mojpes.net

Pika, stara vsaj 15 let.

http://zavetisce.moj-album.com/slike/1601452/QumM97AgW3A91e0R.jpg

Lili, Pikina hči, stara vsaj 12 let.

http://zavetisce.moj-album.com/slike/1601452/mjKR0jJV6H1kWKdp.jpg

Dlaka povrhu izgleda ok, spodaj je vse zvozlano. Zaradi zdravstvene in ostale situacije še ne iščeta novega doma, sta pa na voljo za posvojitev na daljavo. Če bosta iskali nov dom, bo to vsekakor skupen.

kolikšna je pričakovana življenjska doba pri perzijkah? (nimam pojma o mačkah :-[)

Pika ni dokončala stavka: ''Ti nesramn....'' kaj?  ;D

Sta bili odvzeti?

če imajo v redu ledvice 20+let

Perzijec moževih staršev je dočakal 19 let.

Ubogi mucki, upam da bo z njima vse ok in da bosta iskali in tudi našli skupen dom.

Mislim, da teh dveh muc nihce ne bo posvajal z namenom razstavljanja ...

Upam, da jima bo zdravj cimrej sluzilo tako kot mora in da bosta kljub starosti nasli krasen skupen dom.
m.

Smetka, če lahko kaj pomagam, me prosim kontaktiraj.

Hvala.

Nota, a starejše perzijke kdaj nehajo žalovat, ko izgubijo dom in začnejo skrbeti zase? Vsaj toliko, da bi jedle in pile same, brez prisilnega hranjenja in infuzij?

Nota sporoča, da se javi zvečer. ;)

Držita se "oldiki" bogi. :-* :-*

..ni bila ravno perzijka, ampak himalajka (pasma, ki so jo uničili in je danes kot take ni več), po karakterju so bile malce "trdnejše" - pri njej je trajalo tri tedne.

Srčici lepi  :-* :-* privoščim vama odličen domek  :)

Odvisno.
Ene so res bolj rahlega karakterja kot druge in če so za nameček bile zelo navezane na svoje bivše lastnike/lastnika, je doba prilagajanja na novo okolje lahko precej dolgo.
Perzijke so precej senzibilne mačke, ki se znajo zelo navezati na človeka in kadar je sobivanje z njim zelo tesno oz. so vse svoje življenje poznale le isto okolje, istega človeka, se lahko ob izgubi le-ga in menjavi okolja ter vsakdanjega ritma, podrejo. Duševna stiska se lahko kaže tudi z apatijo, neješčnostjo, opravljanjem potrebe izven stranišča, hiranjem, padcem imunskega sistema in posledično boleznijo.
Občasno se zgodi, da kakšna mačka spremembe okolja/življenja ne sprejme in jo je najbolje vrniti v znano okolje iz katerega prihaja.
Domnevam, da v tem primeru to ne bo šlo. Morda bi pomagal kakšen predmet (koca, igrača, ležišča) iz prešnjega okolja, enaka hrana, enak ritem hranjenja , nege ... morda kak človek ki ga je občasno srečevala v prejšnjem domu in pozna njegov glas, vonj.
Včasih pomaga tudi, da se ji omogoči čim bolj podobno okolje, kot ga je imela v prejšnejm domu - če je npr. mačka živela v domu, kjer ni bilo drugih živali, je bolje da tudi v naprej živi sama; če je imela prej sama vso pozornost lastnika je tudi za prihodnje bolje, da je v domu, kjer si pozornosti ne bo delila z nikomur ..

Sama imam par takih, ki so že skoraj bolestno navezane name in se je dogajalo, da so v moji odsotnosti prenehale jesti ter postale apatične ... in poznam tako obnašanje. Tekom let sem jim sicer "uspela dopovedati",  da se vedno vrnem, vendar moja prisotnost res ni nikoli daljša kot kak teden. Je pa že pravilo, da se v času moje odsotnosti "usujejo" in kaj zbolijo ... diareja, bruhanje so pri nas taki tipični znaki te 'ločitvene stiske.
Tudi ko sem doma, težko prenesejo ločenost  - npr da sem v zgornji etaži, one pa spodnji ... Zadovoljne in mirne so, kadar me vidijo.

Z veliko potrpežljivosti in pozornosti bo verjetno tole šlo ... Bi znalo pa trajat, ja.

 Himalajka / pointed / colourpoint cats / himalayan cats ... ali kakor koli jih že poimenujemo,  NI PASMA  temveč le ena od barvnih različic širokega spektra barv v katerih se vzrejajo perzijke.
Z besedo Himalajka / pointed / colourpoin / himalayan cats ... označimo/poimenujemo perzijsko mačko ki imajo značilno obarvanost in razporeditev barv na mačjem kožuhu ... Isto kot je npr. činčila le ena izmed izmed barvnih različic perzijk in ne druga pasma

Himalajke so se vzrejale in razstavljale 30+ let nazaj, prav tako kot se tudi danes.
 
Razlika je le v tipu - današnje perzijke se od tistih izpred 30+ let precej razlikujejo, pa naj gre za črne, modre, rdeče, bele ali himalajke.
 
Himalajke torej še zdaleč niso izumrle (se kar precej pojavljajo na razstavah in tudi veliko vzrediteljev se je specializiralo samo na njih).

Tudi star tip (old typ) perzijk ni izumrl. Še vedno se pojavljajo tudi v leglih flat face perzijk, vzreditelji jih pač zaradi veljavnega standarda klasificirajo kot pete in jih načeloma ne jemljejo v vzrejni program.
Obstaja pa v svetu tudi mačja asociacija, v kateri se načrto vzreja in razstavlja star tip (old typ) perzijk vseh barv

Hvla za pojasnilo. colorpoint perzijke zame niso himalajke. Me pa veseli, da so bili kje drugje dovolj pametni in skušajo ohraniti stari tip.

Lanabela - colourpoint perzijke SO himalajke.
In čisto nič drugega.

Gre samo za različno poimenovanje iste barvne različice, v različnih mačjih svetovnih asociacijah. V FIFe, kamor spada tudi naša ZFDS,  se je uveljavil naziv colourpoint, v CFA pač Himalayan Cat. Je čisto enako kot pri calico, ki se uporablja v CFA in marsikateri CFA vzreditelj debele gleda,  ko mu napišeš black tortie with white, ki se za to barvno različico uporablja v FIFe.

Kar se pa tiče všečnosti starega ali novega tipa, pa bi jaz rekla, da je bolj stvar osebnega okusa. Z zdravjem (kot marsikdo ki mu je bližje star tip rad izpostavi) pač nima nobene veze.

Seveda SO. Tako, kot so podrti NO enaki NO izpred 30 let. Ampak pustimo zdaj to, je čisto iz teme.

Ne ena ne druga že od začetka ne jesta sami, niti malo. Pika ni prestrašena, Lili pa zelo. Napredka kljub vsemu trudu ni niti najmanjšega. V njiju spravim vsak dan na silo malo hrane, pa na infuzijah smo.

Mojca Godek iz Ljubljane je dobra vzrediteljica perzijk. Mislim, da ne bi skodilo, ce se po kaksen nasvet obrnete nanjo.

Sva govorili z Noto, pa tudi jaz sem že kakšno mačko kdaj v življenju videla.

Ena taka stara mačja finta, ki včasih vžge včasih pa ne, je recimo to, da ji namažeš blazinice na šapah z oljem od sardin. Mačka, ki odklanja hrano jih poliže in kdaj pa kdaj se kateri čudežno zbudi apetit.
Eni naši mački, ki je po preboleli infekciji kar udarila gladovni štrajk in nikakor ni hotela začeti jesti pa je veterinar dal apaurin. Nekaj minut po injekciji (ne spomnim se več koliko, vsekakor pa prej, preden začne delovati kot pomirilo), naj bi večino mačk prijela volčja lakota. Pri naši je delovalo.

Za apaurin sem se že menila, pa se bojimo odpovedi ledvic. Bom poskusila s sardinami.

kako sta tile dve dolgi dlak'ci? :)

Kaj pa kisla smetana? Meni so na veterini po eni sterilizaciji svetovali za odpiranje apetita in je šla res v rito. probat ni greh :)

Ena grozljiva ideja - kaj pa živa miška ( joj, pa tako so mi všeč ), ki šiba sem in tja - ne bi zbudila nagona?

katerega nagona? tistega za beg ?! ;D ;)
kdo ve, če sta sploh kdaj vidli živo miš, da ju ne bi slučajno kap od strahu ;D

Ne, mislim, da to ne bi bila rešitev ;)

Tudi jaz mislim, da tole ne bi pomagalo. Perzijki sta tudi že precej stari, ne vem, kako bi reagirali na tole...

Žana, sori, asmpak fuuuuuj! Tudi miške so ljudje, no!  8)

:o :o
Verjetno si mislil napisat živa bitja?  ;)

Pika je bila v nedeljo tako brez moči, da niti hodit ni več mogla. Sem se dogovorila za evtanazijo v ponedeljek, namesto tega sem jo na silo hranila v nedeljo na pol ure, v ponedeljek in danes na dve uri. Zdaj je že bolj pri močeh, ravno toliko, da se spet upira hranjenju. Nič ne pomaga, ne smetane, ne mačje mleko, ne ta in ona in tretja konzerva, ne sveže meso, ne sto vrst briketov. Zanimanje je dobesedno za tri brikete, pa malo polizat kako konzervo ali mleko; in to je vse. Ne pomaga ne Feliway, ne mirno okolje, ne gužva, ne božanje, niti ne ure in ure česanja in ukvarjanja z njo. Podobno velja za Lilo, ki sicer hira počasneje od Pike, pa zato prav tako zanesljivo.
Vztrajam, ker sem ju sprejela in ker sem prepričana, da je zadnji razlog za smrt umret zraven polne sklede. Takrat, ko mi uspe z dovolj infuzije in vsaj tremi urami dnevno za hranjenje, sta ne za evtanazirat. Brez te podpore bi poginili v nekaj dneh.

Ker me grabi sveta jeza na cel svet zaradi 165€ za Feliway, naslednjih 100 za AD, pa Animondo, pa Almo nature, pa za ta in oni support v vrečkicah in prahu, pa mleko, pa plenične, pa umivanja non stop okoli gobčka, ko je vse popljuvano, pa ker me že živci izdajajo, ker mesec dni ni nikakršne spremembe, pa zato, ker bom naslednjič, ko bom spraševala sorodnike ostarelih, kdo bo prevzel skrb za žival, če se komu kaj zgodi, ena navadna *******, pa zato, ker imam poln kufer čisto vsega, bom raje nehala pisat v tole konkretno temo, dokler se s trezno glavo ne odločim, kako naprej in če sploh.

In potem se ti mi posvojitelji v svoje teme javljamo s povsem minornimi problemčiči in jamramo in javckamo. A me je lahko ornk sram?
Drž se, Polona...

Polona, mogoče bom čisto mimo užgala, mogoče pa boš kaj iz moje izkušnje lahko koristnega potegnila. Upam.
Doma imam eno tako anoreksično mačko (posvojenko), ki se vsake toliko odloči hirat ob polni kastroli. Zadnja kriza je bila tako huda, da sem jo urgentno vlekla na veterino, kjer so opravili vse mogoče od RTG-ja, ultrazvoka, takih in drugačnih preiskav... Rezultat: Nič. Oz. samo to, kar sem itak že vedela - NOČE jest. Je bila pa tako švoh že na koncu, da ni mogla hodit (zadnji del je kar metalo na stran).
Kaj je pomagalo pri nas? Kurje juhice (beri: magari piščančje kože, zakuhane z malo zelenjave), pa not nadrobljen kruh, zakuhan rižek, počasi še vmešane konzervice... Počasi sem jo spravila pokonci. Res je, da sem jo hranila večkrat dnevno, tudi ponoči, po malo, ampak počasi je šlo na bolje, čeprav je vsako hranjenje trajalo tudi po 1 uro včasih s prepričevanjem in vmesnim pogrevanjem teh njenih juhic.
Občasno jo še zagrabi, pa spet kuhamo juhice, samo tako hude krize kot takrat, pa nimamo že par mesecev.
Ne vem, če sem kaj pomagala, to je samo moja izkušnja.

Saj ni problem v tem, s čim jo hranit. Na razpolago je itak neskončno število možnih kombinacij. Problem je v tem, da ne glede na to, kaj jima dam, nočeta jest.

Kaj pa če bi vseeno upoštevala njuno odločitev, da je dosti.....

Veš, meni si dobro svetovala; saj boli, ampak, ni mi žal....za nič...

Zakaj silit živet nekoga, ki noče?
Saj je svet pol takih, ki hočejo. Raje se s čisto vestjo in brez čira na želodcu posvečaj drugim. Kandidatov za preveč kupljene brikete , konzervice in juhice pri vas ne manjka.

Lahko rečt, težko naredit, sploh pri tehle dveh in sploh ko jih vidiš večkrat v živo in ko od njiju sije takšna huda žalost, da bi res rad pomagal z ne vem čim in ko,................

Pri mačkah take depresije niti niso tako redke. Vic je v tem, da ko enkrat začne jesti, potem je v redu - kot da se ni vmes zgodilo čisto nič.

Pika evtanazirana, z Lilo se bom še ubadala.

Ja, res je. vis in nox, za mačko bi ti svetovala drugače...

Pozdravljeni,
zelo mi je hudo, saj sem ravnokar prebrala, da je bila Pika, mama mojega mucka Lotosa, evtanazirana. Po smrti lastnika in odhodu lastnice v dom, je obupala nad življenjem. Upam, da bo vsa z Lili bolje.
Hvala za vse in lepo pozdrav, Sonja

 :'( :'(

Pred več kot 20 leti mi je umrla stara mama (pra-babica), ki je vedno skrbela za naše mačkone. Imeli smo jih 5. Toda je Miža, črna, najstarejša mačka pri hiši, je z dnevom, ko je stara mama umrla, nehala jesti. In ker takrat pred leti v MS ni bilo veterinarjev, ki bi se ukvarjali izključno z malimi živalmi, smo jo nekaj časa silili, potem pa evtanazirali. Bila je povsem onemogla, fizično pa z njo ni bilo nič narobe. Do sedaj resnično nisem vedela, da depresija mogoča pri mačkih. Zdelo se mi je samo, da smo prehitro obupali, čeprav sem jo na silo hranila in je izbruhala vse, kar smo ji dali ... zdaj vidim, da so te zgodbe čisto mogoče.

Pika, pozdravi Mižo  :'( :-[

Lila, drži se!!!!!

Daj Lila no, bori se!  :( >:(

Smet, čeprav vem, da ti ni najlažje pri srcu, ampak odločila si se pravilno. SE pridružujem mnenju vis in inox ter deteljice.

Lila, ti pa se hitro potrudi jest. Poglej kako se Polona presneto tudi zate!

A ni greh, da ljudje v dom ne morejo vzeti s seboj niti mačke?

A ima kdo prosim možnost za Lilo prit v Rožno dolino (Lj. Vič) k moji mami po homeopatsko raztopino za depresijo in žalovanje in odnest na hrib?
Fajn bi bilo res čimprej, mogoče še danes. Reč bo pripravljena po peti uri.

Pa mail prosim zraven, da pošljem točen naslov...

Če se da z meganom prit (mislim zaradi vremenskih razmer), potem lahko midva to prideva iskat na Vič odpeljeva v Horjul danes zvečer (okoli osmih - če ni prepozno). FŽ, moj mejl: anja.kren(at)gmail.com

Bo Smetka povedala, če je pot vozna. Tebi pa pošljem mail.

Cesta je ok.

Ok, potem smo zmenjeni. ;)

Kul, Smetka. Pa sori, ker sem te prejle tko brzinsko odpravila...
Moji so obveščeni, bo okrog osmih nekdo doma.
Anja, ti imaš pa mail.

O tem premišljujem ves čas in se mi zdi neznansko kruto. In za ljudi in za mačke.

Mi smo teti v dom prinesli plišasto muco, enako njeni, in je je bila grozno vesela in jo je imela do smrti pri sebi... No, mi pa smo imeli pri sebi njeno živo muco, tudi do smrti (pri 17 letih). :'(

 :'( :'( :'( Tako mi je hudo za Piko  :'( Držim pesti, da si bo vsaj Lila opomogla.


Se popolnoma strinjam.

meni se zdi to kriminal, ne samo greh.
Vsaj kakšnen dom v Sloveniji bi moral bit zasnovan tako,da imaš pravico imeti domače živali sabo.
Ob pestri kapitalistični ponudbi vsega mogočega me čudi, da še nihče ne nudi te storitve.
Glede dodatne oskrbe, ki jo te živali potrebujejo oz pomoči,ki jo potrebujejo oskrbovanci pri skrbi za  živali bi se zagotovo dalo povezati z okoliškimi društvi in prostovoljci.
Na splošno sem zelo razočarana glede odnosa družeb do živali oz partnesrtva z ljudmi- ne samo na podrčju zavrženih živali ampak prav glede vsega. In nad tem,da zadeve niti mm ne izboljšujejo- nasprotno samo vedno več omejitev je.
Npr ,da ni nobenega igrišča za otroke, kamor bi lahko šel tudi s psom, pa nobenega bazena ( sej ne da bi se kopali v glavnem človeškem bazenu) pa podobno.
Kot da smo ljudje , ki imamo domače živali drugorazredni državljani, ki nič ne prispevajo v davčno blagajno.

deteljica se strinjam popolnoma s tabo. Pa saj dom ni bolnišnica, čeprav imajo tudi takšne oddelke in predvidevam da bi ta gospa recimo popolnoma enako lahko naprej skrbela za to svojo muco, tudi v domu. Po drugi strani pa se v domu organizirajo urice obiskov živali, kjer se vidi kako starejšim to manjka - tako da je s tega vidika stvar še bolj nerazumljiva.

Deteljica ne bi mogla boljše napisati. Žalostno je res.

Zanimivo, moja babi bo počasi odšla v dom in ji je patronažna ob obisku svetovala naj mačko vzame sabo. Tako da predvidevam, da v določenih domovih obstaja ta možnost. Še posebej, če je prišlo iz ust patronažne. Je pa res, da so sobe majhne in ponavadi je v eni več oskrbovancev skupaj...

Dejmo Lila  :-*

Lila drži se in začni jesti.

V domu starostnikov v Celju lahko manjšega psa neseš v sobo na obisk.

Določeni domovi imajo to možnost. Pozanimajte se.

Sem ravno želela svetovat homeopatske pripravke (smo tudi mi imeli podobno izkušnjo). Upam, da bodo pomagali vzpodbuditi vsaj malo apetita.

Sem ter tja se najde tudi kakšna izjema - v enem novejšem ljubljanskem domu je imela oskrbovanka psa, pa tudi mačke sem po domovih že videla. Ampak to so izjeme.
Sedaj je že prepozno, ampak mogoče bi pa v kakšnem podobnem primeru pomagali občasni obiski? Vem, da je takih obiskov zelo veliko, še posebej, če je lastnik še dovolj pri močeh, da lahko pride ven.

Mi je hudo, da ni šlo, držim pesti za Lilo :(.

Če bi vsak drug stanovalec pripeljal v dom svojo žival bi bil kaos, zato razumem da v večini primerov živali niso dovoljeni. Prav tako so v domu ljudje, ki ne marajo živali, pa ljudje ki pozabljajo zapirati vrata (jih ni malo) pa tisti, ki sploh ne vedno kje je njihova soba...tako da nek red mora biti. Vem pa da so ponekje dovoljeni glodalci pa tudi papige, verjetno pa tudi muce. Seveda pa se je potrebno zavedati da oskrbovanci doma težko skrbijo za živali, saj še zase ne morejo, zato so v večini primerov tudi v domu, torej skrb za živali pade na zaposlene. U glavnem meni se to ne zdi najbolša rešitev in tako kot je že bilo napisano, prej je potrebno razmisliti kdo bo v takšnem primeru skrbel za žival. Ne želim soditi ljudi po starosti, ampak na žalost nekomu ki je star 70 in več let mladega psa ali muce nebi in ne bom nikoli oddala (pa četudi bo to moja teta, stric ali pa prijatelj). Pa še to pred kratkim smo obiskali gospo ki gre v dom in ji bomo pomagali oddati živali. Skupno št. lastniških živali je bilo 12, kaj naredi lasnik v takšnem primeru če ima možnost vzeti eno žival?

Nekateri domovi v tujini imajo to dobro urejeno. Če se hoče, je mogoče.

Upam, da bo Lili zdražala in ne obupala. je pa začela hirati že po lastnikovi smrtu, lulati po stanovanju in se obnašati po svoje. Hvala za vse dobre misli in homeopatsko zdravilo, za katerega upam, da ji bo vsaj malo olajšalo stanje. Kar se tiče lastnice, je res tudi to, da je precej bolna in malce dementna, tako da obstaja majhna možnost, da bi lahko skrbela za muco v domu. V enem samem letu se je zgodba človeško/mačje družine popolnoma spremenila. Me pa tolaži, da so tako dolgo živeli srečno in zadovoljno. Moj Lotos, ki je zadnji član njihove družine, je gluh od rojstva, a misli, da je z mano zadovljen - tako kot prva lastnika, s katerima sem imela lepe odnose vseh teh 12 let. Žalujeva za Piko in stiskava šapice in pesti za Lili.

Velja za tiste, ki boste naslednjič oddajali v zavetišče svoje živali: lepo prosim, da ne rečem zahtevam, da poveste vse, kar je za žival in njeno prilagajanje pomembno.
Pika je bila januarja stara 19 in ne 15 let; in dokler lastnik ni umrl, je jedla le z njegove roke.

A, a bi mi to lahko kdo prej povedal? Mislim... če sem vzela 15 let staro, 19 let stare ne bi vzela? Brezveze... mi je pa ful hudo, da tega nisem vedela prej. Bi ji najbrž posvetila še precej več časa, kot sem ji ga. Še dobro, da imam zdaj samo jaz slabo vest.

Včeraj sem prenehala s hranjenjem in infuzijami, torej Lila nima več moje podpore. Ima več vrst najboljše hrane na razpolago, dajem ji kapljice in upam, da se bo pobrala. V kolikor se v nekaj dneh ne bo, jo bom odpeljala na evtanazijo.

Ni fer, a ne :-\
Daj Lila potrudi se!  :-*

Lila, mojedva požeruha ti pošiljata ogromno energije, da bi ti le zadišala papica. :-*  Držimo pesti in mislimo na vas.

Kaj pa, če Lila res že ves ta čas milo prosi "prosim, pustite me oditi"? Ne, prav nikomur nočem solit pameti - si ne dovolim, res ne - in nočem pametovat in filozofirat - ampak zdajle me je prešinilo...če bi hotela živet, ma ni vraga, da ob taki skrbi zanjo ne bi tesno oprijela prav vsake bilke, kaj šele močne in ljubeče ponujene roke.

Upam, da se vse izteče tako, kot je/bo za Lilo najbolj prav.

Ah, tole je res ena žalostna zgodba.
pa mogoče imaš prav, oaza...  :'(

Kje pa. mačke ne razmišljajo na ta način.

Lanabela, a resno misliš ? Ker jaz bi pa rekla, da je lahko tudi tako, kot je napisala oaza88, čeprav držim pesti, da imaš ti prav. Lili, daj no, papcaj, vsi mislimo nate  :-*

Smetka, še nekaj sem se spomnila, ampak seveda si tudi to že poskusila, ne dvomim:

-mogoče pa tudi Lila samo iz roke je.

Kako je Lili?

Lila se je namenila sklenit kako prijateljstvo ali dve. Začela je z mano, včasih pride že sama, pa prede in zaspi na meni, daje take nežne buce in se očitno počuti bolje. Zadnjih nekaj dni sama poskrbi zase, sicer je še vedno suha in ne poje dovolj, ampak mislim, da bo.
Danes pa osvaja (tako okoli ovinka) Mimiko. Mimi nima čisto nič proti.

Lile še oddajat nisem začela, pa sem že nehala... ostala bo tu, dokler pač bo. Na voljo je le za posvojitev na daljavo.

http://zavetisce.moj-album.com/slike/1601452/5nYnPE9MXZf3f4XX.jpg

:) :) :)

Še to: mačke nikakor ne razmišljajo tako. Za njih je (za nekatere večji in za nekatere manjši) stres ob spremembi okolja in ostalega lahko tako velik, da nehajo skrbeti zase zaradi tega. Rabijo bistveno več časa za prilagoditev (sploh starejše) kot večina psov. Tudi Lili še zdaleč ni ok, je pa na dobri poti, da se bo nekega dne tudi pri nas počutila zares dobro.

:-*

Vesela  :-*

Muce so itak nekaj posebnega :) :-*

Čestitke čudodelki Smetki :-*!

Ravno danes zjutraj sem mislila nanjo. Zdaj pa tako fajn novica! Oz. vsaj dober začetek...
Da le vsaj malo je. Pa da jo zanimajo sostanovalke. Upam da se naveže na kakšno, ki ji bo pomagala prebrodit izgubo.

Polona, če misliš, da bi ji vsaj za 1% pomagalo, ti z veseljem še naslednjih pet let mešamo kapljice zanjo...

No vsaj ena lepa novika danes, ker ostalo je vse ena sama žalost. Drži se Lila.

A deset let bi šlo :)))

Ni problema, teta Optimistka :P!

O, kako sem vesela za Liliko  :)

Za teto Optimistko in čarovnico s kapljicami  ;) : po Feline Statistic (http://www.pawsonline.info/feline_statistics.htm) je najstarejša domača mačka živela 36 let  :P

O porkadio sem pa mislila, da je naša pokojna z 18 leti bila kar dobra.

Super,vesela!!!

Pri moji znanki je najstarejša perzijka dočakala 21 let.

Bravo Lili! Drži se! Bratec Lotos zate stiska šapice. Jaz pa ti pošiljam lepe misli. Ko povem dobro novico, bosta veseli Stanka in Geli. Smetki in Fižolovi župci srčna hvala za nesebično skrb.

Lili ima novo posteljo, ki ji je zelo všeč. Vsak dan je bolje.

http://www.moj-album.com/slike/1601452/C5E0OKVv88LIKv2d.v.jpg

Lepo in spodbudno :-* :-* :-*

Ob takile oskrbi bi jaz imela že vsaj 100kg :P
Pridna Lili, Smetka pa še ene stokrat bolj :)

Sem cela vesela!  :D
Lili, Smetka - še naprej vse dobro! :) :-*

O, hvala bogu(beri Smetki  :-* ;)).

Iskrene čestitke za vztrajnost!

Ej, hvala. Je šlo res za las, pa tudi zdaj še ni čisto ok, ampak gotovo bo...

Čestitke še od mene, zaslužiš si vse in še več  8) :-* Lili je pa taka miškica lepa  :-*

Kako čupavo posteljo ima :D. Fajn je brat, da ji je bolje.

Smo veseli da ji gre na bolje- drži se Mačka - pozdravček PIPI

 :)

http://zavetisce.moj-album.com/slike/1601452/HL31HDcImsrIsh7C.v.jpg

http://zavetisce.moj-album.com/slike/1601452/FQPkxkU9IXo4eGln.jpg

http://zavetisce.moj-album.com/slike/1601452/w9RHKfXkUIM9TbTk.jpg

http://zavetisce.moj-album.com/slike/1601452/L7jPIrWqQG4OgLx0.jpg

:D

Smetka, kako je ime temu gostoljubnemu oranžnemu lepotcu?  :)

Azrael.

 :D :D Bravo!

 :) :) :) :) :)

Lepo :)
Torej se lahko že malce pohecamo.
Pri tako hecni, kosmati mački, je včasih težko na prvi pogled videti kaj je spredaj in kaj zadaj. ... Morda zato ni vedno jedla  :P

Lep dan.

Faca Zaphod  ;D ;D

;D ;D

Hahaha, ta je pa res dobra  ;D

Sem tudi jaz zelo zelo vesela za kosmatinkico. Hvala, Smetka, še od mene  :)

Kako vesela sem, ko vidim, da je Lili bolje in se že igra! Smetka, hvala za potrpežljivost in srčnost. Tvoja pozornost, nežnost in skrb so ji zagotovo pomagali preživeti vse nesreče, ki so se zgrnile nad njo in mamo Piko ter sestrico Špelo. To je pravi čudež in mislim, da lahko v Lilinem primeru vsei začnemo verjeti vanje. Pa seveda vate, naša čudodelka.
Pozdrav od Sonje in Lotosa.

Super vesela!

http://zavetisce.moj-album.com/slike/1601452/CINK1W3EaIOOIpzO.v.jpg

 :o Kaj čisto prostovoljno tam sedi? :o Je sama prišla tja? :o
Ne morem verjeti, je pa zelo dobro videti jo tako pogumno. :-* :-*

Ne, pištolo ima na glavo prislonjeno, kaj se ne vidi  ;D ;D ;D. Pogumnica moja, sama je tja prišla, ja....saj smo vendar sredi aprila, je pa že ja čas. Srček mali.

 ;D ;D ;D Ti jih tudi strelaš. ;D ;D

Super, da je tako pogumna, sončica lepa, izgleda pa tudi veliko bolje. :-* :-* :)

Jupi  :D.

Vesela za lepo mucico  :D

 :) :) :)

Bravo Lili, oba z Lotosom, tvojim bratcem, sva zelo vesela, da ti je bolje in se super držiš.
Lotos je imel nekaj težav z ušeski, ampak mu dajem zdravila in pazim nanj, zato upam, da bo kmalu zdrav. Misliva nate in na Smetko: želiva vama vse dobro in lepo, tako kto vsem drugim v zavetišču.

http://zavetisce-horjul.moj-album.com/slike/15630030/FnHUukm79C9SnhpX.v.jpg

http://www.moj-album.com/slike/15630030/_Cakl04f086CGgmG.v.jpg

mwa :-* kak frisek ;D

Pogled za milijon dolarjev! Samo vstani, če upaš!!!!  ;D

Tole ti je pa res ratalo :) :-*

http://zavetisce-horjul.moj-album.com/slike/15630030/MOmrN87dkB_UHX_W.v.jpg

http://zavetisce-horjul.moj-album.com/slike/15630030/kedknLKgCjitQL6f.v.jpg

Čer  :).

http://www.mojalbum.com/data/images/0/15630030/17372869/17426031.jpg

http://www.mojalbum.com/data/images/0/15630030/17372869/17426030.jpg

Pogumna Lili :-* :-*

 O, ta lubica pa napreduje!  :)  :-*

Mhm. Je že čas, bo kmalu eno leto, kar je pri nas. Zdaj se pokaže že tudi čez dan.

http://www.mojalbum.com/data/images/0/15630030/17372869/17428442.jpg

 :)

Draga Lili, res bo kmalu eno leto, kar si pri Poloni. Midva z Lotosom, tvojim gluhim bratcem, pa sva včeraj praznovala 13 let, kar sva skupaj. Ko sem prišla ponj, se te dobro spomnim.  :)
Vidim, da ti v Horjulu ni dolgčas in si postala prava lepotica. Velikokrat mislim nate in  upam, da ti je dobro. Lepe pozdrave tebi in vsem v zavetišču od naju z Lotosom. Sončica

(http://www.mojalbum.com/zh-macke-psi-foto_15630030_17374443_17534440.jpg)

(http://www.mojalbum.com/zh-macke-psi-foto_15630030_17374443_17534441.jpg)

  :-* :-*

 :) ;)

Draga Lili,
lep pomladni pozdrav iz Ljubljane od naju z Lotosom, tvojim glugim bratcem. Upam, da si dobro! Lotos je po obisku zobozdravnika veliko bolje kot prej, ima dober apetit in je spet lepo zalit. Tudi ti si prava lepotica. Večkrat misliva nate in želiva tebi in tvojim dobrim ljudem v zavetišču vse dobro in lepo. Sonja

(http://s0.mojalbum.com/zh-macke-psi-foto_15630030_17374443_18093448.jpg)

(http://s0.mojalbum.com/zh-macke-psi-foto_15630030_17374443_18093449.jpg)

Draga Lili,
velikokrat misliva nate. Tvoj polbratec Lotos je septembra praznoval 14. rojstni dan. Vidim, da se tudi ti dobro držiš. Vesela sem, da ti je Polona ponudila tako prijeten dom. In spet si puhasta in imaš žareče oči. Imej se lepo.
Tvoja Sonja in Lotos

Lilike ni več...