeti da mu ti določaš oz. omejuješ življenje, da ti določiš kje bo spal kdaj bo jedel, kdaj bo šel na sprehod kdaj se bo igral in kdaj se bo božal. Če pes pride sam od sebe k tebi in te sili da ga božaj (rine ti glavo pod roko...) gre za poskus podrejanja, ker je v volčjem krdelu vedno alfa žival prišla do podrejenega in zahtevala crkljanje.
Isto velja za igro, igro in crkljanje vedno začneš in končaš ti.
Pomembno je tudi ali ti dovoli da si zraven med hranjenjem, moraš mu biti sposobna hrano vzet brez da nate renči!  Mah sej je ful tega že na forumu.
Najbol je pomembno da pes ne sme videt da če zarenči nate al pa te šavsne da je s tem nekaj dosegel (npr. da mu daš mir in greš v svojo sobo tulit) Tak pes bo sposoben potem ugriznit vsakega ki mu ne bo všeč al pa ki bi naredu nekaj kar mu ni všeč.
Tvoj pes je mogoče malo prestar da bi zdejle probavala nekaj na silo vzpostavljat avtoriteto (še posebej ker je fizično hitrejši in močnejši od tebe), tako da ti kakšno vlečenje za vratno gubo odsvetujem.
Preber celo temo pa boš kej pametnega zihr našla


Naslov: Re: Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: tina.g , nedelja, 17.12.2006 : 15:55:44
Mislim, da je Jb lepo napisal. Ne strinjam se edino s s tavkom, da je pes prestar za vspostavljanjem avtoitete. Pri enem letu? Pa sploh če jo imaš šele 4 mesece.
Pes preizkuša kje so meje. Če se ustrašiš ob kazanju zob, ali če šavsne proti tebi, potem bo to gotovo počel še naprej, ker se mu izplača.  Ko se to zgodi se umakneš. To je zanj znak, da je alfa žival on. Kar bo začel s pridom uporabljati. Kot je napisal JB. Vendar pa ravno takšni psi potrebujejo malo prevzgoje in avtoritete, da postanejo krasni ljublenčki.
Vendar pa ponavljam: pes je pes, ne obnašajmo se do njega kot do človeka, ker to ni in mu s tem delamo krivico.
Pa vso srečo!


Naslov: Re: Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: *NiKiCa* , nedelja, 17.12.2006 : 16:42:46
JB pes je moj in skoraj vedno mu dajem hrano jaz (kadar me ni ji data hrano ati ali mami) drugače jo pa vse učim jaz in nihče drug, tudi samo jah jo vozim na sprehod, tako da me je to danes res presenetilo.

po tem kar se je zgodilo danes sem opazila pri njej da se je obnašala tako kot da ji je žal kar je naredila (ali pa je to samo moja domišlija) ponavadi če gre kdo ven in ji rečemo da naj počaka zmeraj priteče za mano ven danes se pa tudi premaknila ni od vrat ko sem šla ven kot da bi vedela da je danes zamočila. drugače sem pa prej probala ko sem ji dala za jest da sem ji umes vzela posodo pa tudi trznila ni je sploh ni motilo.

hvala za vse nasvete.


Naslov: Re: Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: SamSvojMojster , nedelja, 17.12.2006 : 17:14:06
Jst se ti kr ne upam nè svetovat ker bi me ženske na tem forumu zatrle v kali
One ti bodo svetovale da potrebujeta s psom strokovno pomoè- Stariha Pipan ccccc....

       Haha JB, ta ti je pa res dobra.  :)  Se podpisem zraven.Raje drzi gofljo in ti in jaz in se marsikdo hehe. :)


Naslov: Re: Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: Drejči , nedelja, 17.12.2006 : 19:41:06
Nisem sicer pristas obiskovanja nekaksnih pasjih srinkov, vsekakor pa sem pristas, da greste s psom v pasjo solo, ker je taksno dopisno tecajnistvo bolj kot ne skodljivo.
Koliko od vas, ki sprasujete, ve kje je vratna guba, kaj je avtoriteteta in kako se vzpostavi pravilen odnos pes-clovek, v katerem trenutku in kako je potrebno odreagirati, da boste od psa dobili zeljen odziv in da psa ne boste zatrli oziroma on vas? Vse te odgovore lahko dobite le skozi aktivno ukvarjanje s psom ob pomoci nekoga, ki vaju lahko na licu mesta korigira in svetuje. Tole dopisnistvo pa nekako ne pije vode, saj ne poznamo ne vas ne psov in je zelo neodgovorno pisati nekaksne resitve, saj vendar ne govorimo o instalaciji Windowsov, temvec o zivih bitjih, ki je vsako za sebe unikatno in neponovljivo.

Za vsakega izmed svojih psov sem morala uporabiti popolnoma drugacen pristop, ce sem zelela isti rezultat. Torej, univerzalne in edine pravilne resitve enostavno ni.


Naslov: Re: Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: AngSeter , nedelja, 17.12.2006 : 20:04:22
Se strinjam z Drejči, čeprav je tudi res, da se s tem dopisništvo vsi lahko marsi kaj naučimo.

PS: Stresanje za vratno gubo je pa čisto brez veze in tudi tistki ki ravno ne učijo s pozitivno motivacijo ne uporabljajo, vsaj jaz tega pri aktivnih kinologih ki jih poznam, nisem opazla.
In še manj v čisto nobeni knjigi (prebrala sem samo novejše) nisem zaznala.
Toliko o teoriji.

Nikica, a si ji vzela kost, kote je šausnila?

Možnost, da je bil to osamljen primer sicer obstaja, ampak nikakor se ne zanašaj na to, ker je možnost ekstremno majhna.

JB, s stresanjem za vratno gubo te bodo reki vzeli resno.
Se pa strinja s praktično vsem ostalim, kar si napisal. Da ne boš mislil, da pa recimo jaz, ki učim s pozitivno motivacijo razmišljam po marsovsko ;)
Sicer pa mora pes ubogat vse, ker je zadnji na lestvici v družini. V to ne štejem določenih psov z točno določenim delom.


Naslov: Re: Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: *NiKiCa* , nedelja, 17.12.2006 : 20:12:40
AngSeter nisem ji vzela kosti takrat ko me je ugriznila, sem bila tok šokirana pa še zelo me je zabolel da sem šla stran in sem spet naredila napako in je ona dosegla svoje. tako da v prihodnje bom morala biti bolj pozorna in ji na vsak način vzeti stvar.


Naslov: Re: Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: SamSvojMojster , nedelja, 17.12.2006 : 20:34:54
   Sedaj si je pes ze utrdil polozaj, nehote razmislja na glas SamSvojMojster in bos imela veliko vec dela.Pes v tebi ne vidi liderja,kar je pokazal in dokazal. :) Spet na glas razmislja SamSvojMojster.
   Imam pa eno vprasanje za vse,ki so v solah.Na kaksne nacine se kaznuje pse,ce sploh :) Resnicno me zanima. Hvala vsem za informacije.


Naslov: Re: Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: tina.g , nedelja, 17.12.2006 : 21:02:32
Dobro tudi jaz samo razmišljam na glas.
Po moje je kaznovanje odvisno od situacije. Če te lasten pes ugrizne je to hudo resna situacija in tudi bolj grobo kaznovanje (beri fizično) zame ni sporno. Predvidevam da do te situacije ne pride naenkrat. Verjetno so bili prej kakšni opozorilni znaki (npr. renčanje), ki jih lastnik spregleda in si pes potem svojo pozicijo v našem "krdelu" interoretira po svoje.

Z vratno gubo je pomoje enako, kot če psa vdariš  s časopisom- je pač način, da  lastnik da duška svoji jezi po moje. Saj če opazujemo interakcijo med psi vidimo kako poteka rangiranje in podrejanje. Zagotovo se ne cotajo za vratno gubo.
Kaznujemo pa vsak po svoje. Otroke tudi različno kaznujemo. Eni bi si prav zaslužili s šibo po riti!


Naslov: Re: Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: SamSvojMojster , nedelja, 17.12.2006 : 21:13:01
   Ampak mene zanima , kako je v solah, za katere konstantno poslusam,kako so resitve problemov. Jaz za svojega vem,da je boljse zanjga,da na kaj takega sploh ne pomisli. :)
   Zanima me specificno za sole! :) hehe


Naslov: Re: Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: JB , nedelja, 17.12.2006 : 21:26:04
Point vratne gube ni v tem da naj bi mati to delala svojim psičkom v leglu, jst nikjer nisem rekel da je to normalna oz. naravna kazen za psa.
Gre pač za to, da psa na tak način kaznuješ že od malega (če je pač to res potrebno) in on to potem tudi razume kot kazen, ker ga zraven karaš. To psa ne boli (vsaj ne preveč), gre pač za to da če bi psa udaril z roko bi lahko kaj hitro postal rokoplah. Jst ko svojega psa potresem on ne zacvili gre pač za vrsto kazni in ko je končana se me pes ne boji ampak nasprotno začne mi lizat roke oz. se prilizovat.
Na nek način pač moraš kaznovat psa če te noče upoštevat ali pa če kaj narobe naredi (ne moreš pač povsod sabo časopisov nosit).



p.s. tudi jaz le naglas razmišljam


je pa seveda tudi res kar je napisala drejči, učit nekoga kako naj pridobi rešpekt svojega psa prek postov je malo zgrešeno, na noben način se tega ne doseže z vratno gubo. To se doseže s postavljanjem pravil in doslednim nagrajevanjem oz kaznovanjem kadar je to potrebno. Bokser je npr. taka žvaletina da se je sposoben par dni skupej trmat če jih po krivici (vsaj v njegovih očeh) dobi. 


Naslov: Re: Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: SamSvojMojster , nedelja, 17.12.2006 : 21:50:43
    JB , vsi na glas razmisljamo hehe. Ti imas bokserja,jaz tudi nekaj podobnega,kaj ima pa napaden lastnik?Predvidevam,da nekaj majhnega,saj ce ne bi pristal na urgenci.
   Tudi jaz na glas razmisljam. :)


Naslov: Re: Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: AngSeter , nedelja, 17.12.2006 : 22:01:07
Jaz v šoli nikoli nisem kaznovala. To mislim pri učenju.

Pri vzgoji, je pa nekajkrat poletela na hrbet, ko je prekršla mojo mejo tolerantnosti. Tepst se ne sme, dret na mioidoče tudi ne, lovit divje živali...
In letela je nahrbet, ko je to prekršla in je bil mir. Ko mi je srno pasla je bilo celo malo bolj grobo, ker so mi živci šli po gobe in sem jo že vidla kako jo bo kak bedak ustrelil. Sem jo pa potegnila iz nagona v polni akciji. Srna nam je po cesti prikorakala nasproti.  :-X
Enkrat je šla na hrbet zaradi prekomernega čuvanja, enkrat ker se mi je stepla z našim posvojencem, no sta se oba  ::)
In enkrat z neko psico, čeprav ni bila začetnica.

In zavladal je mir. Ampak to je moja. Najprej je bila blazno užaljena in me gledala izpod čela, pol jo je pa minilo. Po srni je bila tudi na kratki vrvici do doma. To je bila tudi kazen zanjo.
Nikoli pa ni kazen kako povelje.

SamSvojMojster, a  tvojga tankca sploh kaj gane?
Se mi je zdel izjemno močnega karakterja, trmast kot 100 oslov.
Take trme pa res po moje še nisem vidla. Dober pes. Izredno zanimiv  :P

Ko boš dal mimo še vso pubrteto... Uf... super bo, že vidim ;)


Naslov: Re: Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: SamSvojMojster , nedelja, 17.12.2006 : 22:20:10
   Angleski seter.Dejansko tvoje mnenje res cenim,seveda od kar smo se spoznali.Psico imas fenomenalno poslihtano, ter jo je uzitek gledati.Spomne me na mojega drugega kuzka v svojih najboljsih letih.
   To je bil odgovor,ki je bil na mestu.Odkrit pogovor o kaznovanju.Mojega tanka,hehe ne gane dosti stvari.Sicer je sedaj se vecji tank. :)  Tukaj sem dal smiley,vendar je to ze motece.Zadnjic mi je odlomil zatezno ovratnico,ovratnica je sla v malore(a sem prav napisal? :) ) ,se dobro,da se je to zgodilo pred pasjo trgovino. Trgovina je isti trenutek prodala eno zatezno ovratnico.Obracanje na hrbet je ucinkovoto v dolocenih situacijah,vendar ko je pes v efektu to ne pomaga.Bom dal primer ,kako sem ga kaznoval dva dni nazaj.Sedaj pricakujem javni linc. :)
    Imel sem ga na poleg na vrvici,ter gre nasproti pes na fleksiju.Po sprehajalni poti ob glavni cesti.Se vnaprej dam na kolesarsko,tisti pes je pa imel povodec par metrov.Ko je prislo do srecanja, je tisti pes,na dolgem fleksiju prisel do mojega psa in se zaganjal in skakal ,ter rencal,moj je pa odreagiral.Sunkovito sem ga z zatezno zategnil cca 5krat, saj enkrat ni bilo dosti.Nisem ga vlekel na zatezni,ampak zategnil.Dal sem ga nazaj v poleg in sva sla. Tudi zatezna ga ne gane prav dosti v takih situacijah,tako da moram dejansko prvo na hitro zategniti,ter potem isti trenutek ko ne pricakuje se enkrat.Zatezno ima pod usesi,do konca gor.
    Kako naj recem.To so nekako dve razlicni sferi,ter se marsikomu zdi kruto,vendar tistim,ki ne vedo kako je imeti dominantnega psa,ki je trmast in povrh vsega ima goro misic,ter se zmanjsani obcutek za bolecino.
    Je vsak dan boljsi,vendar jaz vem,da si ne morem privosciti ugriz lastnega psa. :)
    Tukaj tudi malo iskrenosti o kaznovanju z moje strani. :)


Naslov: Re: Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: Babalu , ponedeljek, 18.12.2006 : 14:05:07
Ja kaznujem mojega tako da poleti na hrbet ali dobi eno vzgojno. Vse odvisno od stopnje kaznivega dejanja. Absolutno ne sme odreagirat ali sam povzrocat pretepov, lovit mack ali prekoracit ukazov, ki ga lahko spravijo v nevarnost.
Primeri:
- Enkrat je v centru mesta povlekel za macko. Sunek je bil tako mocen da bi skoraj padla...je koncal na hrbtu in imel strikten "zraven" se cel sprehod.
- V soli je odgovoril na buljenje drugega psa. Kljub zgrozenosti uciteljev je dobil eno vzgojno po riti in imel prostor 5 minut.
- Iz avta je skocil ven in tako prekrsil ukaz pocakaj: malo je bil verbalno napaden in je mogel lepo sedet v avtu do primernega ukaza.

Drugace pa mojega ne kaznujem...ce prekrsi nek ukaz ga postavim nazaj in vztrajam v ukazu. Se mi to zdi dosti bolj uspesno. Kricanja in tepenja ne uporabljam.
V primeru da bi mene hotel savsnit, ko mu hocem kost vzet? Grem po ovratnico, mu jo postavim okoli vrata in ga dvignem ter vzamem kost. Tako zmagovalnega predmeta ne bi vec imel. Pol pa bi zacela vadit ukaz "spusti" s tem, da bi spuscen predmet pol vedno dobil nazaj.
To v primeru da bi samo savsnil...ce bi mu ratalo me celo ugriznit, bi ga prijela kakorkoli, vrgla na hrbet , mu zabrundala "Kaj se gres" in ga nagnala na prostor.
Vse odvisno od tega, kako pes odreagira...ce bi hotel grist bi uporabila prvi nacin.

Samsvojmojster jaz zateg z zatezno niti ne jemljem kot kazen, zgolj opomin da to ni prav. Jaz namrec samo na hitro cuknem, da se zategne in spet spusti. Zategnjeno za usesi pa imam samo ,ko grem mimo nasega pasjega soseda..se vedno usaja za svojo ograjo. Pa sploh ni problem da bi Klark odreagiral...njemu se zdi zabavno in zacne skakat kot kozlicek...kar si pa pri bliznji cesti ne morem privoscit. In to je pac eden od realnih nacinov kako zadrzat mocnega psa.
Lp


Naslov: Re: Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: AngSeter , ponedeljek, 18.12.2006 : 17:49:10
No, jaz tako močnega psa še nisem imela... Lahko meni, ne  :)

Če pa ostanem na naslovu, mene je že ugriznil lastni pes. Bila sem še mala (7-8 let) in staršem je bil to prvi pes v bistvu in mu je ratalo prit nad mano.
Še kako hudičevo sem si zapomnila vse kar je bilo narobe takrat in zdaj zelo dobro vem kaj se ne sme počet. In kako ozemljit psa.

Ko prideš tako daleč... Pa ne da pes malo šausne ali čuva hrano, to ni isto kot biti glavni! In če hočeš na silo takrat nekaj dokazat, boš nastradal, rezen če nisi zelo spreten, kar do takrat očitno nisi bil,  ali pa če maš doma nekaj zelo malega in se ne bo poznalo dosti, če ugrizne.
Tu se ni za hecat.


Naslov: Re: Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: SamSvojMojster , ponedeljek, 18.12.2006 : 18:14:37
      Za kaksnega psa pa sploh gre?Nisem zasledil. :)
lp


Naslov: Re: Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: tina.g , ponedeljek, 18.12.2006 : 18:32:35
Sam svoj mojster! Sicer ne vem kakšne pasme je tvoj "tank" vendar pa verjamem, da večjega psa ne moreš kar tako sredi akcije zvalit na hrbet. Za mene zatezna ovratnica pri večjih psih ni sporna. Ne znam si predstavljat osebe kot sem sama (nakaj preko 50 kg), da bi krotila kakšno veliko mrcino samo z pozitivno motivacijo ( zame je že ovčar kar velika mrcina kadar jo je treba krotiti!). Če predvidevaš, da se bo pes zagnal ga pač zategneš in preprečiš bližnje srečanje. Nič spornega!
Će pa psa zateguješ v nedogled pri učenju vaje poleg, pa je z moje strani sporno, ker obstajajo tudi bolj blage metode. Pa še v nevarnosti ni nihče za razliko od prejšnje situacije.


Naslov: Re: Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: skogkatt , ponedeljek, 18.12.2006 : 18:45:00
A mi lahko razložite, kako spravite psa na hrbet?  ???
Ne da bi tega potrebovala, sam sem se pa zdajle zamislila kako je mišljeno.
A ga primete za noge, ali ga spodbijete ali kaj?

Pri mojemu je tako da prvih 10 min, ko prideva ven, nič ne pomaga in nič ne poskušam, vleče ko **** ampak ga razumem ker mu energija dobesedno poka čez vse šive. Mora se malo zlaufati, da mu komande sploh pridejo do živega. Potem se umiri in uboga. Če je pa kdaj kakšna kriza na cesti ali se spozabi, ga prav tako s kratkim cukom opomnim. Njemu na srečo ponavadi zadostuje strogi Ne, zato nimam kaj veliko izkušenj z kaznovanjem. Hrano in vse ostalo mi pusti jemati, ve da bo dobil nazaj če je priden. Je pa tako da sem vsekakor bolj trmasta kot on in mi na kraj pameti ne pride da bi njemu (ali kateremukoli ) popuščala  ::) Sva pa kdaj pa kdaj tudi skregana, ko mi kakšno tako uspiči  ;D

Če je pa kdaj reees kriza, to mora res biti nekja uf, pa uporabljam svoje tajno orodje - pršilka! - najbolj grozna reč na tem svetu sploh ;)

@Mojster-nice doggy  ;D :-*


Naslov: Re: Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: luncica , ponedeljek, 18.12.2006 : 19:32:18
Uf, meni se niti ne sanja, kako sem Luno enkrat, ko se je nad tamalo mrcino usajala, spravila na hrbet. Bila sem pa tako besna, da bi se sla najraje kam zdret, v tistem je pa ze bila na hrbtu in cisto sokirana od presenecenja (razvajena je v nulo - vse privilegije si je itak sama zasluzila, trmasta je kot vol, drugace pa tezav z dominanco ali s cim podobnim nima, tako da sem to res samo enkrat naredila - in ja, bom takoj ponovila, ce me se kdaj tako razkuri, ker je res delovalo v trenutku).

Verjetno sem jo potisnila v prostor ter zagrabila za sprednji tacki in obrnila - si ne predstavljam, kako bi 30-kilsko mrcino drugace obrnila na hrbet.


Naslov: Re: Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: AngSeter , torek, 19.12.2006 : 10:57:30
Sem pa opazla, da se dogaja da nekateri takemu psu rečejo prostor in ko se uleže ka prevalijo.
Napaka da ni večje.

Jaz sem tudi mojo ob tla potisnila in jo pol prevalila, ampak moja ma 20 kg. Moje ni nič v primerjavi s kakim planšarjem ;)

Ampak ko se o tem pogovarjamo, me ves čas skrbi, da ne bo šel kdo kaj takega preizkušat...  :-\

Lahko se naredi veliko škode s tem, če se ne ve točno kdaj in predvsem, da je upravičen zakaj!
Veliko je takih, ki raje pravijo, da bolje nikoli naredit kaj takega. Jim dam kar prav.
To je tako hudo ponižanje za psa, da si verjetno sami ne moremo predstavljat.

In nikakor to ne pride prav v kakem učenju! NIKAKOR!


Naslov: Re: Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: skogkatt , torek, 19.12.2006 : 11:28:33
Se mi je zdelo, da je to res tak skrajni ukrep  ???
Poleg dejstva, da mi po vsej verjetnosti niti ne bi ratalo podreti svojega psa, močno dvomim da bi mi uspelo v tapravem trenutku.

So no go for me ;)

Vseeno pa hvala za pojasnilo!


Naslov: Re: Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: AngSeter , torek, 19.12.2006 : 13:30:51
So pa baje tudi psi, ki jih to nič ne gane...

Ni splošnega recepta...


Naslov: Re: Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: SamSvojMojster , torek, 19.12.2006 : 16:37:30
Moj pes,ko je v efektu,ce ga bos vrgel na hrbet ne bo nic.Bo samo oci obracal kje je pes.Mene se opazil ne bo.Res je .So psi,ki jih to ne gane. Doma je druga stvar.


Naslov: Re: Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: flufi , sreda, 20.12.2006 : 00:36:07
.. in so psi, ki so potem se slabsi - npr. ce je dobil batine in letel na hrbet zaradi izzivanja in grozenj (rencanja, zaganjanja) v drugega psa - preizkuseno.


Naslov: Re: Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: AngSeter , sreda, 20.12.2006 : 10:27:20
Tudi to je res. Sploh če je bilo izzivanje posledica strahu in ne neke dominantnosti.

Sami razlogi zakaj se tega ne uporablja, če točno ne veš kako in kaj, pa še se lahko zmotiš.


Naslov: Re: Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: flufi , sreda, 20.12.2006 : 23:05:17
V mojem primeru pes ni poznal strahu, bi rekla, da se je stanje poslabsalo bolj zaradi napacne povezave, ki jo pes, ki pac ni ravno primerek viska pasje inteligence (beri: razstavna vzreja  ;)  ) vzpostavi ob kazni do sovraznika + popolnoma napacna in skodljiva navodila mr. instruktorja, ki zal ni bil primerek viska cloveske inteligence..  :) 

Je pa moj pes zelo emocionalno stabilen in resnicno ni bilo v zivljenju z njim nobene tezave razen teh dolocenih samcev, kar se je seveda zacelo prav v tecaju.

Smo potem kasneje postimali tudi to.


Naslov: Re: Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: AngSeter , četrtek, 21.12.2006 : 10:44:31
Še ena torej...
Zanimivo, da ni razumel in povezal drugače.

Da ne bomo prišli do zaključka, da mamo srečo itsti, ki smo parkrat to naredili in imeli mir... Čisto možno. :P

PS: Flufi, a si mogoče iz okolice Divače ali Sežane?


Naslov: Re: Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: flufi , nedelja, 24.12.2006 : 00:14:05
A to po psu sklepas ali po mojih izjavah  ;)

To glede napacnih povezav pa sploh ni neka redkost pri psih - takrat v tecaju, ko se je to dogajalo seveda tega se nisem vedela, potem pa sem o tem brala, slisala in kasneje tudi govorila z obema nasima "pasjima psihologinjama".

Se pa popolnoma strinjam z naso agilitasico Trkmanovo, da se najvec naucis o ucenju in vzgoji psov takrat, ko dobis zaj*** samca, po moznosti samozavestnega in po kilih enakega sebi, ki ga vse zanima, in pri katerem se ponoci tuhtas, s cim ga bos drugi dan bolj zmotiviral za sodelovanje; potem narocis celo knjiznico bolj ali manj strokovne literature iz tujine, video kaset oz. DVD-jev, organiziras predavanja z vedenjci, naredis skoraj doktorat... ;)


Naslov: Re: Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: SamSvojMojster , nedelja, 24.12.2006 : 02:51:09
     Flufi,s tem tazadnjim se pa strinjam. :)


Naslov: Re: Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: *NiKiCa* , nedelja, 24.12.2006 : 13:35:33
hey

no danes imam pa eno veselo novido. moj psički sem dala danes kost in ji čez pol ure vzela in me ni ugriznla  :)


Naslov: Re: Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: AngSeter , nedelja, 24.12.2006 : 16:29:47
Flufi, po psu sklepam :)

Pol pa še malo psa ignoriraš in si na konju ;)


Naslov: Re: Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: SamSvojMojster , nedelja, 24.12.2006 : 17:48:57
Kere pasme je pes?Mene se zneraj firbec matra. :)

lp


Naslov: Re: Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: *NiKiCa* , nedelja, 24.12.2006 : 18:51:44
če sprašuješ mene je moja psička pasme pekinez. ;)


Naslov: Re: Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: SamSvojMojster , torek, 26.12.2006 : 22:08:07
Ali si imela kaksne hujse poskodbe? :)


Naslov: Re: Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: ka ty a , torek, 26.12.2006 : 22:13:57
Imela je zatečen prst.
Tudi taki mali psi znajo kar pošteno ugriznit.


Naslov: Re: Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: Ancyka , sreda, 27.12.2006 : 19:05:26
svetujem vama, da gresta v pasjo šolo in ga naučiš osnove poslušnosti...verjetno bo malo bolj težaven za učenje, a se bo trud izplačal


Naslov: Re: Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: *NiKiCa* , sreda, 27.12.2006 : 20:32:07
ja saj razmišlam da bi šle v pasjo šolo ampak spomladi ko bo bol toplo  ;)


Naslov: Re: Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: ka ty a , sreda, 27.12.2006 : 20:34:52
Boš videla,da bo potem bolje ;)
Malo tudi učiteljico v pasji šoli vprasaj in ti bo z veseljem svetovala.


Naslov: Re: Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: AngSeter , četrtek, 28.12.2006 : 10:19:21
Šola je za vse priporočljiva ;)
Sploh če bo prišu zakon, da bodo morali imeti vsi psi BBH, če bodo hoteli biti v urbanem okolju...

Sicer pa čuvanje hrane ni ponavadi pokazatelj kake nadrejenosti psa.
Ne spomnim se ali smo to že povedali...


Naslov: Re: Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: lovethor , četrtek, 28.12.2006 : 11:16:51
Čuvanje hrane res ne, napad pa zagotovo je. Meni Thor vedno poskuša pobegniti, ko mu hočem vzeti kost, ampak nikoli še ni zarenčal, samo cvili, ker jo hoče nazaj  :'(


Naslov: Re: Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: ka ty a , četrtek, 28.12.2006 : 11:20:33
Mi smo pa naša že od malega učili,da pustijo,da jim vzameš karkoli ko jejo tako,da zdaj ni problemov.


Naslov: Re: Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: lovethor , četrtek, 28.12.2006 : 11:25:11
Mi tudi, ampak Thorček vsakič znova poskusi pobegniti - doma je sicer hecno, ampak ko je zadnjič zunaj nek kruh našel in potem bežal z njim, mi pa ni bilo tako hecno  >:( 


Naslov: Re: Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: Nikomah , četrtek, 28.12.2006 : 11:34:57
Tudi jaz sem že večkrat napadel in ugriznil lastne pse.... Pravzaprav to redno počnem.  8)

LP, Nikomah


Naslov: Re: Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: lovethor , četrtek, 28.12.2006 : 11:36:56
 ;D ;D


Naslov: Re: Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: AngSeter , četrtek, 28.12.2006 : 16:47:33
Ni res. Napade lahko, ker se počuti ogroženega.

Lahko pa tudi nikoli ne napade pa je vseeno šef.

To da beži stran je popolnoma isto. Samo drugače se kaže. Je posesiven in noče zgubit kar je njegovega.

Vsak pes je osebnost zase. Ni splošnih navodil, varianta: ko naredi to in to, vedno pomeni to in to...
To ne obstaja...


Naslov: Re: Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: lovethor , četrtek, 28.12.2006 : 20:56:32
Se strinjam. Če pa se z njim veliko ukvarjaš, ga zelo dobro poznaš in za svojega psa točno veš, kaj kakšna stvar pomeni.

Tako kot jaz ne vem točno, zakaj je tisti pes renčal, ti ne veš točno, zakaj moj beži, ko najde nekaj 'slastnega'. Zagotovo pa ne gre za posesivnost, ampak je še zelo mlad in poskuša, kje so njegove meje. Bo pa postal posesiven, če mu bom to dovolila oz. če ne bom našla načina, kako ga odvaditi od tega - vendar ga bom. Malo sama, malo v šoli.



Naslov: Re: Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: ka ty a , četrtek, 28.12.2006 : 21:02:08
Nekateri psi pa odnašajo predmet v igri,da ga potem loviš...


Naslov: Re: Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: AngSeter , petek, 29.12.2006 : 11:33:05
Seveda,ampak zakaj bežijo stran? Zato, da tega ne dobiš ti. In to jih zabava.

In to ne pomeni, da je tvoj šef ali ne...

Na tem primeru se lepše razume, ne?

Sicer se pa na splošno ljudje preveč obremenjujejo(mo) kdo je komu šef. In v vsaki stvari prehitro sklepamo, da smo "ogroženi".

Eni pa tega ne vidijo, pa če jim z velikimi črkami napišeš  ;)


Naslov: Re: Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: lovethor , petek, 29.12.2006 : 12:07:02
Moj beži tudi zato, ker ve, da se mi gabi drekec iz njegovih ust vlečt, ko ga najde in je uvideven do mene. Ga rajši poje, da nimam jaz dela s tem  ;)
In takrat si zaželim, da bi imela totalno avtoriteto in bi rekla: Thor pridi, Thor izpljuni, Thor opraviči se  ;D

Ampak to je pa res že čisto off topic...

Dejstvo je, da nihče ne ve vsega, vsak pes se razlikuje od drugega in z njimi se vsak dan naučimo nekaj novega. Dokler se trudimo za njih in z njimi, je vse okej. Seveda pa vsak naleti kdaj na kašen problem in jaz vem, da bom zaradi mlajšega še kar nekaj nohtov zgrizla, preden bom njegova šefica  ;)


Naslov: Re: Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: AngSeter , petek, 29.12.2006 : 12:09:17
Maš srečo, da poje!
Lahko bi se povaljal!  ;D


Naslov: Re: Napad in ugriz lastnega psa
Poslano od: lovethor , petek, 29.12.2006 : 14:29:38
Ne, on se ne povalja, se pa zato psička toliko bolj z veseljem  ;D