mojpes.net

Ne, ni primer od Baričeviča. Vsaj ne še.
14 mesečni 30 kilogramov težek mešanec z dalmatincem je že tretjič uspešno skrival svoje resnične namene, se delal pridnega in bil miren... potem pa v trenutku brez opozorila ugriznil.

Prvič je ugriznil mene (dovolj za urgenco) po sprehodu ko sem mu šaril okoli ovratnice in karabina, drugič je brez kakršnega koli renčanja skočil proti zelo mlademu sinu inštruktorice (!) na vadbišču kinološkega društva kjer so edino moji refleksi in povodec otroka rešili in je dobil zgolj praske od zob po komolcu (do krvi, dovolj za obvezo), tretjič pa je isto kot mene ugriznil še moje dekle pol sekunde zatem ko je "pridno" ležal na tleh na hrbtu, z vsemi štirimi v zraku in se "pustil" božati (dovolj za urgenco in kirurgijo).

Poizkus rehabilitacije v kinološkem društvu se je kot že omenjeno že prvi dan na poligonu začel z napadom na otroka, teden kasneje pa je na treningu tako norel na vse prisotne pse, da se je skoraj zadavil na zatezni ovratnici in sem ga lahko le še vlekel stran, da ne bi popolnoma ustavil treninga ostalim udeleženim...

Tudi poizkus biti "vodja kardela" - da pes hrano dobi le še iz roke in samo potem, ko uboga na ukaz - očitno ni dosti pomagalo.


Skratka...
kar se mene tiče mojega psa ni več, ker ta pošast ki je nastala v zadnjem mesecu in je vsak dan hujša, ni niti pod razno več podobna mojemu psu - bitju ki sem ga imel pol leta nazaj - zato se vsi domači strinjamo da gre STRAN preden se mi strga na sprehodu po mestu in kakšnega mimoidočega otroka še uspešno ugrizne v obraz ali ubije.


Vprašanje je edino ali ga lahko na humani način oddam v kako zavetišče, da bi mu morda znali najti dom pri nekom ki bi ga spravil v red, ali tako napadalnega in nepredvidljivega psa ne morejo več oddati in ga bodo v vsakem primeru morali uspavati (torej je vseeno če grem jaz direktno k veterinarju)?

Če hočeš psu dobro, je najbrž edina stvar, ki jo še lahko narediš, da si naročiš enega strokovnjaka, ki bo opozorjen na situacijo in ne bo mogel naredit nobene nove napake. Imaš oglase tudi na tej strani, psa mora videt nekdo, ki ima res pojem. Lahko je tudi žival dejansko psihič, čeprav tega ni ravno veliko. Lahko je bolan in ga nekaj hudo zdeluje, določene bolezni prizadenejo tudi možgane. Še najbolj verjetno si hudo hudo zabluzil nekje pri vzgoji, morda ob neki že v začetku genetsko ne preveč dobri predispoziciji. Kako in če se da popravljat, ti bo povedal isti stručko. Ali se napad zgodi res brez razloga ali pes nekako le pokaže, da mu kaj ne paše in ti to morda spregledaš, ti bo spet povedala taista oseba. Sam probavat v tako drasticnih primerih karkoli, razne Milane Cesarje ali dobronamerne nasvete polpoznavalcev je lahko nevarno ali pa vsaj neučinkovito. Ravno tako to velja za princip 'vse iz roke', ki je sicer načeloma taprav, ti pa bi najbrž rabil zelo celostno obravnavo in ti samo to ne bo prineslo uspeha.

Te skušam 'razumet', da se ti zdi pes v tem trenutku pošast, je pa ta reakcija izključno čustven odziv na hudo sr..., ki ga imaš z njim. Ni pošast in mu tako razmišljanje trenutno ne koristi, samo tebe ima, ki lahko nekako odvozlaš to zadevo (pa žal ne sam). Daj mu šanso, ti si si ga nabavil in mu to dolguješ. Če se izkaže, da je primer nerešljiv in bo treba stvar končat, boš imel vsaj mirni vest namesto občutka, da si breme le preložil na tuje rame.

Btw., ke je pes zdaj če ga še upaš vodit ven, a ima nagobčnik, je sprehajan nekje, kjer nima možnosti stika z drugimi sprehajalci, je doma pod ključem in za dovolj visoko ograjo? Če se ti še kaj zgodi, zna biti stvar namreč hudo draga in nevarna tudi z vidika kazenske odgovornosti.

Poskusi kontaktirat *****-kolikor sem slišala imajo dobre rezultate. (pridejo na dom...)

Od vsega prebranega mi je zgornji citat še najbolj absurdna in nedopustna stvar. Na poligonu, kamor prideš s psom, namenjenim za rehabilitacijo, nimajo otroci kaj iskati, pes pa nima kaj delati odvezan oziroma pod tako švoh nadzorom, da nekoga napade. Potrebujete izredno resno in strokovno pomoč, v nasprotnem primeru se psu in vsem, ki so mu v bližini, zelo slabo piše.

Če je pes dejansko napadalen, nimajo inštuktorji kaj iskati na domu - misli si njegovo reakcijo... Psa mora dobiti v roke strokovnjak, usposobljen za rehabilitacijo in ki bo poskrbel tudi in predvsem za njegovo socializacijo. Tega pa se med štirimi stenami ne da doseči.
bidi, milijonkrat preveri, komu boste zaupali pri šolanju, prosim.

za to kar je "nastalo" (če ni bolan to ni prišlo čez noč, pravzaprav v nobene primeru ni prišlo čez noč) iz psa si kriv SAM.

poslušaj mokso in dejansko izberi zaupanja vrednega človeka Z IZKUŠNJAMI!!!!

Samo še nekaj: razen v primerih, ko gre za bolezen, pes ne postane "pošast" v pol leta kar tako, mimogrede - nočem težiti zdaj, ampak zelo verjetno je, da ste stopnjujočo se problematičnost psa ignorirali, zdaj pa imate štalo, katere se hočete rešiti.

Preden se odločite za oddajo, ga odpeljite še na en temeljit pregled k zanesljivemu vetu, da vsaj izključite bolezen. In če se bo izkazalo, da je s psom vse ok, se dajte krepko izprašati, kako ste lahko dovolili, da so šle stvari tako daleč. ČE so dejansko šle tako daleč...

Psu sem hotel dobro zatem, ko je ugriznil mene, ker sem menil da je bila to izjema in ne pravilo. Takrat sem ga peljal šolat. S časom je dokazal, da je ravno nasprotno in bo napadel vsakega, ki mu da priložnost.

Kot sem že rekel, je že bil v kinološkem društvu na treningu, kjer so bili vnaprej opozorjeni, da je tam zaradi svoje napadalnosti. Rezultat znan. Še voditi si ga ne upajo in jih čisto razumem, ker nihče več ne ve kaj naj od njega pričakuje, jaz pa tudi nočem več ogrožati vseh prisotnih za brez veze.

Pes se doma obnaša normalno, mi ga ni velik problem dati na povodec in peljati na sprehod. Sicer vleče kot zmešan, se zaganja v otroke... vendar se ga da zadržat ker sem dovolj močan zanj.

Na sprehodu ga imam na kratkem na poleg in sedaj peljem samo še na sredo travnika kjer ni ljudi lulat kakat in takoj nazaj na verigo pred moja vhodna vrata, kjer mu nihče ne more priti blizu (ker je zagrajeno in zaklenjeno, tako da ne ogroža ljudi). Na pločnik med ljudi ga seveda ne peljem več, prav tako v stanovanje nima več vstopa.

Od domačih se mu tako ali tako nihče več ne misli približati in čakajo na ponedeljek da ga "odstranim" kakor vem in znam (drugače ga bodo pač oni na jagrski način). Torej (poleg moraliziranja ki ne bo spremenilo nobenega dejstva) kakšne opcije mi ostanejo?

Torej naj veterinar pogleda če je z njim vse ok, če nima bolezni ki povzroča napadalnost pa pač injekcija.

Vzeto na znanje.

Nekaj vprašanj iz moje radovednosti:
Od kdaj imate tega psa, od malega ali?
Kje živite, na podeželju v mestnem centru, stanovanje, hiša?
Kje/kako biva? Z vami notri, v pesjaku, ....?
Kakšen je drugače značajsko, vesel ljudi ali bolj nezaupljiv?
Isto v novih situacijah, je sproščen ali se hitro ustraši?

Kar bi jaz na tvojem mestu storila:

Kot prvo bi izključila fizične razloge, bolezen, poškodbe, bolečine,.... kamor spadajo veterinarski pregled, krvni testi, morebiti CT glave ali celega,...

Potem, ko bi te lahko izključila, bi si poiskala strokovnjaka na področju šolanja nevarnih psov recimo, poguglaj, in si poleg njegovi pomoči poiskala precej gradiva na področju psihologije/behavioristike psov in končno začela z vodenim delom.

Vzela bi si tudi čas/dopust in psa natančno opazovala 24/7. In ne samo psa, tudi njegov okoliš (poenostavljen primer: otroci vsak dan ob poti iz šole domov drezajo obmetavajo psa skozi ograjo --> pes si jih zapomni in ob prvi priliki vzgojno ugrizne).

Ne bo šlo čez noč, ne bi bilo fer pa kar obupati, če ste za njegovo vedenje slučajno krivi prav vi.

Verigo?

Tebi se pa mudi, kajne?  Zdrave živali ti zakon ne dovoljuje evtanazirati, glih da ti bo jasno.
Ne, če nima bolezni se loti rehabilitacije. Takoj in pod ustreznim nadzorom in ne pozabi, da ni vsak inštruktor sposoben ti pomagati.

Glej, ne meni s takimi. Imam psico, ki je bila na najboljši poti, da izlije svojo agresijo na vse, kar se je premikalo in s primernim šolanjem je danes ne prepoznaš več. Nimaš pojma, kako je bilo prve tedne na poligonu. Obup. In s šolanjem je pričela pri šestih letih, ne nekaj mesecih, kakršen je tvoj primer.
V prvem postu si opisal kar nekaj zabeleženih napadov. Ima pes status napadalnega psa? Ker bi bilo malo čudno, da nekajkrat obiščete zdravnika zaradi poškodbe, a nikjer nobene zabeležke...
O preteklosti psa bi tudi bilo fajn kaj vedeti, pa kako živi z vami (v družini, ločen, v pesjaku itd).
Praviš, da si v KD takega psa ne upajo več voditi - nimajo ga kaj voditi. TEBE morajo naučiti, kako psa voditi. Zamenjaj KD, zamenjaj inštruktorja, ščij kri, če je potrebno, da psu in vam omogočiš dostojno življenje. Če pa se ti ne da več, povej tako, ne ovinkari.

Ok, vmes si odgovoril na nekaj vprašanj in mi je kar slabo ratalo.
Pes in ti nujno potrebujeta strokovno pomoč, kar pač ni kar vsak inštruktor v kinološkem društvu za vogalom, tako kot vsak Doktor ni usposobljen zdraviti  vse bolezni.

Ostala navodila pa kot sem navedla. Nujno! Za psa ŠE ni prepozno, če bo šel na injekcijo v ponedeljek, ga boste dejansko ubili in imeli na vesti, ker ste krivi vi.

Na tak način - samo lulat in kakat, brez vstopa v stanovanje, vseh ostalih 23,5h - nihče z nobeno metodo ne bo mogel rešiti problema. Pes je zdaj upravičeno jezen na ves svet.

In daj psu možnost, da vašo lenobo preživi.

Brez zamere, ampak zaradi takih ljudi je svet tak, kakršen je. Nasvetov imaš v teh nekaj postih več kot dovolj. Dajte mu vsaj možnost, da preživi na dostojen način z drugimi ljudmi. Vi pa uživajte v poletju, kot da nič ni bilo, ker se mi dozdeva, da je v bistvu prav to rdeča nit te teme. Brezbrižnost.

Ravno to je namen teme, kako psu dati to priložnost z drugimi ljudmi?

V zavetišču psa ki je napadalen ne bodo mogli oddati naprej, torej je rezultat znan.

PRVO BI SE SPODOBILO, DA SE SAMI POTRUDITE!!! :e

Poveži se s kakšnim društvom. Pokliči v pristojno zavetišče, dogovori se za srečanje in se z njimi odkrito pogovori. Ker izgleda, da ste se že odločili za oddajo...
Ubogo pasje bitje :'(

Kakorkoli - odločbo o tem, kaj se bo s psom dogajalo, ti lahko da samo strokovnjak. Če so bili ugrizi prijavljeni, predvidevam, da bi morali že dobiti uradno odločbo o obveznem solanju nevarnega psa (te tudi napotijo na točno določeno mesto, kolikor vem). Če pa ugrizov niste prijavili - poguglaj "prevzgoja nevarnega psa" - ti bo vrglo ven že prvi zadetek, več kot primeren za nadalnje ukrepanje. Kontaktiraj jih (http://bajka.si/Index/Stran/7/individualno-solanje-psa) se pošteno pogovori in se čimprej naroči na individualno uro oz. prisluhni nasvetom strokovnjakov!

Sem jih že klical, žal dežurni pravi da ni pravi naslov za takšne stvari in bom moral poklicati jutri.

Ne vem sicer, kako si predstavljaš rešitev z danes na jutri (danes je nedelja in tole je forum, za jutri pa praviš, da moraš najt rešitev), ampak tole se ne da rešit takole. Najbrž si že sam videl po pisanju predhodnikov.

Kakorkoli boš obračal, boš moral nekaj ukreniti. Evtanazija zdravega psa ni dovoljena, torej ti ga veterinar brez predhodno ugotovljene (neozdravljive) bolezni ne sme uspavati. Vemo sicer tudi, da je človeška domišljija neizmerna in tudi veterinarji so samo ljudje. Vsekakor tak načrt ni pravi. Pa vendar najbrž še vedno boljši, kot za 10 ali več let v osamo pahnjen pes. Da je zanj odgovoren danes in jutri tisti, ki ga je posvojil, nam je najbrž vsem jasno.

Si mislil vrnitev v isto zavetišče, kjer ste ga posvojili, ali kakšno drugo? Prelaganje odgovornosti za morebitne nadaljne napade v zavetišču ali pri morebitnih novih posvojiteljih? Ste povedali čisto vse, kar je potrebno?

Najprej, ampak res najprej, pa je potrebno narediti CT glave!

mislim, da je vse kar je napisal samo "opravičilo", da pes gre ....

danes je nedelja ura je 16:35 in ob  15:49 si napisal:


OPCIJE  >:( >:( :o :o zajebali ste full časa in naredili ogromno napak zdaj bi pa rešili v 15 urah????

o kristus :-X :-X :-X


jana sva istočasno pisali in moje naslednje vprašanje bi bilo .. .si res povedal VSE???

mamaF, nimajo namena se ukvarjati z njim. Zavetišče, evtanazija ali jagrski šus v glavo, edino to je še dilema. O preteklosti psa, vzgoji, načinu sobivanja, pretekli socializaciji pa še vedno niti besedice.
Mudi se jim na dopust.

Kakšno pa je bilo to bitje (pes) pol leta nazaj?

Kot že rečeno, en mesec rešujem situacijo, odkar je napadel prvič mene, ga "rangiram" s služenjem hrane, hranim samo še iz roke, vodim v pasjo šolo da se socializira (včasih bolj včasih manj uspešno), hodimo skupaj na pohode s KD itd...

Vendar dokler tvoj pes grize samo tebe se še lahko zajeb*, ko pa enkrat začne napadati vse po vrsti, pa tisti, ki živijo okoli tebe pač razumljivo ne mislijo tega več tolerirat. Tebe ne bi motilo če bi tvoj nečak pripeljal bullterierja v hišo ki bi te napadal, pa ne bi smela imeti nobene besede pri tem kdo te terorizira v lastnem domu?

Dobesedno vesela igrača. Tak da bi ga upal dati k 2 leti staremu otroku, pa bi se tam lahko igral z njim brez skrbi.

Nepredvidljivo napadalen je postal pred 1 mesecem.

Če te pes ugrizne oz. grize, kot si sam napisal, poiščeš strokovno pomoč, osebo, ki se ukvarja s prevzgojo nevarnih psov. Ne pa navadne pasje šole. Če imaš res željo, da psa socializiraš imaš zgoraj dosti nasvetov.
In če je postal napadalen pred 1 mesecom, kar tako, iznenada  - nujno k vetu!

PES NI NIČ KRIV!!!!

tale nečak bi me poslušal do onemogosti, in bi zadevo defitivno reševali na drugačen način, kot jo rešuješ sam.
1. napodila bi ga do vet-a (če bi bilo to skoraj čez noč) da ga preslika (psa ne nečaka)
2. napodila bi ga k izurjenemu strokovnjaku za prevzgojo OBEH

definitivno pa mu ne bi dala 15 ur, da zadevo reši na tak način kot si napisal ....

še vedno pa sem mnenja, da nisi povedal vsega in da ste se vsega lotili na napačen način.

Bidi, kaj ste delali s psom, ko je bil še bitje-pes (do 6 mesecev) in kaj ste delali s psom nadaljnih 7 mesecev? Kot razumem je pes kar iznenada pri 13 mesecih postal "zver".

pozabila napisat:

3. pomoč bi defitivno imel tudi iz moje strani, kot jo boš tudi ti potreboval OD VSEH doma.... ne samo ti, tudi pes ...

in še enkrat trdim .. . zavetišče ali evtanazija ni rešitev ...

Zakaj pa je postal tak (nisem brala nazaj). Mislim, dokler ne veš vzroka, je nesmiselno psa že odpisati, itak ga je v vsakem primeru, ampak zdaj pa še toliko bolj!

In jaz bi predlagala Alfakan.

Dragi bidi, da ponovim še enkrat: zelo podobna situacija je bila z mojo psico (razlika v temu, da na domače ni nikoli zarenčala, kaj šele napadla in ugriznila). Ne bom ponovno opisovala, kaj točno je pripeljalo do ekskalacije njene napol latentne agresije, se je pa zgodilo, da je lansko leto poškodovala (še danes trdim, da je bila praska s krempljem, VURS se z menoj ni strinjal - tudi ok) 12-letno deklico. Usoda je hotela, da smo cca teden dni prej kontaktirali inštruktorja, ker smo ugotovili, da ji nismo več kos pri žejleni prevzgoji. Leto in pol smo se vozili dvakrat na teden več kot 100 km v eno smer, da je šla skozi tak tečaj, kakršnega smo hoteli in kakršnega je potrebovala. Še enkrat: ne morem ti opisati, kakšna je bila še leto in pol nazaj. Nihče, razen domačih se ji ni mogel približati. Ni se dalo na kafe z njo. Nihče ni mogel domov, če je nismo prej umaknili v drugo sobo. Danes je neprepoznavna, mirna, uravnovešena in zadovoljna psica. Prejšnji mesec, pri sedmih letih (!!!) in z njeno preteklostjo je opravila B-BH izpit. Ne kakršnegakoli, kjer ti pogledajo skozi petnajst prstov. In ne gre za izpit: gre za to, da je preobrazba mogoča, če ti tako hočeš in ob predpostavki, da je pes zdrav.

V enem mesecu ne moreš pričakovati bistvenega napredka.

Če se vam pa ne da več, pa nas nehaj maltretirati in naredi tole: kontaktiraj kakšno društvo, da ti pomagajo pri oddaji psa, jutri ponovno pokliči v zavetišče, če boš novega skrbnika iskal sam, glej, da bo to odgovorna oseba. Drugega ti ne morem svetovati. Še tako se mi zdi, da lulamo proti vetru z našimi nasveti.

Takole. Prvo kot prvo: taka agresija NI normalno vzpenjanje psa lastnikom na glavo. zato dvomom, da je kriv samo lastnik. Najprej zelo temeljit veterinarski pregled na kliniki (ne pri lokalnem veterinarju). Če kaj pokaže zdraviti vzrok, če ne pa najprej postaviti varen pesjak. Nevaren pes (kar vaš je, ne glede na to ali že ima uradno oznako ali ne) NE sme biti na verigi, v hiši pa ne more biti če so napadi nepredvidljivi. Navaditi psa na nagobčnik - brez nagobčnika ne sme med ljudi. Poišči šolo, ki ima pri nas uraden program za šolanje nevarnih psov in se obrni na lastnico, ki ti bo po pravici povedala, ali obstaja možnost rehabilitacije ali ne. Včasih dejansko ni druge rešitve kot evtanazija, vendar to ne gre od danes na jutri in ne brez odločbe inšpektorja.

Aja pa še to: prevzogja ne bo NIKOLI uspešna, če boš psa samo hranil po roki, hkrati pa mu ne boš zagotovil DOVOLJ GIBANJA! Razumem, da je s psom trenutno izjemno težko iti med ljudi, kar pa ni rešitev oz. "izgovor", da ga vozite samo lulat. Tako ima že energije toliko, da so napadi še bolj možni, ker nima kam z njo in ga že vsaka najmanjša malenkost očitno kar naenkrat vrže iz tira.

Jaz bi predlagala: nagobčnik, močas povodec in ovratnico, pa tečt vsaj dan nekaj kilometrov ali pa na kolo, rolerje, plavat itd. Že zaradi tega bo pes bolj sproščen. Z energijsko tempirano bombo pa resocializacije itak niti začet ne morte, ker bo pes napadal vsakega, saj ja nima kaj za počet, kot grist, njegovo življenje je še hujše kot v zaporu (trenutno).

Moram pa povedat, da je IZJEMNO HINAVSKO, da se za psa trudiš en mesec (kar je, če še ne veš malo, po nav
adi prevzgoja traja eno leto, preden so pri takem psu vidna izboljšanja, drugačen način življenja in učenje ter vzgajanje pa vse pasje življenje!!!!), potem pa ga zaradi ugrizov v roku enega dneva odpišeš. Saj si ja KOMAJ ZAČEL!! Pes pa se tudi ne more pokazati v boljši luči, ČE PA ZANJ SPLOH NE SKRBIŠ KOT ZA PSA MORAŠ! To ja vključuje sodelovanje in predvsem GIBANJE, ki ga tvoj pes trenutno nima NIČ!  Zamislite se malo!
IN ODGOVORI NAM ŽE, KAKO JE POTEKALA SOCIALIZACIJA, ŽIVLJENJE ITD. PRED NAPADI!

Do 6 mesecev ne vem, ker je zgodovina neznana. Potem ga prevzamem v zavetišču.

Od takrat pa do sedaj:

Tri sprehode na dan, en daljši sprehod eno uro sredi dneva.
Preostanek časa je bil ob meni v pisarni v večji sobi kjer delam od doma, v preostanek stanovanja nima vstopa.
V pasji šoli prej ni bil.
Vmes nekaj izletov z avtomobilom, vožnjo z užitkom prenaša.
Do vseh obiskovalcev vesel, prijazen, na ulici se pustil božat vsakomur, pozitiven odnos, nobenega strahu in živčnosti....
Druge pse samo povohal, če je kdo lajal nanj on ni lajal nazaj ampak samo gledal.


Pred vrati na verigi in na minimum sprehodih je samo od zadnjega napada naprej, par dni.

Zadnji mesec je tudi imel na voljo ogromno gibanja na poligonu KD, vendar to ni nič pomagalo ker so se napadi ponavadi zgodili ravno tiste dni ko je ogromno letal naokoli. Takrat ko me je prvič ugriznil je enako imel celo uro spuščenega tekanja ravno preden sva prišla domov.

Pa si povsem prepričan, da ni NOBENE stvari, ki bi povzročila take napade?

Glede gibanja - odvisno je, kakšno gibanje mu nudiš. Brezglavo tekanje ga bo mogoče utrudilo, ne bo pa prineslo vzgojnega učinka, ker pes med tem z vodnikom ne sodeluje popolnoma nič.

Saj bi kaj dodala, pa mislim da nimam kaj.

Hvala za informacijo. Se bom posvetoval z vsemi omenjenimi v tej temi, tudi s kliniko.

In še kar ignoriranje vprašanj iz bidijeve strani ::)

Po internetu sodeč so krivi najstniški hormoni in njegovo uveljavljanje "vodja krdela". Zato sem ga tudi začel hranit samo iz roke in samo potem, ko uboga komando. Pa očitno ne zadošča.

Je pes kastriran? Skoraj sigurna sem, da ni postal tak čez noč, vsaj brez vzroka ne. Lahko je bolezen, kot so že napisali pred menoj, lahko je že kdaj pokazal kak znak napadalnosti, ki ga niste opazili, lahko pa se mu je nekaj zgodilo. Triger, ki ga je spravil v tako stanje.
Poskusi se potruditi s psom, saj si to zasluži. Poišči pomoč pravega strokovnjaka, seveda pred tem opravi svetovane preglede pri veterinarju. Pa domače nekako pomiri, ker boste morali vsi delovati kot eden, če se boste hoteli rehabilitacije psa lotitit uspešno.

Ne.

Kastracija sicer lahko vpliva na vedenje, a sigurno ne do te mere da bi bilo, samo zaradi nje,
pričakovati popolnoma "normalno" vedenje, sploh pa ne takoj.
Najprej, nujno, CT glave, da se izključi organski izvor, z ugodnim izvidom pa potem takoj
v kontakt s profesionalcem za take pse, ki bo tako in tako celostno obravnaval situacijo,
ne le psa.
In tako kot je zapisala Lanabela glede domačega okolja in nagobčnika.

Gibanje in zaposlitev sicer normalno pomagata, a v tem konkretnem primeru je najprej potrebno izločiti zdravstvene vzroke. Ali ste pri psu ugotovili  še kakšne druge, mogoče na prvi pogled povsem nepovezane in nepomembne spremembe? Zdravstvene ali vedenjske?

Potem pa ali iti v zdravljenje, če je možno ali  v rehabilitacijo po navodilu strokovnjaka (ne inštruktorja v kd, ki je usposobljen za šolanje "normalnih" psov, sploh pa ne kakšnega C.M. oponašalca). Glede na to, da so napadi nepredvidljivi in ugrizi hudi, se mi prognoza ne zdi dobra. Pri najstniškem postavljanju so najprej opazne druge spremembe - pes "se nosi", se ne umakne človeku s poti, noče dol s kavča, skuša pridobiti ugodnosti ki jih prej ni imel, se postavlja in napihuje pred drugimi psi, mu daje nanje tace ali glavo, jih skuša naskakovati in podrediti, če se drugi ne podredi, se tudi stepeta. Niso pa značilni nenadni hudi napadi brez vsakega opozorila. Človeku se upre - torej zarenči nazaj, če od njega kaj zahtevamo, lahko tudi useka nazaj ob kakšni bolj grobi korekciji, niso pa značilni neizzvani napadi brez poprejšnjega opozorila. Mogoče se bo kot del rehabilitacije zahtevalo tudi kstracijo, vendar kastracija sama po sebi ne bo pomagala nič, niti ni nekastracija vzrok za agresijo v opisani obliki.

Aja še to: kaj opazite pri psu trenutek pred napadom?

Na telesu in vedenju nisem opazil sprememb pred napadi. Morda je postal za odtenek mirnejši ko je odraščal.


Zamrzne.

Na ta način tudi vem kdaj se mu moram umaknit in kdaj ga lahko božam, takrat z repom preneha mahat in postane ves lesen. Normalen pes bi v tem položaju začel renčat ali kazat zobe, moj je to naredil včasih, sedaj pa je tiho kot miška.

p.s.: zadnje čase se mu tudi zelo naježi dlaka za vratom ko začne divje lajati na "nekaj" v daljavi, prej tega nisem opažal

Ni dobro. Jaz bi se lovila za rešilne bilke in poleg nevrološkega pregleda dala delat še test za ščitnico.

Tebi se za psa gladko j***. Se mi začenja svitat, da je vsa ta štorija okrog napadalnosti res samo ena štorija, ki nam jo serviraš na srebrnem krožniku. Kaj se je pa s prejšnjim tvojim psom zgodilo, da je po letu dni bivanja pri tebi kar "šel k drugi hiši"?

Predlagam ti ****, ki ima ogromno prakse s takimi psi.

Če bi bilo tako, te teme nebi bilo. :/

Bere se zelo kompleksno in za tako mladega psa so zelo netipični. Če je to vaš prvi pes (vsaj prvi zahtevnejši), je tudi vprašanje, če opazite vse nijanse, ki so bile mogoče prisotne že prej. Čimprej zdravstveno sliko naredit in pa k nekomu z izkušnjami na individualne ure.

Takega psa dajat naprej nekomu, ki mu je pač žal za psa, a sam nima dovolj znanja, je tempirana bomba. :(  Ker zelo težko je dobiti nekoga, ki to znanje ima in bi takega psa sploh vzel.

100% je, da tega sam ne boš rešil in tudi forum je čisto premalo.

Za začetek pa obvezno nagobčnik povsod tam, kjer lahko pride do interakcije z ostalimi in primerno zavarovat psa doma. Veriga tega ne nudi.

Aja... pozabla... bidi zgoraj pišeš, da je prej v časih zarenčal, torej ni bilo vse tako krasni in oh in sploh, kot se bere na začetku, čez noč pa je iz kužka ratala zver... In vprašanje je, če le ni nekega vzorca obnašanje, ki ga morda sam ne zaznaš, tuje izkušeno in objektivno oko, ga pa lahko zazna.

Glede na opis kaže, da gre lahko tudi na napad iz strahu, ampak tukaj lahko samo špekuliramo, ker nismo videli nič. Plus da sklepamo samo glede na tvoje pisanje, ki je žal pomanjkljivo.
Ali ste šli na urgenco "samo" zaradi predrte kože?

Psa s takimi težavami se ne oddaja. Razen eventuelno v zavetišče iz katerega je prišel. Jaz bi vsekakor poklicala v zavetišče in jih povprašala, ali so pri psu, ko je bil pri njih opazili kakršnokoli nenavadno vedenje. Še tako na videz nepomembno. Vse kar bi lahko izvedela (in analizirala bi za nazaj vse nenavadne reakcije psa v času ko je bil že pri vas in to zapisala) bi pomagalo in pri postavljanju diagnoze in pri morebitnem načrtovanju rehabilitacije. Predvsem bi se poskušala spomniti, če je imel že prej kakšne nevrološke izpade (recimo da se za nekaj trenutkov kar nekam zazre, deluje odsotno, potem pa je nekaj časa zmeden ali pa tudi ne, "lovi muhe"ki jih ni.....Pa seveda, zdaj za nazaj, kako se je začela kazat agresija. tudi znake, ki se takrat sploh niso zdeli pomembni.

AngSeter, ne bi bil prvi in zagotovo ni zadnji, ki sprašuje kar tako, za si oprati vest. Včasih imam občutek, da ljudje s tem, ko pridejo na forum in predstavijo podobne težave, s katerimi se sicer nočejo soočiti, sebe opravičijo s "sem naredil vse, kar je bilo v moji moči".
V prvem postu je napisal, da sta v igri ali zavetišče ali evtanazija. Nič drugega ni v igri.. No, v enem od kasnejših postov se je pojavil še jagrski način likvidacije. Kaj naj si človek misli?
Prosim nehaj. Vem, da nehote, ampak serviraš mu opise, ki jih lahko jutri poda vaškemu vetu, ki nima ne CTja ne znanja za dodatne preiskave.
Ponavljam: zmrazi me že ob njegovem prvem postu.

Preberi tudi s strani koga bi bila tretja opcija. Če jaz ne naredim ničesar.


Kaj ni za psa normalno da zarenči, če se preveč približaš njegovi hrani?

Ko pes zadene žilo in puščaš za sabo po stanovanju sled kapelj krvi izgleda situacija precej bolj filmsko kot je potem, ko se krvavitev ustavi in je rana očiščena. Šel sem preventivno, če bi bilo ravno potrebno kaj šivati.

To, da zarenči če se približaš hrani je normalno, ni pa dopustno. Ponavadi je to en od prvih znakov, da se nekaj kuha. In da bo treba s psom začeti resno delat.

Moksa, moji opisi niti približno niso tako dobri, da bi z njimi zavaraval strokovnjake. Pa tudi če bi bili. Moje mnenje je, da če pes postane nevaren, ne glede na to zakaj, je bolje, da se ga evtanazira kot da se zgodi kakšna hujša nesreča. Bidi bi psa očitno rad rešil, čeprav se je za pomoč odločil šele tedaj, ko je bil pritisnjen v kot.

Pol je lahko tudi "šavs" na nerodno mesto... in ne ubijalski pohod.  ::) Ljudje imamo pač bolj nežno kožo kot psi.

Renčanje je normalno pasje oglašanje, ampak to, da se vodniku zdi, da to pes lahko počne vsem in povsod pa ni. In se z vzgojo odpravi TAKOJ, ko se to opazi. Psa navadi, da pusti tako šarjenje po hrani ali odvzem kosti kot dotikanje po celotnem telesu, kot jo ne normalno in zaželeno pasje obnašanje med ljudmi.

Tudi to sem poizkušal narediti, ko sem ga hranil iz roke: iz roke sem stresel hrano v posodo in šaril po posodi s hrano medtem, ko je jedel (da bi bila kao hrana še vedno moja).

Mislim da je bil rezultat pričakovan, probal sem samo dvakrat, prvič je še šlo nekako, drugič pa sem za las rešil svojo roko...

Kako sem rešil roko? Za 0.3 sekunde je zmrznil pred napadom in sem trznil stran zadnji trenutek.

Mislim da sem takrat "pogruntal foro" kaj je znak za napad.

Eh, napaka:
kakršno je

Se pravi pasje čuvanje bilo česa ali ne dovoliti posega v lastni osebni prostor iz strani vodnika je absolutno PREPOVEDANO! In je eden od jasnejših pokazateljev, da nekaj ne štima in če se zadevo ignorira, oz. nevede še spodbuja (kar se vedno bolj bere iz tvojega pisanja) ni variante, da bi zadeva prenehala kar sama od sebe. In navado eskalira... kot beremo tukaj...
Po domače: usral si ga. Se pa da vse rešit, če maš voljo zares pljunit  v roke in zavihat rokave. Posledično spremeniti svoje navade in se marsikaj naučiti o pasji psihologiji in sploh vzgoji. Če tega nisi pripravljen pa močno upam, da si še lep cajt ne boš vzel še enega psa, ker je velika verjetnost, da se ti bo zgodilo nekaj podobnega. Žal.  :-\

V bistvu si delal narobe. Ne roko v skledo, ampak hrana samo iz roke, kasneje pa držiš skledo v roki in vanjo dodajaš briket po briket - da vidi, da je hrana tvoja in jo daješ, ne da je njegova in jo jemlješ. Pa še kaj naj bi naredil za to hrano, da bi si jo zaslužil (pa makar samo da se usede).
Samo sedaj v tej situaciji sam ne poskušaj nobene prevzgoje ali rehabilitacije.

Ps: ne samo, da si ti ugotovil, kaj je znak za napad, tudi pes je ugotovil, da se ga bojiš, da se boš umaknil in da z napadom doseže svoje. Mogoče pa le ni tako brezupen primer, kot se je bralo od začetka.

Nisem mislila na strokovnjake, pač na na podpovprečne lokalne veterinarje.

Glej Moksa, moje osebno mnenje je, da lahko lastnik psa, ki je že večkrat ugriznil pelje na evtanazijo, ne glede na vzrok zaradi katerega je do agresivnosti prišlo. Gre pač po odločbo k uradni osebi in to je to. Ne bi prav nič moralizirala, življenje je kruto in psa, ki ni sposoben normalno funkcionirati v svojem okolju (ki je človeška družina) selekcija izloči. Ne glede na to, ali je kriva bolezen ali pa kombinacija karakterja psa in (ne)sposobnosti vodnika.

če si lastnik prizadeva takega psa rešiti, naj bi mu pri tem pomagali, ne pa ga obsojali. Tudi če je mogoče res sam zamočil.

Z boldanim se pač ne strinjam:
Imam poln kufer tega, da si ljudje pridržujemo pravico, da smo "bog i batina". Pa tudi v redu, enim je to čisto sprejemljivo, mogoče celo naravno. Blagor njim.
Pomagali s(m)o mu vsi tu pišoči, seveda samo z nasveti, kar pač lahko tu storimo. Ampak ok, naj si vsak  na podlagi njegovih postov ustvari mnenje. Če ne bi vsak imel svojega (mnenja, namreč), najbrž ne bi tu debatirali.

Od pradavnine je bilo tako, da je pes, ki je močneje ugriznil (zlasti otroka) dobil s kolom po glavi ali v najboljšem primeru metek. Ne glede na vzrok. (Tudi) zaradi take selekcije, je danes življenje s psi varno, ugrizov je glede na število psov in znanje ljudi, ki se z njimi ukvarjajo neverjetno majhno.
Danes se vse postavlja na glavo. Živalim se pripisuje atribute, ki jih nimajo, ne priznava pa se jim tistih, ki jih imajo. Vsiljuje se nekakšne živalske pravice, s katerimi nimajo kaj početi, hkrati pa se jim jemlje najosnovnejše pogoje za normalno življenje (omejuje se jim svobodo do te mere, da ne morejo več normalno medsebojno komunicirati med seboj, jemlje se jim delo, za katerega so bili utvarjeni - nadomestno delo dobijo samo redki srečneži. Razvaja se jih do onemoglosti, hkrati pa se od njih pričakuje, da  bodo špilali vlogo pliškotov ali vrtnih palčkov....)

Rehabilitacija psa, ki je zavožen do te mere, da brez poprejšnjega opozorila in vidnega vzroka grize vse okoli sebe je težak, dolgotrajen, drag, včasih nevaren  in kljub vsemu vloženemu trudu pogosto neuspešen podvig. Brezpogojno ga mora voditi usposobljen strokovnjak. Spoštujem vsakega, ki se odloči za to težjo pot, ne glede na to, da je mogoče psa sam zašuštral. Na kraj pa pameti mi ne pade, da bi šla obsojat tistega, ki se raje odloči za evtanazijo. Kar je obsojanje vredno je strahopetno podtikanje takega psa drugim osebam, zaklonišču ali pa da ga celo namerno "izgubi". Ali pa pusti vse kot je in čaka, da se zgodi katastrofa.

In v tem konkretnem primeru sploh ne bi izključila bolezni.

Direktno in realno.

Res je.

Tudi jaz sem tega mnenja.

Se strinjam.

Dodala bi še tole:

Zame je enako neodgovorno (vse točke, v naključnem vrstnem redu):
- imeti na vso silo pri hiši psa, ki se ga vsi domači bojijo, še posebej takega, ki je že ugriznil,
- imeti psa leta na ketni in z minimalcem socialnih stikov,
- dati psa nekomu drugemu, za katerega ni zagotovila, da bo z njim znal delati in da bo znal preprečiti nadaljne incidente (klasična oddaja),
- dati psa v zavetišče, kar pomeni preložitev kompletne odgovornosti (tudi za evtanazijo) na drugega.

Ali se bidi loti zadeve tako, kot je potrebno, o čemer jasno in direktno piše Lanabela, ali pa se bo moral sam po ustreznih postopkih posloviti od psa, brez prelaganja odgovornosti na druge.
Moj nasvet vsekakor je, da naj se najprej loti preverjanja vzrokov za tako stanje (veterinar in strokovnjak za vzgojo problematičnih psov) in potem odgovorno ukrepa v skladu z ugotovitvami in nasveti, ki jih bosta dala, pa tudi v skladu s tem, kar je temu psu sam sposoben nuditi.

Se podpišem pod obe.

V evforiji vsesplošnega podpisovanja dodajam le še to: tu nimamo opravka z mnenjem strokovnjaka. Imamo opravka z nekom, ki je prišel po nasvet, kam oddati psa, ker alternativa je evtanazija. Nihče med vami ni nikoli imel opravka s človekom, ki je lastnega psa opisoval kot izredno napadalnega, resnica pa je bila daleč od tega? binulja? Xena? Amnezija? Jaz sem imela opravka z nekaj takimi, od tega je enemu uspelo povsem zdravega (iin učljivega) psa evtanazirati. Ker je to bilo lažje kot resno šolanje.
Sama sem za evtanazijo resnično agresivnih psov, sploh takih, ki so že poškodovali. Sem pa tudi za to, da se jim da strokovno podporo in priložnost pred tem. In ne verjamem več ptičkom, ki pridejo takole mimo nekega nedeljskega popoldneva po mnenje za tako zelo resen primer na nek forum in v štartu imajo samo dve že omenjeni opciji v glavi.
Sem mu opisala svoj primer: je vprašal za ime inštruktorja? Ni. Je sledil čarkinem nasvetu in se pozanimal, kje opravljajo CT glave? Ni. Malo morgen. Boli ga đoko: psa mora oddat ali ubit. Na podlagi česa ga bo veterinar evtanaziral - na podlagi takega pričevanja, kakršnega je podal nam? Ja no, nič novega.
Glej ga no zlomka, v njegovem opisu piše, da je njegov prvi pes bil z njim eno leto. Kaj je pa bilo z njim? Kar spokal culico in šel k sosedom, so imeli lepšo zelenico?

Glede male lekcije iz zgodovine "od pradavnine je bilo tako..." pa samo še tole (in tu zaključujem): marsikaj je bilo tako-pa-tako že iz pradavnine. Če bi to lajno vlekli naprej, bi ti danes kuhala in pospravljala in še kaj drugega doma  cel dan, tvoje mnenje in svobodna volja pa bi bili skrajno nezaželjeni povsod in vedno. Če bi se uprla, bi te čakalo kamenjanje ali ogenj. Zelo enostavno, tako kot psa čaka ali pa je čakal šus v glavo. Korak naprej za človeka je (ponekod) zaželjen. Za žival pač ne, ker je naše orodje, hrana, zabava, poligon za naše frustracije in pomanjkanje pozornosti. In tako mora ostati. Juhu.

In preden ti tebi tako ljuba kratica pride v bližino tipk - niti ne poskusi z AR in podobnimi. Not my case.

Smo imeli, smo. Pa ne bom o tem, jaz vem, zakaj sem se podpisala pod določeno mnenje in to je to.

ne vem zakaj ampak tudi jaz imam popolnoma isti feeling kot moksa.

me zanima kaj so/bodo danes ukrenili ... upam, da se bo bidi še kaj javil ...

Tudi jaz upam, da se bo oglasil. Zakaj jaz nimam takega občutka kot vidve z Mokso? Ker bi se lahko brez večjih težav psa losal na oba načina: lahko bi ga odpeljal nazaj v zavetišče iz katerega ga je dobil in tudi odločbe za evtanazijo mu ne bi bilo noben problem dobiti - pri dveh ugrizih na urgenci od katerih je en zahteval kirurško obravnavo.
Napisano vsaj meni kaže na to, da bi psa rad rešil. S psom je po prvem ugrizu odšel po pomoč v KD, a so tam (po opisu sodeč) ravnali narobe in namesto pomoči stanje še poslabšali.
Lahko seveda da se motim in se Bidi norčuje iz nas, pa se zdajle pred računalnikom heheta, kako lepo nas je nategnil. Nič ne de, ne bi bil ne prvi in ne zadnji.

Moksa, AR jevci se mi tako graužajo, da te nalepke niti slučajno ne bi obesila nekomu samo zato, ker se slučajno ne strinjava.

Jaz se delno strinjam tako z Lanabelo kot z mokso namreč, tega psa sami ne poznamo in ne vemo ali je res, kot je rekla moksa res neizboljšljivo agresiven. Sej psa lahko komop zafura tut kak manj izkušen inštruktor in se potem zdi, da če mu "strokovna" pomoč ni pomagala, mu nič več ne bo. Poleg tega je realno gledano en mesec dela s psom NIČ, še posebej pa s takim ne in s predpostavko, da pa prej s psom v smislu kakšnega bolj aktvinega ukvarjanja kot en daljši sprehod na dan ni delal nič - torej niti izkušenj nima.

Z Lanabelo se pa strinjam glede vsega ostelega.

No...na Amnezija... Boli ga đoko...Malo morgen, Vsesplošna evforija podpisovanja...in tako naprej, jaz ne bi odgovarjala, ker se mi preprosto ne da več na takle način. Sem samo izrazila svoje mnenje, oziroma je lanabela povedala točno tisto kar bi napisala sama, pa nisem želela ponavljat.


Lahko odgovorim recimo to, da precej normalno živim s psom že 6 let, takšnim, ki ne mara od tujcev praktično nikogar-beri bi ugriznil brez opozorila, če bi imel priložnost, je v gužvi z nagobčnikom (ker ziher je pač ziher), grem lahko samo jaz "varno" z njim na kavo, vendar ne grize domačih. Ob tem mi je jasno vsaj to, da moja situacija nikakor ni niti od daleč podobna tej, ki jo je opisal bidi. Kljub temu, da moj pes je potecialno nevaren, vsem razen moji družini, pa še tu je všasih "razen v primeru, če".

In ja, psa se da brez težav rešit praktično na katerikoli način (na mojo veliko žalost), če se ti zdi to edina možnost, brez da se logiraš na forum in vprašaš za nasvet. Imam to priliko videt menda čisto vsak dan.

Reševanje psov za vsako ceno.....ceno ugriza človeka?
Lahko to govorijo vsi, ki še niso bili v tej situaciji. Lahko to govorijo vsi, ki imajo agresivne pse do drugih psov in do drugih ljudi.
Pes o katerem je tu govora me ni videl, zato o njem ne morem reci nič.
Lahko pa povem to, da se zadnje pol leta veliko ljudi oglasi pri meni, ko so prevzgajali pes na metodi " hrana iz roke" in so uspeli s to prevzgojo tako zafurat psa, da sem lahko le podpisala smiselnost evtanazije.
Zato mogoče bolj kot obosojanje, bi bilo na mestu, da nehamo za vsako silo ljudi zmerat z nesposobnimi in neodgovornimi. Nikakor niso nesposobni, še manj neodgovorni če so poiskali pomoč, če so se obrnili na kinološko društvo. Kako naj vedo, da nimajo izkušenj s prevzgojo takrat še problematičnih psov?
Počasi lahko naredim spisek inštruktorjev oz. društev, ki zafurajo problematičnega psa do te mere, da postane agresiven ien nevaren družini in vsem, ki živijo okoli njih.
Za moje pojme je trba več delati na tem, da bodo ljudje vedeli kam po pomoč in predvsem, da si bodo inštruktorji priznali kje se njihovo znanje in sposobnost konča.
Pes, ki brez opozorila ugrizne domačega je problem, ker naenkrat ni nikogar, ki bo tega psa sploh vozil na prevzgojo.
Ko pes dobi potrditev samo s pogledom, kaj šele s premikom glave ali s tem, da odpre usta ...takrat se pač prevzgoja konča, ker ga ljudje s katerimi živi več niso sposobni imeti.
Kdo bo tega psa potem vzel?
Ne vem? A se naredi seznam ljudi, tko kot je za krvodajalce? Me prav zanima koliko takih psov bi lahko rešili, ker bi imeli dovolj ljudi, ki bi to počeli in spet kam bomo potem te pse naprej oddali.
Zato ne kar napadat...včasih, pa naj se sliši še tako grdo in jokajoče, je evtanazija najboljša rešitev tudi za psa, ne samo za človeka.
In še nekaj...ob pravilni prevzgoji, se stvari zelo hitro spremenijo in če je prevzgoja pravilno in strokovno vodena, se psa obvlada že po parih urah in pes, ob doslednem upoštevanju navodil zelo kmalu ni več nevaren do te mere, da ne bi bil obvladljiv. Zato ne govorit o ne vem kako dolgem času. Predvsem pa...ja, res je zmatran pes je priden pes. Amapk problem je imeti psa pod kontrolo, ko je spočit in polen energije. Zato se pravilno prevzgojo začne tako, da se psa omeji z vsem, tudi z gibanjem.
Vse ostalo je le metanje peska v oči in zavajanje ljudi o neki strokovnost.

K sreči se je situacija razpletla tako, da "alternativa kako bodo drugi namesto mene poskrbeli za psa" ni bila tisto kar sem mislil, temveč to, da je sedaj že na poti v novi dom, ker se mu je uredil nadomestni dom na parceli na krasu. Tam ne bo nobenih otrok v bližini, pa tudi mesta ne bo več videl od blizu. Kako bodo pri tisti hiši poskrbeli za njegovo obnašanje in šolanje pa ne vem, saj teh ljudi osebno ne poznam, vedo pa zakaj se je odselil.

Hvala za odgovore in nasvete.

 ??? ???

Ful dobr res  ::) ::) >:(

Ja, najboljša možna rešitev.  :e :e

Epilog spada v tole neodgovorno točko:


Poskrbi, da bo pes tudi uradno prepisan na novega lastnika, sicer za vse, kar se bo dogajalo z njim, lahko še naprej odgovarja tudi star lastnik psa.

Epilog je daleč najbolj neumna, katastrofalna (za psa) in najslabša od čisto vseh možnih rešitev. Obup.

Auč.

Ne razumem najbolje ??? A to je mišljeno da pes pač nekje neko parcelo čuva? Sam? Po možnosti na verigi? Kje bo pa pozimi bival? Če ima le nekaj značilnosti iz mešanca z dalmatincem, mogoče nima primerni kožuh za celoletno bivanje zunaj?

Strašno razočarana vam polagam na dušo, da ponekdaj greste obiskat tega ubožca, da preverite kako mu gre in še posebna prošnja: Ne nabavljajte si novega psa. Sploh. Ever.  :'( :-[

Ojoj :o  saj me bo kar kap. To ni rešitev!!! :-\


Pod tole se pa podpišem. Trikrat podčrtano.

 :-\ :'(

Rešitev pa se je res našla čez noč, vsaka čast  :e, ampak taka rešitev TAKEGA lastnika, je zrela za prijavo, po več točkah  >:(

Psa po vsej verjetnosti ni več med živimi, zate, bidi, pa upam, da te bo v snu še velikokrat obiskal. In ne omisli si več živega bitja, vsaj ne drugačnega od tebe - da si bosta bot. Sram naj te bo.

??? zakaj pa ne?

Pes bo verjetno prikljenjen na parceli, dokler ga bodo potrebovali za čuvanje le-te (verjetno še niso vseljeni), ko ga ne bodo več  potrebovali ali bo začel ogrožati domače, bo šel.

Zaradi tega. Mogoče sem preveč skeptična, cinična ali ne vem kaj, ampak to je preveč - celo zame. Ne verjamem mu niti besedice. Včeraj zvečer je še iskal rešitev na internetu, danes je tako zelo agresiven (?) pes že nameščen. In ima še želodec napisati "k sreči".
Je pa čisto možno tudi to, kar je napisala sanco1a. Ne vem, kaj je slabše. Ali pa vem.

Moja opcija je bistveno slabša, zagotovo. Pes v osami na verigi, ki mu mečejo hrano, ker se ne upajo blizu,  je zadnje, kar mu privoščim.

Se strinjam.

Čisto možno pa je, da je pes tudi dejansko bolan  :-\

Bom napisala eno zgodbico, kako vidim zadevo jaz. Nikakor ni nujno, da je kaj od tega tako, kot bom napisala. Sklepam samo po tem, kar je tukaj napisal bidi.

En fant, verjetno odrasel, si nekega lepega dne zaželi psa. Morda je videl objavo na netu, pa si ga je zeželel, mogoče si ga je želel, pa ga je poiskal na netu ... Ni pomembno. Očitno še živi s starši oz. s širšo družino in očitno so mu posvojitev psa dovolili. Koliko se je fant ukvarjal z njim, je težko reči. Verjetno se je. Vendar igral, ne vzgajal. Dokler je bil pes igračka za vse, je bil dobrodošel. Ko so se začele težave, je začel glavam familije presedat. Fant jih je poskušal nekako reševat, pa žal neuspešno. Nekaj razlogov smo že izluščili. Vsi vemo, da za uspešno sobivanje med več družinskimi člani ni dovolj, da se s psom ukvarja samo eden in ni dovolj, da pes jemlje samo enega za svojega (karkoli že). Vsi družinski člani morajo poznati red in se ravnati tako, kot je potrebno, kadar vzgajamo psa, ki živi skupaj z družino. No, pri tem psu in tem fantu in tej družini se je najbrž zalomilo že v samem štartu, lomilo pa se je z vsakim ugrizom bolj. Rešitev pravih ni bilo in fant je dobil komando - psa stran, kakor veš in znaš, sicer bomo mi (verjetno kdo na vrhu družinske hierarhije) poskrbeli zanj. In ker rešitev pač ni bilo mogoče najti čez noč, saj takih čarobnih palčk še niso iznašli, je nekdo za psa poskrbel po svoje. Žal.

Kaj se je zgodilo tako in kaj ne, ne vem. Morda bo ta tema preprečila kakšno nepremišljeno posvojitev v prihodnje. Upam.
Takih zgodb, kot je tale, je mnogo. Res mnogo. Večina se odvije za varnostjo štirih sten in nihče ne pride povedat, kaj in kako se dogaja. Veliko psov, ki so kupljeni ali posvojeni na horuk, preživlja po začetnem veselju družine in po prvih težavah osamo v pesjakih ali na ketnah svojih nadaljnih xy let, marsikateremu pa najdejo tudi pot na drugo stran. Prepričana sem, da vsak med nami pozna ali je poznal kakšnega takega.

Za tega psa so našli najslabšo možno rešitev. Tudi žal.
Prijaviti ni kaj, razen če psa najdete in ugotovite, da kaj ni v skladu z zakonodajo. Zaenkrat očitno še nima odločbe za nevarnega psa, prav tako ni spoznan za bolnega psa. Vsi lahko samo upamo, da je zanj kljub vsemu poskrbljeno. Pa tudi to lahko samo upamo, da ne bo kdaj v njegovi bližini kdo, ki mu ne bo pogodu, ali da ne najde možnosti odšetat se naokrog in se srečat s kom, ki mu tudi ne bo pogodu. Branja o ugrizih in napadih imamo že vsi več kot dovolj, pa tudi srečanj z nenapadalnimi psi. Srečanj z napadalnim si najbrž nihče nikoli ne želi.

Koliko je za situacijo kriv sam bidi? Ne vem. Na internetu je vse mogoče in vsak je lahko tako rabelj kot žrtev.

Pravzaprav je krivcev več. Bidi, ki  ni opazil, da se s psom nekaj dogaja, dokler ni prišlo do ugriza.  Inštruktor v društvu, kamor se je Bidi obrnil po pomoč - najprej zato, ker je sploh sprejel nalogo, za katero ni niti usposobljen niti ji ni kos in potem še bolj zato, ker ga ni napotil na pravi naslov niti takrat, ko se je pokazalo, da so njegove metode kontraproduktivne.  Ja hudiča, saj ni lastnika niti podučil o tem, kako naj ravna s psom, da ne bo prišlo do novega ugriza. Tako se je izgubil v nič tisti dragoceni mesec, v katerem bi se mogoče še dalo kaj narediti. Pa seveda družina, ki je sklenila da mora pes od bajte takoj zdaj, ta trenutek, s čemer so Bidiju preprečili, da bi našel boljšo rešitev tudi če bi zares hotel in zmogel.

Tako na splošno - ko preberem na forumu prispevek od nekoga, ki ga ne poznam, načeloma verjamem tistemu kar napiše. Ob upoštevanju, da vsak piše iz svojega zornaga kota in da bi jaz v isti situaciji lahko videla nekaj povsem drugega. Pa seveda dejstvo, da prav vsak od nas kakšno dobro stvar malce bolj poudari, slabo pa zmanjša. Včasih niti ne zavestno. Torej: dokler se pišoči sam ne ujame v protislovja, verjamem, da se ne laže. Tudi v tem primeru.
Samo.... konec zgodbe me neusmiljeno spominja na stare čase, ko smo mulci vlačili domov bolne mačke....kakšna se je pozdravila, kakšna se  pa kar ni, dokler jo ni vzel tetin delavec na svojo kmetijo, na kateri so vse te muce živele srečno do konca svojih dni......Ha.

pri vsej zgodbi sta mi je ven skocila samo ena stvar in sicer, da je imal problem s psom celo DVA MESECA.
Upam samo, da je pes nasel dom kjer bodo poskrbeli zanj kot je treba ( pa ne mislim na hitro eksekucijo, ce bo pokazal zobe) in da si bidi nikoli vec ne bo omislil nobene zivali.