mojpes.net

Moja Kali je neozdravljivo bolna. Peša ji desna stran srce in trebušna votlina je polna tekočine. Ima dvoje tablete za srce in pa Lasix za odvajanje vode, katere ji dajemo 3x dnevno, a je komaj kaj bolje. Novembra bi dopolnila 11 let, a v to dvomim, da ji bo uspelo, saj skoraj nič več ne je in je zelo shujšala. A se kar ne morem odločit za evtanazijo, saj še vedno kaže ogromno veselja do ljudi in pa sprehodov. A po drugi strani je tako shujšana, da jo je samo kost in koža in pa tisti ogromen trebuh. A oči ima še vedno tako polne življenja in tako prodoren pogleda, da sploh več ne vem kaj je prav in kaj ne. Najraje bi videla, da bi zaspala za vedno sama od sebe, a se mi zdi, da je prava borka in se ne da kar tako. In zelo me jezi, da skoraj nič več noče jest in se noče toliko potrudit zase, da bi lahko malo dlje živela. Pasme je pa Ameriški stafordski terier in vam povem, da je naša draga Kali tak kuža, ki ga zlepa ne bomo pozabili in preboleli. Meni je tako hudo zaradi vsega skupaj in sploh ne vem kaj bi bilo za vse najbolje. Tako si želim, da bi še malo živela a tudi sama izgubljam upanje z vsakim dnem. Bolečin pa očitno nima, ker nič ne pokaže, da bi jo bolelo karkoli. A ima kdo izkušnjes takim stanjem psa in kaj bi vi storili na mojem mestu?

Hvala vnaprej za odgovore.

Dokler kaže veselje do življenja in dokler je nič ne boli, ti odsvetujem evtanazijo. Psička ti bo sama pokazala, kdaj ne bo mogla več - bodi pa pripravljena, da bo to mogoče kar naenkrat, čez noč. In bo takrat šok zate in za tvoje kljub temu, da že zdaj veste, da se boste morali posloviti. Kar se tiče hrane, poskusi še s konzervami a/d, ki jih dobiš pri veterinarju. Čeprav so majhne, so zelo hranljive in ponavadi jih imajo vsi psi zelo radi. Namenjene so okrevanju po operacijah ipd.- splača se ti poskusiti, mogoče ji bodo pa všeč.
Psom, ki dobivajo tablete za odvajanje vode, lahko začne primanjkovati kalija. To se ugotovi s preiskavo krvi, kar ti prav tako svetujem. Kalij potem dodajaš o obliki tablet in hitro izboljša počutje. Skratka, jaz na tvojem mestu še ne bi obupala, temveč bi poskusila psički omogočiti čim lepšo jesen življenja. Bodi veliko z njo in jo crkljaj, igrajta se in hodita na sprehode - kot rečeno, sama ti bo pokazala, kdaj ne more več. Odločitev za evtanazijo pa ni nikoli lahka (in prav je tako).
Držita se in srečno!

Pepsi, hvala ti za odgovor.

Pri veterinarju smo bili ravno prejšnji torek (nazadnje) in so ji pregledali kri in ji zaenkrat samo proteini manjkajo. Srce je zelo slabo in ji je tam na pregledu nekajkrat kar malo zastalo. To morda tam še toliko bolj, ker se že od nekdaj boji veterinarjev, pa čeprav ni imela prej zdravstvenih težav, ampak le cepljenja.
Hrano smo poskusili že z vsem. Konzerve je dobila prav za srčne bolnike in noče tega jest. Jedla je prejšnji teden le hrenovke, okoli 2 para dnevno in pa zadnje dva dni samo pečenega piščanca. Tako je trmasta glede hrane, se mi zdi, da je razvajena postala, ko vidi kako se vsi trudimo okoli tega in ji ponujamo vse mogoče. Drugače pa jo crkljamo vsi po vrsti in jo razvajamo na vse načine. Ko bi le malo več jedla, da bi lahko dlje živela. :( :'(

Kali Lola- koliko časa, pa to že veste in koliko časa že dobiva tablete...

namreč, imam podobno izkušnjo, vendar je bila naša psica kar precej mlajša, ko smo to ugotovili. Ni jedla, bila je shirana in polna vode, tako kot opisuješ ti... Vsak dan je dobivala mislim da 5 različnih tablet, ki jih je predpisal veterinar... Čez cca. mesec dni se je stanje normaliziralo. S strogo dijeto, manj napornega gibanja, izogibanaja vročini, itd... je psička z nami preživela še 4 leta in pol. Zavedam pa se, da tvoja psička kar nekaj let starejša od naše prejšnje.

Držim pesti in da skupaj uživata vse trenutke, ki jih lahko, saj slovo nikoli ni lahko.  :'(

Opazili smo zadnji vikend v avgustu, da je nekaj narobe. Prej smo na žalost občasno težko dihanje pripisovali starosti in vročini. Tudi na morju, junija, z njo nismo imeli problemov, razen na poti tja, je težko dihala, a je potem tam krasno prišla k sebi in 14 dni vsak dan plavala eno uro. No, konec avgusta, pa se je v enem dnevu 2x sesedla in bila je zelo napihnjena. K veterinarju smo šli takoj v začetku tedna in je tako sedaj že 4 tedne na tabletah.

Kakšno dieto ste vi imeli? Ker jaz tudi podrazno ne vem kako jo naj prisilim, da poje kaj konkretnega. Spije pa ogromno tekočine in morda ima potem tudi zaradi tega še ekstra občutek sitosti?

Prejšnji teden sva jo peljala še k enemu drugemu veterinarju na pregled in ta je kar rekel, da je hudo in da jo bo treba dat evtanizirat. Da naj poskusimo še nekaj časa s tremi tabletami za odvajanje vode dnevno, če se bo kaj izboljšalo. Tako, da sedaj slab teden izvajamo takšno terapijo.

Tvoje besede pa naj se pozlatijo in upam, da si tudi naša Kali opomore vsaj za še nekaj časa.

Mislim, da psicka ni razvajena, le apetita zaradi bolezni nima. Mogoce bi res poskusila z ad konzervami, ker so okusne in jih imajo psi radi. Ne vem kaksne so tiste za srce, ampak ce so vsaj malo podobne ostalim dietnim konzervam, se sploh ne cudim, da jih ne mara. ;) ce jo zmesas s toplo vodo, bo se bolj disala. :D

Tudi jaz imam psicko zaradi podobnih (ampak zaenkrat milejsih) tezav na Lasixu. Ker je se zelo jesca nimam tezav s hrano, ima pa seveda najrajsi kaj kuhanega ali kaksno konzervico. :)
Drzim pesti za vaju! :-*

Pepsi, si kdaj dodajala kalij v obliki tablet? Mogoce ves katerih? lp

Dodajala sem "Kalii Chloridi" - tako je pisalo na škatli, in sicer 1/4 tablete (ne spomnim se več, ali enkrat ali dvakrat na dan) - za yorkico, ki je dobivala tudi Lasix in se po njem zelo slabo počutila. Nekajkrat se je kar sesedla. Na prvi zasebni veterinarski kliniki v Ljubljani so mi rekli, da je prestara in da se ne da nič več narediti. S tem se nisem hotela sprijazniti, šla sem po drugo mnenje na drugo kliniko in tam so po preiskavi krvi svetovali dodajanje kalija. Stanje se je v dveh dneh bistveno izboljšalo! Takrat je bila stara 12 let, uspeli smo jo pozdraviti in jih je potem dočakala 15. Tako da jaz res še ne bi obupala.

Drugače se pa strinjam s Kajo, da dietnih konzerv psi ponavadi ne marajo. Kali Lola, pojdi vsaj po eno a/d konzervo in poskusi - zgubit nimaš kaj, samo pridobiš lahko, ker se bo malo okrepila. In če ji bodo všeč, ji pa kupuj  samo te, pa bo.

Javi se kaj, kako napredujeta!

našemu pokojnemu Triškotu se je zgodilo podobno: poleg ponavljajočih se kamnov mu je začelo pešat še srce, nabirala se mu je voda, dietno hrano je začel odklanjat, shujšal res zelo.... Umrl je pri starosti še ne 11 let. očitno to ni nujen razplet, kot berem - tko da ti želim, da bi se pozdravili in vsaj še nekaj let učivali skupaj. Držim pesti!

Kali Lola: od pogina te psičke je že 7 let, tako da se natančno ne spomnim. Takrat tudi ni bilo na trgu toliko različnih prozvodov za obolele pse.
Vem, da smo ji dajali manj hrane, so kar fino shujšali (pač prekomerna telesna teža ima tudi vpliv na srce, čeprav ni bila debela), gibanje je bilo prvo lepo omenejo na 15 min sprehode, kopanje v hladni vodi poleti, izogibanju vožnje v poletnih mesecih (to je bilo ekstra težko, ker je oboževala avto).
Vem, da so ji na veterinarski kliniki naredili ultrazvok in da je bila diganoza- psička ima še cca. 6 mesecev.
Sprva ni jedla (to je tudi mene skrbelo), bila še vedno napihnjena. Pa smo kljub vsemu vztrajali in vztrajali. Po kakšnem letu tablet, kombinacij hrane (takšne in drugačne), mini sprehodih se je stanje normaliziralo in psička je bila z nami še 4,5 let. Še ne veterinarski kliniki nismo mogli verjeti, ko so nekoč delali raziskavo koliko časa živijo psi s srčno napako. Poklicali so nas kdaj je poginila naša psička, mama pa nazaj: "A? Naša tukaj zraven mene leži in maha z repom!" :) no, kakšno leto po tem je poginila.

Sama si rekla, da je psička živaha in da ji ne manjka volje do življenja. Na tvojem mestu bi vztrajala. Vendar prej ali slej se moraš sprijaznit, da te kosmatinec zapusti. Od veterinarja do veterinarja, pa drži se nasvetov, ki se ti zdijo pametni, (predvsem pa nasvetov o doziranju tablet).
ŠELE, ko boš spoznala da se psička matra in ne more več, da je izgubila voljo do življenja bi jaz na tvojem mestu pomislila na evtanazijo.
Res je da je vaša psička starejša, kot je bila naša. Vseeno se splača. DRŽIM PESTI  :-*

Seveda bomo poskusili vse možne varijante, da našo ljubljenko ohranimo pri življenju. Sem ravno danes spet naročila novo dozo zdravil pri veterinarju in bom jutri, ko bom šla to iskat tudi omenila glede kalija in pa kupila nekaj teh konzerv hrane. Trenutno pa ji pečem kurje vratove.  ;) Sem kupila kilo. Se mi pa zdi, da je stanje rahlo bolje, ker ima ponovno več veselja do njenih igrač in si je ravno vzela žogico, ki jo že od nekdaj  rada stiska v gobcu. Imamo drugače še eno psičko, Lolo, iste pasme, stara pa je 6 let in po novem tudi ona ne je več briketov.  :o Tako, da upam, da bo Kali začela kmalu sprejemat več hrane in se bo stanje normaliziralo. Je pa tako vesela, ko gremo na sprehod, da kar teče proti gozdu, če ji omenim, da grmeo tja. Tako, da voljo ima izredno, mi jo imamo pa tudi neizmerno radi.

Bom še poročala kakšno je stanje. :)

Poročaj, mi bomo pa držali pesti.

Nam je vet povedal katere tablete moramo dajati in kakšno količino in potem nam je družinska zdravnica pisala recepte, toliko da nismo plačevali vseh tablet.

Kali Loka, držim pesti, da se bo vse izteklo tako, kot je prav. Sem vesela, da se volja in veselje vračata. Srečno!

Zaenkrat kaže super! Trebuh je danes manjši in tudi kurji vratovi ji gredo v slast in je danes pojedla kar precej hrane. Seveda je po malem čez cel dan, ravno malo prej je imela manjšo malico. Očitno je prava doza Lasixa 3x na dan. Upam, da se stanje resnično normalizira in da si bo povrnila moči. Glede na to, da sem bila že skoraj prepričana, da ji ni pomoči, je tole zdajle res fajn.

ojoj sori, sem zdajle vidla, da sem te zgoraj preimenovala, po pomoti.... Bom pa ponovila, da bo bolj prav in bo še bolj držalo: držimo pesti in tačke za vaju! Glede na to, da imamo pri hiši tako prvega (pesti) kot drugega (tačk)  kar nekaj "na zalogi", ni vrag, da vama ne bi uspelo!

Kali Lola- zanima me samo, če vam je veterinar povedal kakšna naj bi bila doza tablet?
Če se prav spominjam je naša dobiva od začetka več Lasixa, da se je uredilo, potem pa samo po 1x na dan. Ne me pa držati za besedo

Najprej je rekel, da naj dajemo 5 dni po dve na dan in nato po eno. Ker se po skoraj dveh tednih ni nič izboljšalo, je rekel, da lahko tudi po 3 na dan. Ker se mi ni zdelo dovolj specifično povedano, smo šli še k drugemu veterinarju. Ta pa je rekel, da je psička že za evtanazijo in da lahko poskusimo še s tremi tabletami na dan, če bo sploh kaj pomagalo. Tako, da bi šla najraje še k tretjemu veterinarju se pokazat, ko bo čas. No, ampak zaenkrat so trije Lasixi na dan še najbolj pomagali. Za srce pa jemlje dnevno eno tableto Tritace in pa pol Lanitop.S tem, da takrat, ko je začela dobivat te tablete za srce se je skoraj takoj pokazalo izboljšanje v obnašanju, edino potem je postajalo vse huje zaradi preveč trebušne tekočine. Bomo videli kako bo potekalo zdravljenje vnaprej. Bom vprašala, ko bom šla po zdravila.

Kali Lola, žal se natančneje ne spominjam ne kaj in ne koliko je dobivala (bom pogledala če imam še kje napisano, ampak smo se vmes selili tako da dvomim). Je pa doza odvisna tudi od starosti, teže in težav, pomoje.

Moja ima 10 kg in od zacetka je imela dozo pol tablete dnevno, zdaj pa ima cetrtinko ze 2 leti. To je 10 mg, prej edemida zdaj Lasixa. Je pa to res minimalna doza. Kali lola, koliko kg ima tvoja psicka? lp

Kali je imela prejšnji teden 24 kil. Ta teden je še nisem tehtala. Veterinar mi je rekel, da zaenkrta še ni potrebe po kaliju, da se to začne kazati šele po pol leta jemanja Lasixa. Je sicer omenil, da obstajajo neke druge tablete, namesto Lasixa, ampak se zaenkrat nisem odločila za menjavo, ker se mi zdi, da smo končno pogruntali tapravo dozo, ki jo more jemati. Bomo pa dali ponovno pregledat kri, ampak ne še takoj.
Sem ji tudi kupila a/d konzerve in je zaenkrat pojedla skoraj eno celo. Ni veliko, ampak jo je pa vsaj pojedla.

Super ce je jedla. :D :) Le tako naprej.

Enako kot Lasix je Edemid. Jaz sem zamenjala, ko se Edemida nekaj casa ni dalo dobiti. Veterinarka (pa se farmacevtka) sta mi zagotovili, da sta popolnoma enaki zdravili. lp

Mah, trenutno spet gladovno stavka, pa tudi količina vode se je povečala od včeraj. Po tisti konzervi ni pojedla še nič in noče sploh. Pa sem ji skuhala kurje želodčke, ker a/d noče več. Najhuje mi pa je, ker ko ji hrano pomolim pred smrček, se veselo oblizne, ampak potem se pa obrne stran, ko kak mali trmasti otrok. Sploh ne vem kako naj jo pripravim, da bo več jedla.

Kaj pa če bi ji dajala po koščkih. Mogoče bo pa iz rok vzela. Jaz sem pri Rokiju to počela, ko ni hotel jesti. Pa smo potem jedli pol ure, ampak je pojedel.

Kakšni so pa glavni znaki za pešanje srca? Sej vem, da piše verjetno tle gor v vsem tem tekstu ampak, če mi lahko kdo na hitro napiše bi bila vesela. Pa kakšni testi se delajo, da se ugotovi kako gre srčku? A po krvi se tudi vidi? Nekaj vem o tem ampak bi nek povzetek  ::)

Ji dajem po koščkih in iz roke že dva tedna. Sploh noče videt njene posode za hrano. Naša gospa Kali tudi pije striktno iz pipe na bideju. Trmasta je kot osel. No, ampak danes noče kaj dost jest.

Mi smo žal prepozno ugotovili, da ji peša srce. Ko se je v enem dnevu dvakrat kar zgrudila in jezik je postal brez barve. Takrat smo tudi opazili, da je nenavadno debela.

Veterinar je naredil UZ srca in trebušne votline in pa naredil krvne teste. Tako smo prišli do diagnoze.

Je pa že predtem imela nekaj daljših napadov težkega dihanja, ampak smo žal to pripisovali letom in pa vročini.

Danes me pa počasi ob živce spravlja, ker se mi zdi, da se sploh noče potrudit, oz. ji očitno kurji vratovi pečeni v pečici bolj odgovarjajo? Ker te je zjutraj še jedla, potem pa jih je zmanjkalo.

Aja, pa hrano ji ponujam sigurno skoraj na pol ure, pa me skos zavrača. In potem, ko jo vidim vso koščeno, me stisne... Upam še vedno na najbolje.

Moonbeam, mi smo ugotvili nekako takole:
- manj gibanja, večinoma samo ležanje in spanje
- nenadoma se je zredila
- očke so postale motne

pa smo jo vlekli v veterinarju, postopek je bil enak kot je napisala Kali Lola, vendar če mami takrat ne bi vztrajala pri UZ bi verjetno tudi mi ugotovili bolj pozno.

Kali ima pa očke čisto bistre in pogled poln življenja. Zdaj, ko je taka suhica, razen trebuha, zgleda spet kot mladič, no, tinejđer. Edino sivina po glavi jo izdaja.

Drugače pa je na gladovni stavki. Je pojela samo eno hrenovko. :(

Hvala za odgovor.
Kali moraš jest  :-*  Mislimo na vas.

Mi tudi mislimo na vas. In držimo pesti! :)

Hvala vsem za dobre želje.

Potem je vseeno pojedla malo več hrane. Upam, da se bo količina te trebušne tekočine res končno konkretno zmanjšala, ker postaja vse skupaj že naporno. Sploh, ker imam malega otroka, ki tudi zahteva vso mojo pozornost.

Kali, oprosti, malo OT, ampak a si ti iz Savskega?

ne.

Se mi zdi, da je malo k sebi prišla glede teže. Sicer še vedno je iz roke in samo meska, pa kako kostko zraven, ampak hira več ne. Je ta teden vse skupaj pojedla več hrane kot prej. Glede na to, da nam je 10 dni nazaj veterinar rekel, da jo lahko kar takoj evtaniziramo, se mi zdi, da ji gre res super. Ampak se še vedno borimo. Res se šteje čisto vsak dan posebej.

Toliko zaenkrat, da malo poročam o nas.

Krasne novice! Ja, tkole je vsak dan posebej zmaga... Držimo pesti in tačke še naprej!

Tako kot je oaza88 rekla, vsak nov dan je nova priložnost. Tudi jaz bi se borila za svojega pasjega prijatelja. Miren vikend vam želim  :-*

Naj povem, da Kali super napreduje, no, vsaj kar se prehranjevanja tiče. Je končno jedla spet iz njene posode. Edino trebuh ima še vedno kar velik. Ampak zdaj se vsaj nekaj ga poveča zaradi zaužite hrane. Driske tudi nima več. V gozdu uživa 100 na uro. Doma pa največ spi oz. končno je začela spet fehtat hrano. Zaenkrat ji gre na bolje. Upam, da tako tudi ostane in da se je zdja navadila na tablete. Problem je edino ji dajat zdravila, ampak to je pa že druga pesem.

No super :)  Vsak napredek je dobrodošel. Kali ti pa pridno papaj  :-*

Zdravila poskusi dat s kakšno fino salamo. Ko pri nas nič drugega ni delovalo, sem šla kupit suho salamo. To je bilo  nekaj novega in zelo dišečega, česar drugače nikoli ne dam - je preslano in preveč pikantno - ampak če je treba tableto pogoltnit, je pa prva liga!  ;)  Tableto, kapsulo, prašek ali karkoli daš v kolutek, večinoma slišiš samo "gulp" in zdravila ni več. Potem pa seveda še pol kolutka za pridno kužiko. ;)

joj, ka sem vesela da berem da ji je bolje  :D sem držala pesti, za vas. Ker vem da so dobri in slabi dnevi, da začetek je pa sploh hud. Le pazi na resnično zmerno aktivnost! Raje večkrat po malo.

Smo že vse trike sprobali. Smo dajali s sirom, s salamo, s hrenovko, z mesom... Najprej je še šlo, potem pa je vsakič zavohala in začela zavračat tisto hrano. Sira še zdaj noče jest, pa ga je prej oboževala. Včasih mi ji še uspe ji podtaknit v kak slasten košček pečenke, a načeloma ji mora moj partner razpret gobec, jaz pa ji hitro vržem tablete globoko not.

To tudi počnemo. Gre velikokrat lulat in pa na kak krajši sprehod. Tudi, ko gremo v gozd, se ustavimo na jasi in ji damo kako vejo in ona leži in grizlja, moj partner pa ta čas meče palico Loli, ker ona pa še potrebuje malo akcije. Saj Kali sva že nekaj let bolj čuvala, ker je že njena mama umrla zaradi odpovedi srca pri 9,5 letih starosti.

Sem pa prej klicala veterinarja, če treba slučajno povečat dozo Lasixa, ker ima še evdno kar velik trebuh, pa je rekel, da raje ne. Da naj še počakamo teden ali dva in jo potem pripeljemo pokazat in ji bo predpisal druge tablete, če se stanje ne bo izboljšalo. Vse ostalo je pa super. Včeraj popoldne sem ji dajala z roko meso in je tako hlastala, da me je skoraj ugriznila. Je spet lačna, tako kot se spodobi za psa. Tako, da počasi pridobiva izgubljeno težo.

Drugače se ne slepim, da je zdrava in vem, da še vedno obstaja možnost, da ji odpove srce v vsakem trenutku. A raje vidim, da jo zadane kap lepo porejeno in sito, kot da mi pred očmi shira.

Bojim se, da ima tudi v plučih vodo, ker opažam nekaj dni, da malce pokašljuje, ko se vleže k meni pod računalniško mizo. :( To verjetno ni dobro znamenje... Ko se tako razveseliš enega dejstva, te spet potre drugo.

Kali Lola - kot sva rekli: vsak dan posebej je zmaga, vsakega trenutka bodi vesela. Vem in veš, da se vse nekoč konča. Ravno zato je pomembno, da znamo cenit vse drobne trenutke...

Ja, tako bi v bistvu vso morali ves čas živeti... Vsak dan posebej.

Žal, se mi zdi, da gre počasi vse na slabše. Spet bolj malo je, trebuh ima grozno napihnjen, vedno težje hodi in diha. Očke ima še evdno jasne in polne življenja, ampak žal, ne vem več... če je še smisel. Bomo probali pregurat ta vikend, potem pa bomo videli, če sploh še lahko se kaj spremeni na bolje. Žal... :( :(

No, pa je spet bolje. So kar ves čas vzponi in padci.

Super!!

Vam zelim se precej dobrih dni in malo slabih!  :-*

Hvala. Edino kar je, je to, da je zelo shujšana, čeprav zdaj spet je vsak dan več. Upam, da se bo kaj poredila. Bomo pa verjetno zamenjali Lasix tablete za tiste, ki ne povzročajo izgube kalija. Trebuh je pa tudi enkrat večji, drugič manjši. Ampak dokler se redno prehranjuje, ni panike. Takrat, ko pa skoraj nič ne poje dan ali dva, takrat je pa zelo hudo. To je bilo prejšnji petek, ko že dva dni skoraj nič jedla in je še pobruhala celo kopalnico, ko se je napila vode in sva jo že skoraj peljala evtanizirat, ker je res zgledala hudo ubogo. Ampak je pa kar nisva mogla in sva rekla, dajva čez vikend še počakat kaj bo. In se je pobrala. Je res borka za življenje, se kar noče vdat. Tudi tablete je vedno lažje dajat, včasih mi pusti čisto sami razpret gobec in vržt tablete v grlo. Res je pridna. Jo pa peljeva na kontrolo naslednji teden in bomo videli. Hvala res še enkrat svem za lepe misli in pesti in tačke, zgleda res pomaga.

Kali Lola - že to je veliko, da kuža sodeluje pri zdravljenju" Naš Triško žal ni bil tak...kadarkoli je bil bolan, se je povlekel sam vase in postal prav sovražen, tko da smo ga prvič, ko je imel kamne, komaj še pravočasno rešili. Je šlo za minute, je rekel veterinar. Tko da - borita se skupaj, vsak dan, ki ga pridobita, je vreden! Srečno še enkrat in še stokrat - naše pesti in tačke pa se še vedno stiskajo za vaju!

Kali, te dni sem dosti mislila na vas. Verjetno ni lahko, ampak z vsakim dnem skupaj dosežeta nov dan in še en... Težko bi šla skozi vse to brez tebe. Ta srček še bije zate. Včasih je težko, ko jih gledaš, da so bolni in jim želiš pomagati pa ne gre. So trenutki, ki jih ne moremo vzeti v svoje roke, ker že delamo vse kar lahko. In to je dovolj. To in tvoja skrb. Držita se. Močno mislimo na vas in se veselimo vsake nove novičke  :-*

Irina & Roki & Miša

Kali Lola, tudi jaz spremljam vašo borbo in držim pesti. Ne bi jezni in živčni nanjo, saj vem, da je na trenutke težko, ampak psička se bori in daje vse od sebe. Sem prepričana, da takrat, ko zavrača hrano resnično zavrača zato, ker ne more jesti. Tablete ji lahko poskusite dati tudi z topljenim sirčkom, ki ga "nalimate" na nebo (samo pazite, da ne boste preveč zadaj dali, da se ne zaduši!) in bo primorana polizati.

Kaj pa veterinar pravi, obstaja še kakšna opcija, da se jo spravi malo bolj gor? Pazite, da ne dehidrira, ker bo posledično še bolj izgubila apetit.

Držim pesti.

Kali lola, s katerimi tabletami boste zamenjali lasix?

Upam, da bo kontrola pokazala kaj vzpodbudnega.  :) lp

Kali je pred nekaj urami umrla.

Šla je pit vodo nato pa je prišla do mene in se je kar sesedla, polulala in izdihnila. Dokaj hitro, ni bilo videt, da trpi.

 :'( :'( :'( :'(

Zdaj za njo gori svečka in vem, da ji je spet lepo.

Just this side of heaven is a place called Rainbow Bridge.

When an animal dies that has been especially close to someone here, that pet goes to Rainbow Bridge. There are meadows and hills for all of our special friends so they can run and play together. There is plenty of food, water and sunshine, and our friends are warm and comfortable. All the animals who had been ill and old are restored to health and vigor. Those who were hurt or maimed are made whole and strong again, just as we remember them in our dreams of days and times gone by. The animals are happy and content, except for one small thing; they each miss someone very special to them, who had to be left behind.

They all run and play together, but the day comes when one suddenly stops and looks into the distance. His bright eyes are intent. His eager body quivers. Suddenly he begins to run from the group, flying over the green grass, his legs carrying him faster and faster.

You have been spotted, and when you and your special friend finally meet, you cling together in joyous reunion, never to be parted again. The happy kisses rain upon your face; your hands again caress the beloved head, and you look once more into the trusting eyes of your pet, so long gone from your life but never absent from your heart.

Then you cross Rainbow Bridge together…

Kali Lola, iskreno sozalje.  :'( Je pa vsaj mirno zaspala.

Ojoj... Kali res mi je zal,ker si izgubila prijateljico. Dali si vse od sebe. Bil je njen cas. Drzi se! Nisi sama...

Še enkrat vam hvala za vse skupaj in tudi za vaše nasvete, da se nismo prehitro vdali.
Vem, da je imela krasno življenje in tudi umrla je doma ob nas, ki smo bili njena družina.
Saj bo, počasi. Imamo še Lolo, za katero je treba skbeti, sploh ker je bila kar malo prikrajšana zadnje mesece. Tudi ona čuti, da se je zgodilo nekaj hudega. Je kar malo zmedena in upam, da bo vse ok, ker je kar naenkrat ostala brez prijateljice, ki ji je bila v bistvu kot mama in sta vedno spali skupaj na prostoru in sploh vse počeli skupaj.

Sicer pa vsi tud dobro veste kako se počutim. Vse dobro vam želim vsem skupaj.

Kali Lola, drži se. Tolaži se s tem, da si jo imela rada, da si storila zanjo vse in več, da si bila zraven, ko se je zgodilo. Tudi to zadnje pomeni ogromno (koliko, bi vedela, če te ne bi bilo zraven....jaz vem :'().
Opri se na Lolo, zdaj te ona bolj potrebuje. Kali bo pa itak vedno v tvojem srcu. In prav je tako. Kali - imej se lepo na mavrici in pozdravi mojega Triškota.

Kali Lola, iskreno sožalje  :'( Dali ste ji lepo življenje in zaspala je ob vas. Na koncu je to največ, kar si lahko želimo od našega skupnega bivanja. Držite se.

Kali Lola, žal mi je za Kalo. Moje iskreno sožalje ob veliki izgubi. Imate pa še Lolo, lepo se imejte skupaj.

Iskreno sožalje ob izgubi :(

Sožalje iz vsega srca tudi od nas! :'( :'( :'(

vedno, ko sem dobila na mail obvestilo o novem odgovoru v tej temi, sem jo s strahom odprla...

Kali Lola, moje sozalje...  :'(

hvala vsem.

saj bo počasi... saj se zavedam, da si zasluži spokoj in srečo, ampak jo vsi tako zelo pogrešamo.  nikoli je ne bomo pozabili.

Pomagajte prosim....

Tudi jaz ne vem več kako naj pomagam mojemu psu zato se obračam na vas, ki imate podobne izkušnje...Labradorec Oskar, star je komaj 4,5 let...vse se je začelo že julija ko je imel vnetje bezgavk. potem je dobil injekcijo in je bilo vse lepo in prav. Konec oktobra pa je dobil neko vnetje ušeš, imel je čist rdeče uhlje na notranji strani in ena mu je že zatekala. Dobil je injekcijo proti alergiji, čeprav veterinar ni vedel če je to sploh alergija. Nato pa se je začelo. Pes je vedno bolj poležaval, bil brez volje, začel je kašljati in se drgniti. Opazila sem majhno bulico na grlu imel je tudi povišano telesno temperaturo in veterinar je rekel da je prehlad. Sicer je rekel da priporoča analizo krvi in test za boreliozo in erlihiozo. In evo test pozitiven na erlihijo. Povedal mi je naj bi jo pes že prebolel ampak še vedno ima v sebi žarišča. Dobil je antibiotike clinofug (4 tablete na 12 ur). Sreča tablete dobro prenaša, ne bruha ampak čez tri dni je imel tako zatekel trebuh, da me je zopet skrbelo, da ni to posledica antibiotikov. In potem na slikanje srca ter pljuč. Ugotovitev- povečanje srca, ki mu pritiska na pljuča in prav tako pljučni edem. In to vse so posledice Erlihije. Dobil je zopet injekcijo in tablete Edemid. In po enem tednu jemanja antibiotikov in po štirih dneh jemanja diuretika je bil pes že boljše volje, vesel, dobil je apetit, ampak izboljšanje glede zunanje zateklosti telesa je bilo zanemarljivo malo. Danes 6 dan jemanja tablet za odvajanje odvečne tekočine iz pljuč pa je zopet katastrofalno stanje. Pes je zopet tako zatečen kot pred jemanjem tablet. Ne more niti sedeti ne da bi stokal od bolečin, kaj šele se vleči.Torej spi kar stoje in si opira glavo na posteljo. Včeraj je še nekako ležal tu pa tam danes pa zopet ne more več. Veterinar je sicer rekel da bo tekočina šla iz telesa problem pa je le srce, ki se baje samo od sebe ne skrči več v prvotno stanje. Prognoze mi mislim da spoloh ni upal povedati. Zato se sedaj vsako uro znova sprašujem kako bo z mojim kužkom, kako bo prebolel in če sploh bo. Kakšno življenje ga čaka...in če je sploh kaj upanja na izboljšanje...Res se mi smili ko ga gledam kako trpi.
Danes pa sva zopet bila pri veterinarju, ki mu je dal injekcijo s povečano dozo diuretika in tablete(250 mg7na dan), ampak po injekciji zopet ni nič bolje. Tablete lahko dobi šele jutri.
In koliko sem prebrala težave na tem foromu vidim da mu ni več pomoči. Saj bi ga rada odrešila bolečin ampak potem pa se zopet sprašujem kaj pa če se še da karkoli storiti...ker ima veliko volje ki jo pokaže kolikor lahko še v pogledu vidim in ima še vedno apetit. Ampak večeri so pa res opupni. Samo jočem še in prosim ne vem koga....da bi blo bolje...

Prosim pomagajte, vsak nasvet mi bo prišel prav...
Hvala

Kali Lola za tvojega psička mi je res žal....zdaj vem kaj vse si preživljala.....

Anitakos, žal mi je zate in za tvojega kužka. Težko ti dam še kakšen nasvet, saj kot vidim si prebrala že vse napisano v tej temi. 
Vedno obstaja možnost drugega mnenja - če nisi prepričana, da kuža dobiva prava zdravila ali pa da veterinar ni postavil prave diagnoze, takoj jutri zjutraj obišči še kakšno kliniko in povprašaj še tam. Da si ne boš kdaj očitala, da nisi naredila čisto vsega, kar se je dalo. 

Tista najtežja odločitev o tem, kdaj kuža preveč trpi, pa je žal samo tvoja. Sočustvujem s teboj in vama želim, da bi se srečno izteklo. Napiši, kako sta preživela noč. Držimo pesti in šapice!

Hvala Pepsi...noč je bila kar vredu proti pričakovanju...do 5h zjutraj je Oskar tako lepo spal, da je ležal zraven mene in ga nisem slišala kako diha. Potem pa je želel malo ven. Danes je kar ok, celo tekočina se mu je mal bolj izpraznila na zadnjem delu, ampak je žal mislim da vse šlo v spodnjo stran trebuha. Ker ima zaj take trde izbokline na spodnji strani, ki so se mu povečale. Ampak vsaj stoka nena tako kot je včeraj. Ko sem se vrnila iz službe je že zopet fehtal za hrano.
Ampak čudno se mi zdi ker vsi pravijo kako so psi pili vodo in hodili lulat. Pri mojem pa ne opazim kake spremembe. Pije in lula kakor ponavadi. Torej to pomeni, da se mu tud tekočine ne izloča preveč.
Radaa bi povprašala za mnenje samo dr. Domanjko če ima kdo kaki naslov ali tel. ker se hočem samo prepričati, da ta bolezen resnično ni ozdravljiva. Kajti psa filati s tabletami, mu ne omogočati normalnega življenja in poleg tega še zraven trpi...to mi res ni logično. Potem raje vidim da dostojno zaspi in ne trpi ne on in ne mi.

lp

anitakos žal mi je zaradi Oskarja.
kako se počuti zdaj? je kaj bolje?

mi smo počasi bolje, čeprav nam je še vedno neizmerno hudo za Kali. sploh, ker hči ves čas omenja, da gremo k zdravniku iskat Kali. :( sta pa zato zdaj z Lolo najboljši prijateljici. :) Lola je tudi začela izražat karatker precej bolj, kot prej, ko je bila ves čas "tamala" in je čisto druga. drugače pa meni skoraj ne mine noč, da ne bi sanjala moje najdražje Kali. nikoli ne bo pozabljena.

anitakos, naša zgodba je bila precej podobna tvoji in Kali Lolini. Držim pesti za pravilne odločitve v pravih trenutkih. Srečno in dršte se!

Hvala vsem za skrb...
Moram vam povedati, da je Oskar enkrat boljši, kot je bil...Ko sem se že odločila, da če ne bo bolje in ga odpeljem na evtanazijo, se je začelo z vsakim dnem izboljšanje.
Zdaj mu davam zjutraj in zvečer 1/3 500mg edemida in seveda tudi 8tablet dnevno Clinofuga. Tudi tiste izbokline na spodnjem delu so mu izginile. Morda še je malce debel od odvečne vode, ampak zanemarljivo malo. Tudi njegovo počutje je čisto drugo. Sicer še se včasih boji vleči, ampak včeraj pa sem bila tako vesela, ko sem ga po več kot enem mesecu videla na kavču in vse štiri od sebe, kakor včasih....Diha normalno, le kašlja še včasih, morda enkrat do dvakrat na dan.
Zdaj čakam še par dni da poje Clinofug, potem pa zopet na obisk k veterinarju, da mu posluša srce...
Upam, da bodo novice dobre...
Zanima me če se pasje telo navadi na Edemid in potem sčasoma postane imun nanj in ne odvaja več vode...Mislite da bo Oskar lahko normalno oz. vsaj dokaj normalno živel ali so tudi pri vas bila taka izboljšanja potem pa se je vse skupaj pač tragično končalo?

hvala, lepo se imejte....

Verjamem, da Kali ne boš nikoli pozabila, kajti tudi jaz že imam izkušnje saj so se nam trije psi izgubili v gozdu(vsi pasme resasti jazbečar) in čeprav je že minilo veliko časa so še vsi trije v mojem srcu. Vem pa da bi Oskar imel še poseben prostor, kajti je moj prvi pes.lp

Res super, da je bolje  :). Pazite se še naprej.

Pozdrav Oskarju in vsem.
Irina

me veseli, da je Oskarju bolje. vso srečo tudi naprej.
teh tablet, ki jih jemlje pa ne poznam. ampak sem optimistična, ker je tvoj kuža še mlad in ima veliko življenjske energije. Kali je bila pa že v letih in mi je veterinar rekel, da je za njeno pasmo doživela zelo lepo starost. ampak, saj veste vsi, da teh 10, 11 pasjih let nam prehitro mine.

Lep pozdrav

Zopet sem v zadregi, ker se zopet odločujem med življenjem in evtanazijo! In zopet ne vem kaj izbrati...ko se že odločim si zopet premislim in upam da bo bolje....enostavno ne vem...težko se je odločiti oz. izbrati namestno njega kaj želi...

Oskar je bil bolje kar nekaj časa, zdaj pa je začel vidno hujšati. Vse rebre in kosti že štrlijo iz njega, pride dan ko veliko poje in dan ko ne spravi vase ničesar. Vseskozi je tak otožen, odtujen, brez volje do življenja, kot da se nima kam dati...noče več biti zraven nas, sam zunaj bi ležal na snegu, potem pa celega trese ko pride noter.
Po telesu je že dolgo nazaj dobil takšne male izpuščaje(odkar se je pač začela bolezen) potem so se vedno bolj širili, v majhne bulice in potem so se naredile kraste. Kakor neke vrste lojnice.

Edino veselje ima še ko greva na sprehod, kar greva vsak dan. Ampak ne ozira se za drugimi psi,kakor da bi mu bili odveč, kako da bi se jih bal.Rad pa se valja po snegu in podobno. Ampak danes sem opazla ko mi je prinesel aport se je kar vlegel in kakor da bi si hotel odahniti.

Zdi se kakor da je tako lačen ampak ne more jesti. Kakor da se mu neljubi, kar hodi za mano do hladilnika, potem pa mu želim kaj dati te pa noče niti povohati. Ničesar več noče, nobene salame, ne konzerv, ne jetrc nič....

vsak nasvet mi bo prišel še kako prav....
hvala