mojpes.net

Angleški seter, kotena 2004, plašna, sterilizirana, čipirana, cepljena - išče nov dom. V poštev pride hiša z vrtom in skrbnikom, ki bo dovolil bivanje v hiši. Zaželjena je družba še enega psa ali psice.

Ogled in posvojitev možna po predhodnem dogovoru na tel.: 051/30 44 35.


http://maja-kos.moj-album.com/slike/3867423/pP5u5bFQVQxUgk7y.v.jpg

Lepa psica ime Mona ji prav pristoji.

pozdravček!

katero hrano pa mona rada je?
in jo seveda deli s sostanovalci!

Mona je v novem domu.  :)  Bodi pridna, Monči. :-* :-* :-*

To pa je res lepa novica :D Srečno Mona!

Lp, Maja

Kaj?   :D  Super!!!!  :)

Srečno, Mona!!! :D :-*

Lepa novica, srečno Mona  :-*

SUPER!!!!!
Srečno, Mona :D!

Super :D Srečno Moni  :-*

Odlicno!!!!!!!!

Res lepa novica!Srečno!

Mona se lepo prilagaja. Očitno smo izbrali pravo pasjo in človeško družbo zanjo, pa še idealno okolje za povrh. Sem vesela za vse tri  ;).

Res lepa novica! :)

Sej ne morm verjet, ful dobro 8)

Ful ful vesela za tole punco. Nova lastnica, nas bos pocastila s kaksno sliko Mone na novem kavcu?  ;) lp

Fotoaparat sem posodila hcerki na dopust... :( pa glih zdaj. Ampak bojo slikce, ne se bat.

Kavca pa sploh (še) nimam (pa ne Smetki povedat).
Se da pa super uživat na terasi, pod mizo, sredi grma, na travi, na kupu peska, sredi vrtne grede,
zdraven postelje, na postelji, na stopnicah, v vodi, na golih tleh in celo na lastnem ležišcu.

S prvo kužo sta ful frendici, podita se tako, da sklede z vodo in hrano letijo po celi sobi (brikete sem
pobirala tudi iz kompota na štedilniku) :o, na travniku pa vidiš samo dva bela zmazka.
Repne mišice se pospešeno razvijajo, tudi intervali med obveznimi tolažilnimi cohanji in stiskanji pri meni se
daljšajo, kar je lepo. Res mislim, da uživa.

So pa lovski psi  od sile.
Delamo vse tri lepo na vrtu, nedalec od vhoda v hišo....in ti mrtvo hladno vstopi sosedov mackon in mi
mirno pohrusta vse piškote z mize.   Še dobr, da mam dva psa  :-\


lp Mona, Fina in Polžek

 :D 


 ;D  ;D  ;D

 :D ;D  končno!

 ;D he he he, to sta ti čuvajki!  :D

A lahko pristavim še svoj piskrček, da povem kako zelo sem vesela za Mono :) Super ste vsi skupaj, hvala vam, Moni in Fini pa enega velikega  :-*

Kako lepe novice!! :)

Polzek, sem vesela zate in za Mono.
T.
PS: O letalskih briketih pa se dajo napisati zgodbe (jaz jih redno stresam iz čevljev, ko grem v službo :D

Hehe... a pol boš vseeno še kakega mačka vzela  ;D. Lepo brat tole, res.

  Smetka, ti ne razumeš!!
  Piškoti so bli cokoladni.... :'(

Ja boga Polžek! Vidiš, da razumem  :D.

 :D :D Ej, kako pa se tole fino bere! bravo vse skupaj!

Uživajte!!!! :) Moni pa enga super čohca!

Lp Polonak

Žr dva dni sem dobre volje, ko sem izvedela kje je Mona :)
Vsem trem veliko uživanja in crkljanja.

JUTRO MONE IN FINE


Jutro je.
Včeraj je skoraj ves dan deževalo in danes sta polni energije. Krempeljčki nestrpno praskljajo od postelje do vhodnih vrat in nazaj.
Šefica pa kar še spi.
Nesprejemljivo.
Mona skoči na posteljo in vohlja okoli njenih uhljev, Fina pa prevzame gole prste na nogah, ki kukajo izpod odeje. Šefica zarenči in potegne noge k sebi, odejo pa preko glave.
Aha. No prav, bosta pač potrpeli še pol minute. In niti sekunde več.
Na postelji se razvname tiha, a energična bitka. Zobje hlastajo po uhljih, telesi se prevračata in težko pristajata na negibni gmoti pod odejo. Šefica se godrnjaje premakne in to je znak za divji stampedo proti vhodnim vratom.
Zdaj pa bo, ne? Ne. Ženska trmasto spi.
Čas je za resno akcijo. Mona spet prevzame glavo, Fina pa noge in jezika neumorno ližeta vse, kar dosežeta. Končno se postava na postelji dvigne in ni videti navdušena. Toda to ne moti velikega duha, Mona in Fina se že gneteta pred vrati in čakata, da zaspani koraki pridrsajo do njih.
Končno.
Vrata v jutro se odprejo in skoraj padejo s tečajev, ko dva bela izstrelka šineta na plano.
Veselje je nalezljivo in šefica si ne more kaj, da se ne bi nasmehnila, ko si gre kuhat kavo.
Jutro diši po svežem, novem in vznemirljivem, trava je hladna in vlažna, sončni žarki še niso priplezali izza hriba.
Mona in Fina se za nekaj trenutkov ločita in si poiščeta vsaka svoj kotiček za...no, vsega vam pa res ni treba vedeti.
Nato pa skupno, rep ob repu začneta jutranji obhod.
Najprej prečekirata luknjo, ki sta jo prejšnji dan kopali skoraj do trde teme. Jap, še je tu. Z voluharjem vred. Z glavami tesno skupaj tiščita nosova v zemljo, nato se odločita, da bo za to čas pozneje. Če jasno šefica spet ne bo težila, da "ne kopat", kar
je skrajno nepravično. Ko ji bodo voluharji požrli ohrovt, ji pa spet ne bo prav.
Naslednji je na vrsti plitev bazenček. Fina se ne obotavlja in je v naslednjem trenutku do smrčka v vodi, Mona pa samo žejno pije, saj vemo, da je blatna, postana voda stokrat boljša od čiste v skledi.
Šefica si je tačas prinesla kavo ven na teraso in Mona nemudoma izkoristi premor, ko Fina uživa v jutranji kopeli in oddirja gor na pošteno dozo čohanja. Mmmmm, res paše.
Toda Fina se že otresa in dolžnost kliče.
Mona spet steče dol in pride ravno pravočasno za intenzivno skupno valjanje po travi.
Rjavo-zeleno-beli postavici spet pridno vohljata naokrog. Ustavita se ob ograji, ki je - ti smola - še vedno tu. Kot v posmeh ravno tedaj pribrska mimo sosedova kokoš in jima čisto očitno kaže osle. Fina in Mona sedita strogo zravnani, kot otroci na prvi dan šole in jo nepremično gledata. In gledata.
Ta ograja je pa res preneumna. Ker upanje pri psih umre zadnje, optimistično stečeta nekajkrat gor in dol, da bi našli izhod, ki sta ga včeraj prav gotovo spregledali.
Oh ja. No pa nič. Trapasta kura je itak ugotovila s kom ima opravka in jo je pobrisala domov.
Nazaj k vohljanju. Koraki se daljšajo, hitrost narašča in kmalu dirjata preko mokre trave, kot bi jima gorelo za petami. Prostora je več kot dovolj, a čas je za njuno najljubše dirkališče - po robu desno od hiše do druge strano ograje, nato oster obrat, v polni hitrosti nazaj preko terase, kjer šefica za vsak slučaj skodelico kave z mize raje prime v roke, nato gor po širokih stopnicah do dvoriščnih vrat....spet obrat...
Trava in pesek frčita, včasih je čas za varijacijo LEVO od hiše, kjer so krasni kupi lesa, pod katerimi se je fino ravsati, ampak šefica tega ne vidi rada. Ok, spet do ograje, Fina podi Mono, obrat, zdaj je zadaj Mona, tik pred teraso v elegantnem loku preskoči Fino in skupaj se zadnji hip ustavita pred dvoriščnimi vrati.
Pavza?
Se hecaš?
Po šesti rundi je čas za tretjo varijacijo: v polni hitrosti čez teraso in skozi odprta vhodna vrata naravnost v hišo. Tekač na hodniku se nabere v harmoniko, krempeljčki obupno praskajo po gladkih ploščicah in šefica, ki se še vedno trdno oklepa svoje skodelice napeto čaka na neizogibni zvok prevrnjenih skled  z vodo in briketi.
Nič. Tišina. Sumljivo.
Šefico premaga radovednost in v hišo pride ravno pravi čas, da Moni iz gobca potegne eno svojih japonk, ki jih je prejšnji večer nepremišljeno pustila ob postelji. Japonkam iz penaste gume sicer že od prejšnjih juter manjka nekaj koščkov in Mona neprizadeto maha z repom, saj si je zaradi malomarnosti šefice gotova končne zmage.
Mona in Fina se sopeč pritisneta k šefici vsaka z ene  strani, res je že čas za novo dozo crkljanja, nato se premestita na travo ob terasi in se zviška vržeta na tla.
Pavza.
Ampak tik pred Fininim jezikom, ki ji moli daleč iz gobca, je krasna veja, ki sta jo nekaj dni nazaj privlekli od kdovekod.
Jezik jo oblizne, nato Fina dvigne glavo in začne glodati. Mona je takoj pokonci, željno se približa in že preučuje, s katere strani bi se bilo možno pridružiti. Končno najde tanjši odganjek, ki moli stran od glavne veje, zagrabi in povleče.
Za hip obe otrpneta v preizkušanju moči, Fina ni navdušena, to je vendar NJENA palica. Rahlo zarenči, ampak Mona se ne da odgnati, še vedno cuka za odganjek. Veja je GOTOVO dovolj velika za obe. Ali vsaj za Mono. Vlečeta vsaka na svojo stran in stopicata v krožnem plesu, ki se vedno bolj razvnema. Sopečima gobcema, ki hlastata drug po drugem se pridružijo tace, ki poskušajo nasprotnico pritisniti ob tla.  Veja obleži pozabljena v vrtincu nog, repov in hlastajočih zob. Za hip se ločita in vzameta zalet, nato se vzpneta na zadnje noge in trčita skupaj, da zobje kar zašklepetajo.
Zdaj gre zares. Izzid je nepredvidljiv in šefica, ki ju gleda, se ne more odločiti, na katero bi stavila svoje pol plače. Fina je močnejša in težja, Mona pa hitra in okretna kot mačka.  In res je Mona na tleh, toda v hipu se akrobatsko izvije in zdaj je na tleh Fina, z nekaj truda strese Mono s sebe, toda zdaj sta na tleh obe, borbenost ju počasi zapušča in samo še nežno grizljata druga drugo po vratu. Objeti in sopeči skleneta premirje.
Zdaj pa res pavza.
Čez čas se Mona spomni, da bi šla pogledat, če je od včerajšnje večerje ostalo še kaj tistih krasnih briketov s tuno. No ja, TUNE
definitivno ni več. Škoda. Diši pa še vedno lepo in iz hiše se sliši prizadevno hrustanje. Ko spet pride ven, nenadoma otrpne in se zagleda v Fino, kot bi jo videla prvič v življenju. Tudi Fina obstoji čisto na miru in ji vrača strm pogled. Dolge sekunde kot dva kipa stojita popolnoma nepremično, ne da bi zganili z mišico ali z dlako v repu. Nato se zadnje noge pri obeh istočasno čisto počasi upognejo. Kot bi ju izstrelil iz loka, si obe hkrati planeta nasproti.
Nova runda ruvanja in dirjanja, pri čemer zelena gumijasta žaba, ki se je na svojo smolo znašla na njuni stezi, ob vsaki ponovitvi presunljivo zacvili.
Sredi skoka ju ustavi glas šefice: " Ok punci, dovolj za zdaj, gremo noter."
Šefica v službi na žalost ni šefica in se mora odpraviti na delo.
Mona in Fina se spogledata, vendar red je red in poklapano odcapljata v hišo, le še spotoma se še sem pa tja pogrizljata po uhljih.
Dobita vsaka svoj košček pasje čokolade in žejno pijeta, nato pa se stisneta druga k drugi na ležišču in zadovoljno zavzdihneta  ob pričakovanju popoldanskih dogodivščin.
Res je lepo biti pes.

uau, super, napisano tako doziveto in se bere, kot da sem s tabo kafe pila ;D
Res so takale jutra pasje naporna, hehe.

Polzek, a bi bila ti za dodatek kaksnih fotk k temu tekstu in za objavo med srecnimi zgodbicami?
Najdes jih na http://www.mojpes.net/forum/index.php/board,196.0.html in na http://www.mojpes.net/modules/pomoc/index.php?storytopic=8.
Ti bo marsikateri obiskovalec hvalezen za polepsan dan. :)

Sicer pa zelim tema tvojima borkama Moni in Fini en strasansko uzivaski vikend, pa seveda tebi tudi :)

Res je  :D Hvala za tole  :)

Moni in Fini vsaki 100 :-* pa lep vikend vsem skupaj!

Tole je bilo pa res užitek brat

Jana, nekaj slikic je na

http://polzek.moj-album.com/

ostale bom naložila ko bom imela čas, ker me kompi malo zeza.
Pa delajte z njimi kar sem vam zdi....ce bi jih kdo lahko preložil na ta forum naj kar - meni trenutno zadeve delajo p
      o
                                         č
  a
                                                                                  s
            i


Lp, Polžek

Hehe, da se ne bi premislila, je zgodbica kar sibnila na:

- http://www.mojpes.net/forum/index.php/topic,16530.0.html in na
- http://www.mojpes.net/modules/pomoc/article.php?storyid=122

Javi, ce je vse ok.
Aja, dovolila sem si vzeti iz albuma 5 fotk.

Super napisano, Polzek, si ti v resnici kakšna slavna pisateljica? 8) Očitno je res lepo biti pes pri vas doma, se tudi s slik vidi, da je bejbama naravnost z rožicami postlano. :D

Za zjokat (od veselja) lepo :) :) 8)

Upam, da bojo kmalu kake nove slikice in zgodbice :D

Sem šele danes prebarala...tukaj za računalnikom s svojo skodelico kave na mizi in mi je res polepšalo dan. Super napisano :) Mona pa očitno uživa 100/h :D

Super ste,

lp, Maja

Lepa zgodbica, vesela sem, da Mona tako uživa s Fino in z vami  :D

Takale zgodbica pa res polepša dan... In kar privabi kako solzico sreče v oči.  ;)

Kako sta lustni:)

Zdajle sem prebrala "Jutro Mone in Fine" in je takooo pasalo! :D

Super, uživajte tako še naprej! Čohec obema pesjankama  :)

Super napisano.  :D
Moni je pa res sekira v med padla.  :)

Tudi jaz sem vesela za Mono.  :)  Sploh nisem opazila, da je bila tema v arhivu. Potem pa danes preberem vse. Me je skoraj kap od veselja. Res super za Mono, da jo je opazila prava posvojiteljica.  :-*

  Hejla,

  a ni hec, da se količina dlake z dvema psoma podeseteri in ne podvoji?
  Prej, ko sem imela po enega psa, je bila katastrofa. Zdaj....si bo pa treba besedo še izmisliti.
  Mislim.....odprem tetrapak mleka in je dlaka že notri. Prisežem.
  .....kupim nove hlače - so dlakaste že pri blagajni. Čudo.
  ....zjutraj, ko vstanem, najprej izkašljam kepo dlake, kot mačka. Se bo treba naučit spat z zaprtimi
  usti :-X
 
  Ampak je pa tudi nekaj lepega pri vsem skupaj.
  Punci češem zunaj na terasi, da bi bilo kao manj dlak po hiši (japajade ::)).
  No, pa sem eno popoldne, ko sta punci spali gledala na teraso in se čudila, koliko ptičkov tam pridno
  kljuva po betonu.
  Le kaj jejo?
  Pogledala sem bolje in videla, da vsak drži v kljunčku lepo zložen šopek dlak. Natančno so pobirali dlako
  po dlako, pa frrrrrrrrr v gnezdo in spet nazaj.
  In tako bodo letos bližnje ptice lepo na toplem ... v de-lux zimskih gnezdih, podloženih z pasjo dlako.
  A ni to lepo? :)

  (ampak Smetki se vseeno priporočam, če bi slučajno naletela na kakšnega golega kitajčka....takoj
   zamenjam za dva dolgodlaka psa  ;))

              LP, Polžek

Hehe, Polzek, nic se ne huduj nad dlakami;) - pomisli, da si storila dobro delo, ko si posvojila pesjanki, saj bodo pticki na toplem:)

LP

Ko sva vcasih z mojo prijateljico cesali njenega skota, so ptici kar v vrsti cakali. ;D Zdaj vidim, da niso samo nasi Zasavski mahnjeni na udobje. ;) Pocohaj Mono se namesto mene, pa usta imej zaprta. ;) ;D

 ;D
čist štekam!
Če bi imeli avtomatski sesalnik bo svoj šiht za 10 let oddelal v enem tednu pri mojih dveh.
Saj smo že debatirali - to je tržna niša: posteljnina polnjena s pasjo dlako - evo vidiš ptiči že vejo, kaj je dobro.

        PES ALI MAČKA?
                                          (ali kaj se resnično dogaja v Horjulu)


     Pri Smetki imam še enega mačka "v dobrem", kar ona sicer ve.
     Čeprav zadnje čase sama že precej dvomim v to.
     Do te mere, da se mi zdi kar prav, da se pošiljajo inšpekcije v Horjul, ker imam
     vedno močnejši občutek, da me je gospa (ki je ne bom imenovala, da me ne bo tožila)
     lepo prinesla naokrog.
     Namesto "angleške seterke Mone", (kot jo je imenovala taista gospa) imam namreč doma mačko.
     Ja, mačko.
     Res, da ima povešena ušesa in je malo pikasta, ampak bom pa ja vedela, kakšna je mačka.

    Kako naj bi drugače pojasnila dejstvo, da se zna Mona izmuzniti iz zaklenjene hiše in me pričakati
    na dvorišču??
    Pri tem, da so vsa okna v pritličju zaprta, da je treba strgati mrežo na vratih, ki vodijo na stopnice,
    se stisniti skozi režo, ožjo od 10 cm, skočiti na okno v prvem nadstropju in nato še 2m v globino
    na kup peska?
    No, kako???

   Prvič sem začela sumiti že takrat, ko je Mona eno uro nepremično stala ob krtini in se ni premaknila niti
   za milimeter. To znajo samo mačke, pa recite, kar hočete.
   In v bazenček tudi ne gre. Medtem, ko Fina vsak dan veselo čofota, si Mona zmoči samo krempeljce (ki
   so mimogrede odločno preostri za psa).
   Jasno ko beli dan, nisem še srečala mačke, ki bi šla prostovoljno v vodo.
   
  Pa mi še ni potegnilo.

  Ko sem prvič ob prihodu iz službe zagledala odtise tac na mizi, sem se še slepila, da morajo imeti sosedovi
  mačkoni zelo dobre živce, da si upajo v hišo z dvema psicama notri.
  Napaka, priznam.
  Ker sem kmalu za tem, nekega jutra, našla na kuhinjskih tleh ostanke papirnatih krožnikov, s katerih so
  prejšnjega dne zidarji jedli klobase. 
  Smeti imam (po izkušnjah človeka, ki ima živali že skoraj vse življenje) obešene meter in pol od tal.
  Kot veste, za pravo mačko to ni problem. Za Mono pa še sploh ne.
  Hop na fotelj, s fotelja na mizo, z mize na okensko polico, od tam je sicer še slab meter do zgornjega roba
  vrečke, ampak....kdor ima mačke, že ve.

  No, pa naj mi gospa, (ki je spet ne bom imenovala, da me spet ne toži) poskusi to razložiti, če še vedno
  trdi, da mi je dala psa???

  Gremo naprej.
  Vsak otrok ve, da mačke lovijo miši. Ne?
  No, ob vhodnih vratih pri tleh imam luknjo, premera kakih 5cm, iz katere molijo nekakšne cevi in kabli,
  ki jim do sedaj še nisem ugotovila namena.
  Pred luknjo pa korito z rožami.
  In zadnjič, ne vem od kod, se je pri koritu znašla miš. Sredi belega dne.
  Mona pa na lov, da so frčale in rože in korito, priznam, za mačko je bila malce nespretna, saj sem v
  naslednjem hipu videla samo še mali mišji repek, ki je izginil v luknjo.
  V hišo, da se razumemo.

  Bi radi še kakšen dokaz?
  Nič lažjega.

  Zvečer, ko gremo spat, moja kuža in moja mačka počakata, da grem v posteljo.
  Prva pricaplja Fina in se kot pravi, lepo ( ::)) vzgojen pes zlekne k mojim nogam.
  Nato se pritihotapi še Mona, najprej se mi kot vsaka mačka poskusi uleči na glavo, potem se po
  nekaminutnem prerivanju zadovolji s tem, da se stisne tako tesno obme, da že skoraj leži na meni.
  In še objeti jo moram, drugače njen mačji jeziček ne da miru.
  In potem....no, ne prede. To res še ne.
  Ampak po vsem tem, me ne bo popolnoma nič začudilo, ko bo nekega dne začela.
  Muca moja.

 ;D  ;D

 ;D ;D ;D Velika mačka, ni kaj!  ;D
Gospa, ki je res ne gre imenovati, ti je najmanj prikrila kašno pomembno dejstvo. In sicer to, da je v pikastem pasjem telesu pravzaprav ujet duh divje mačke, ki sem pa tja zapusti svoje fizično telo. In brez duše se telo tako zelo stanjša, da si ga duša lahko zvleče ven, na vrt, skozi špranjo pod vrati. Ker brez telesa pa res ne gre skakat okoli. Kdo se pa še nag šeta po vrtu?

Ja nič, v trgovino bo treba. Po kašen kit, al peno al kaj vem kako se že reče, pa vse špranje zadelat. Tudi une od klučavnice  :P  ;D

Ajej - tole bo pa tožba. omenjena gospa iz Horjula se bo vseeno prepoznala.
 :D

Uboga mačka ujeta v pasjem telesu.

lp, Katarina

Se mi je zdela sumljiva ze v Horjulu. Mona mislim, ne neomenjena gospa. No, pravzaprav obe. ;D ;D ;D

Hmm  ??? Polzek, dober so vas potegnili tam gor v Horjulu  ;D ;D

 ;D ;D Hm, sem se pa zdaj malo zamislila - možno je, da imam doma psa ujetega v mačjem telesu. Z največjim užitkom se vleže v lijak, seveda medtem ko iz pipe teče močan curek vode, pa še kaka druga pasja lastnost bi se našla.

Kako lepo se bere, da je Mona končno zaživela.

hehe, dobra je ta storija:) :)

In še dobro, da imam srečo srečat takšne ljudi, ki se pustijo tako zelo naplahtat  :P. Kako sem vesela... po vsem, kar je preživela, hoče svoji naplahtani skrbnici na glavi ležat  :).

Še niste slišali za pasmo mačk, ki se imenuje; mačka angleški seter;? :D
l.p.

Hehehe, ko bo Mona znala poleg vsega tega se mijavkat, tako kot zna nase bitje, ki so jo v Horjulu imeli za psa, se pa javi :) :D

Jejhata  :P.

  Mijau?   ???

Aha. Prav lep mijavmijavmijauuuuuuuuu naredi. Ko ji reces, naj bi bila kuza, pa rece nazaj vruuuum.

Mah, to je Smetki Bozicek povedal, da bi jaz imela crno mucko, pa da se nasa Luna mack panicno boji, pa nam je eno srcico oblekla v kuzico. ;)

Pa vi ste zakon ;D ;D ;D

Kakšno zavajanje potrošnikov! Katastrofa! Da ti prodajo mačka v žaklju, ups Moninem telesu.  ;D ;D ;D :D :D  :P

LP

Tole mi ja pa danes polepšalo dan.  ;D  ;D  ;D

Meni tudi ;D. Dobri ste.

 ;D
Zdaj pa vem, zakaj Biba ne mara mačk! Le kako ji lahko "prodajamo", da so tiste male mehko hodeče živali s pokončnimi malimi ušesi mačke, če so pa mačke ja toliko velike kot ona, bele in rjavo pikaste barve in imajo dolga kosmata ušesa! ::)

 :D ;D ;D
Prisrčen pozdrav mačji Moni!

  Monči je imela zjutraj prometno nesrečo....
  Ne, ni bil avto, ne se bat, pravzaprav še zmeraj dobro ne vem, kaj je bilo, ker je ob
  6h pa nekaj zjutraj še čisto tema.
  Predvidevam, da je bila srna (prihajajo v parih ali trojkah gledat mojo super ograjo in
  se valjajo od smeha), ki si je zamislila zajtrk na naši parceli.
  Vem samo, da je Monči čisto zmešana podila "nekaj rjavega" velikosti psa (ali srne ;-)
  kar je brez napora skočilo čez moj ponos ...khem, ograjo mislim.
  Vse ok, potem se je pa malo zdanilo in sem šele opazila, da Monči ornk šepa.

 Zadnja leva nogica je bila vsa krvava... :-(
 Pa sva pogledali. Ima ranico, ne veliko, ampak kar globoko, nogico sem pretipala in povlekla
 v vse smeri in PO MOJEM ni nič zlomljenega, ampak boli jo pa fajn, ker skaklja po treh.
 Zdej...al jo je "tisto rjavo" fajn brcnilo, al pa samo kakšnega ovinka ni zvozila....ne vem.
 Divjak mali.
 Močno upam, da bo Betadin dovolj. Če po enem dnevu še vedno ne bo hotela stopit na nogo
 (ko stoji se ope nanjo, ko hodi pa ne) bova morali iti pa slikat.
 
 Pa si človek misli, kako ima živali lepo na varnem.... >:-(
 
 

Upam da bo s psičko vse v redu!

Poznam psa, ki je šibal (sicer po 100% varnem terenu) in se zaletel s tako silo v vogal hiše, da je imel na glavi 4 šive. Moja baba si je skoraj rit odbila, ko je spregledala drevo, si skoraj razbila glavo, ko je vstala iz ležečega položaja pod mizo, globoko zaspala in telebnila iz kavča,... Torej se tudi jaz lahko sprašujem kako varna je pravzaprav moja peska ;) ;D