mojpes.net

18 let nas spremlja naša pudljica Rika. Pravzaprav je psička moje babice, ki sta jo z dedkom rešila verige. Rika je bila v veliko tolažbo babici, ko je umrl dedek, moj oče, zaslužna je za to, da se babica ni zaprla v stanovanje, temveč je trikrat na dan šla ven in se družila z ostalimi pasjimi babicami. Celo življenje je skrbela za veliko družino, ko pa ni bilo nikogar več, da bi mu kuhala in prala, je to počela samo za Riko, ki je center njenega življenja.
Zdaj pa počasi oz precej hitro prihaja čas, ko bo tudi Rika sklenila svojo pot. Ne vidi, ne sliši, samo spi, ne upa na sprehod, ker se stalno zaletava, le redkokdaj poje cel obrok. Ko zaspi, zaspi tako, da jo komaj zbudiš, tudi z močnim tresenjem.
Skrbi me in to zelo za babico, navsezadnje je tudi sama stara, čeprav izredno vitalna in občutek imam, da se bo želela posloviti tudi ona. Stalno me sprašuje, če je že čas, če je Rikici hudo. Kako veš? Kaj sploh odgovoriti?

andi v zelo težkem položaju si.  Res težko je karkoli odgovoriti v takem primeru. Rika pa ima res že ful lepo starost. Mogoče bi babici pripeljali novo pesjanko ali pesjančka, da se bo tud s tem zaposlila. Tako bo tud lažje prebolela, ko bo prišlo slovo od Rike, sej vem, pozabit se ne da.

Čeprav so te situacije neskončno boleče, mislim, da tvoja babica premore dovolj življenske modrosti, da razume minljivost življenja.
S svojim spraševanjem, po mojem, želi dobiti le neko zunanjo potrditev svoje intuitivne slutnje, da se bliža slovo...
Kot vsak človek, ki je s psom vzpostavil močno čustveno - prijateljsko vez, želi sama v sebi moralno opravičiti morebitno odločitev, da bo svojemu zvestemu prijatelju, glede na okoliščine, pomagala na oni svet.
Od razumevanja tega, da je tako najbolje, do usodne odločitve pa je vedno ogromen korak, ki ga spremlja nepojmljiv čustveni napor. Zato ljudje ponavadi podaljšujemo agonijo predolgo. Na srečo "usoda" nazadnje poseže vmes, tako, da se zgodi tisto "nekaj", kar nas dokončno postavi pred dejstvo. Ali pes zaspi sam, ali pa pride do kakšnega zdravstvenega ekscesa, ki ne dopušča več nobenega dvoma o tem, da je prišel trenutek...

Ne skrbi, babica je v svojem dolgem življenju izkusila že marsikaj in če je vitalna kakor praviš, se ob tej izgubi gotovo ne bo kar hotela posloviti še sama, čeprav ji bo neskončno hudo.
Takrat bodite ob njej, stojte ji ob strani, več ne morete storiti. 

Ko bo mimo najhuje, pa jo morda res lahko presenetite z malo kepico...

Veliko modrosti, moči in poguma vam želim!
Nikomah

Hvala za te besede.

Nov kužek pa verjetno ne bi prišel v poštev, ker je babica stara 81 let. Danes peljem Rikico veterinarju, da oceni njeno stanje. :'(

Andi, kaj pravi veterinar?

Andi, zelo hudo mi je, ko to berem, saj si mi o Riki in babici nekoč povedala kar nekaj lepih stvari. Glede novega kužka... ja, res je, če pomisliš na to, koliko je babica stara, bo mladiček verjetno čisto preveč naporen... Pa ne vzeti to za slabo. Kaj pa, če bi iz kakšnega zavetišča vzeli starejšega kužka? Kakšnega, ki potrebuje oskrbo le še kakšno leto, morda dve? Seveda pa bi o tem morali govoriti z babico, da ne bo slovo spet preboleče...

Srček dela zelo počasi, zato tudi spi cel dan, vidi pa res popolnoma nič. Ker so vse funkcije upočasnjene, tudi blata ne odvaja tako redno. Nismo se odločili za nobeno zdravljenje. Danes grem zopet k njej, da jo postrižem, ker je ne bi matrala s frizerjem. Bom šekakšno slikico naredila.

groza... :'( :'( :'( Boga tvoja babica... in boga Rika...  :'(

Andi, drži se...

mogoče pa kakšna starejša kepice ne bi bila slaba ideja....

Andi, če potrebuješ pomoč pri striženju, pudelje znam ostrič. Žal sem bolna, tako da pride v poštev samo, če jo pripelješ k meni, ker ne bi rada vseh okoli sebe okužila.

Hvala Yo za ponujeno pomoč :) Sem kar po domače naredila, škarje pa striizzziii. Zdaj zgleda tako malo khm, pankersko.  ;D

Pa pozabila digitalca seveda ::)

to je hudo,jaz sem morala našega peljati uspavati,in to je res hudo,zbolel je imel je raka na koncu je bil Že tako slab da  ni prehodil niti 30 m ptem vidiš da je čas,bil je komaj 6 let star

kakšen je razplet z Riko?

lp, Irma

Presenetljivo dobro, očitno je šlo samo za obdobje slabega počutja, saj me je zdaj že parkrat pričakala z mahajočim repom in celo skočila name ;) No seveda pridejo slabi dnevi, je pa trenutno več dobrih :)

super, :D

samo da se je dobro končalo


lp, Irma

to je pa zelo lepo za slišat, andi!!!
superca!

O andi to je pa res ena dobra novica :)

Andi, super res. Pozdravi babico in Rikico  :)

Naša Rikica je odšla meseca julija. Kljub temu, da je dobivala inzulin je imela več močnih napadov, ki so izčrpali njeno telo in s solzami v očeh smo se poslovili od nje. Stara je bila 18 let in imela je čudovito življenje. Vem, da bodo ostali kosmatinčki na mavrici veseli njene družbe, saj je bila čudovita, čudovita psička, kljub temu, da je v prvih dveh letih življenje izkusila kruto človeško roko, lakoto in mraz. Njena zgodba je tipičen primer človeške nehumanosti, z veseljem pa smo ji pomagali pozabiti.

Priznali smo si, pozabili ne bomo nikoli.

andi sožalje za vašo Rikico, doživela je lepo visoko starost...lp

Andi, kako je pa babica?

Andi, kako se kaj drži vaša babica?

Sožalje tudi iz moje strani... Zelo lepo si napisala o njej.

Tud moja babica je lani izgubila večletno prijateljico kokeršpanjelko. Rekla je, da več nikoli ne bo imela psa, saj pravi, da je več nobeden ne bo nadomestil.  :'(
Problem rešujem tako, da je zdaj ''varuška'' mojemu psu. Zadovoljstvo je vidno iz obeh strani, saj je moj yorki dobil babico, ki ga temu primerno razvaja, ona pa novega prijatelja. Stvar je bistveno lažja, odkar obadva z dedekom stanujeta pri nas.

Lp, Tjaša

Iskreno sožlje tudi iz naše strani... :'(

iskreno sožalje :-*

Andi, sožalje tudi z naše strani....
Od takih "starčkov" se je res težko težko posloviti, kajne? Saj ne, da se je od koga lažje, pa vseeno.....

Pika & co