mojpes.net

Pozdravljeni! Prosila bi vas, dragi forumasi, za mnenje. Kuziko, 10 tednov stara bologneserko, ze jemljem seboj, na Smarno goro. Sicer po najstrmejsih delih in tudi celo pot navzdol jo nosim, sicer pa sama z veseljem in pridno hodi. Kaj menite - naj jo zaradi morebitnih okvar kolkov in hrbtenice raje vodim na sprehode po ravnem ali ji vzpon  ne skodi? Sicer pa je psicka zelo zelo zivahna in menim, da prav uziva....
Bojim se tudi, da tudi sama nosnja v narocju ni prav ugodna za mlado hrbtenico, saj jo ne glede na mojo pazljivost sem ter tja kar malce "mece" po narocju.
Hvala in LP vsem!

za kuzka do starosti vsaj 6 mesecev taki sprehodi nikakor niso primerni. Sprehajaj jo po ravnem terenu. Pa tudi z dolzino sprehodov ne pretiravaj. Po stopnicah jo pa le nosi cim dalj... Je bilo pa na to temo ze veliko napisanega.
m.

Definitivno po ravnem. Samo pocasi pa po pameti, ne pretiravaj, pa bo vse v redu. Smarna gora se mi pa res zdi kot stopnice. Kasneje poskusi najprej s kakimi poloznejsimi kuclji, ko se pes popolnoma razvije, je pa tudi Smarna gora 'koscek slastne kosti'. Lp Neza

Hvala vsem za nasvet! Hja, hmmmmm - ocitno se bom res mogla za nekaj casa odpovedati moji priljubljeni (da ne recem vsakodnevni) destinaciji.  Ampak vseekakor je pa zdravje nase ljubljenke na 1.mestu!
Naj se pa opravicim, ker vem, da sem nacela temo, ko pa se podobne ze nahajajo v arhivu.  :-[

Hoj,
Če vaše kužike nočete puščati doma in je pot na Šmarno goro del vašega vsakdanjika, vam predlagam, da jo na poti gor in dol nosite v nahrbtniku (sedaj sigurno nima več kot 1kg?), na vrhu, ko počijete na kolopici, pa jo dajte ven. To bo odlično za njeno socializacijo, še posebej med vikendi.  ;)  :)


Drugače pa definitivno odsvetujem take ture dokler psička popolnoma ne odraste - vsaj do enega leta.

LP

Dobro jutro, se enkrat! In hvala, Dunja (in vsem ostalim) za nasvet!
Sem pa kar malce zmedena: včeraj sem mojo srcico peljala k veterinarju, na cepljenje. In sem mimogrede izpostavila vprasanje glede hoje na Smarno. In veterinarka mi je odgovorila, da jo mirne duse pustim, da sama hodi. Celo vec: da tudi za pot navzdol ni panike. Torej.... precej cudno, kajne? Vseeno pa sem se odlocila, da bom sprehajala psico po ravnem; oziroma jo le izjemoma jemala seboj. Pa se to bolj ali manj v narocju - oziroma v nahrbtniku. Hehe, prav posreceni so!! Sem jih ze ogledovala v eni od LJ. ZOO trgovin.
LP!

Ja, to me zelo preseneča, saj bi veterinarji lahko vedeli, da ti bo mladiček sledil čez svojo mero. Mladi psi nimajo občutka kdaj je dovolj. Tako srečni so, da so z nami in da se "jim dogaja", da pozabijo na utrujenost, celo na bolečino.
Veterinarji - svašta...

LP,

Dunja