mojpes.net

http://24ur.com/naslovnica/novice/svet/20060609_3075370.php

Kriza! Kako lahko človek pusti dojenčka samega, do katerega ima pes dostop. Pa še posebej, če je bil prej pes na prvem mestu!(ljubosumje) Neodgovornost staršev. In tega je vedno več!

ja tega je zelo veliko, največkrat nastradajo ravno otroci lastnikov psov, saj lastniki psom neverjetno zaupajo in niti v sanjah ne pomislijo, da bi lahko njihov pes komu kaj naredil.Pa če je pes še tako šolan in ubogljiv, ter se vede kot mucek je še vedno žival in ji ne gre nikoli in prav nikoli popolnima zaupati.

LP

bolj podroben opis žalostnega dogodka v HR http://vijesti.hrt.hr/ShowArticles.aspx?ArticleId=11127  :'(

Ko je mali obmetaval psa je pa babica gledala ne... :o
Kje jim pamet!
 >:(

a ni tisti pes,ki je na območju postojne pogrizel 5 letno deklico bil zadnjič na trenjah,ker je bil že prej napadalen,pa je lastnica rekla da ni??

*ne v postojni v Planini*

to se tudi jaz ravno kar sprašujem, gledati kako otrok maltratira psa in nič narediti no nevem res nevem ,kje jim pamet. To nesrečo bi se pa res dalo preprečiti,  samo z umikom otroka ali psa, kajti še tako toleranten pes ima svoje meje in na žalost pes ne zna otroka samo malo po rokici, ampak bo napadel z vso močjo.
Res žalostna zgodba, kjer sta nastradala najmanj kriva, otrok in pes, bog pomagaj takim lastnikom.

 

Grozno, da so nekateri tako neodgovorni.

Pa kaj je s folkom????!!!!!!

Sej se ne grem nekega eksperta za pse, sam tolk sem pa že prebrala pa mam tud že kar nekaj izkušenj z različnimi žvalmi, da vem da se takih stvari ne počne. Pa sej ti že zdrava pamet da vedet kaj in kako z živalmi....

Na žalost pa lahko skoraj da kdorkoli postane lastnik psa, tudi tisti, ki nimajo pojma o njih.

Baje so po poročilih povedali, da ga je tamali prijel za genitalije, kjer je mel neko ranico in pes ga je zagrabu... Nisem pa gledala poročil.
Mah, vsak po svoje pove ali kaj  :-\

Sicer sem pa mnenja, da se mali otroci z (velikim) psom nimajo kaj za ruvat (lahko jih tudi prevrne) in jih kakor koli vleči(vse).
Groza  :'(

Ne morem pa ugotovit ali je problemov s psi oz. njihovimi lastniki več ali pa se o njih več govori...

odkar so psi in človek začeli živeti v nekakšnem sožitju, so se dogajali ugrizi in napadi psov, vsaj predpostavljam, da je bilo od nekdaj tako.Samo včasih niso imeli pse za hišne ljubljenčke, kot jih imamo sedaj in so služili v razne namene. Zaskrbljujoče je dogajanje sedaj in tu, saj ima vedno več ljudi pse,ki so ga dobili po nekem naključju, ali pa so si ga kupili iz trenutnega navdiha, nato pa iz začetnega navdušenja nad majhnim psičkom in igrivo kepo nastane velik problem, ko ta kepa zraste in zahteva celega človeka pa veliko takih ni več kos svojemu kosmatincu in jim postane veliko breme, kaj šele da bi jih šolali, njih in sebe.Namreč sem mišljenja da se vodniki ali lastniki učimo skupaj z psom. Zato tudi prihaja do tako neljubih dogodkov in nesreč, ki jih je resnici na ljubo vedno več. Res je, da tudi mediji več pišejo o teh dogodkih, toda očitno še premalo, saj se kljub tako grozljivim zgodbam, še vedno dogajajo  še hujše zgodbe, ki so že na meji resničnega.
Mislim, da so problem ravno taki lastniki, ki ne poskrbijo niti za varnost svojih otrok, kaj šele ostalih in drugih psov.

LP

E ja... Ampak če celo za svoje otroke ogromno ljudi skrbi slabše kotzas kako stvar, pa bodo bolje za živali...
Sem prišla do zaključka, da so ljudje nazadovali s svojim načinom razmišljanja.
Sploh ne najdem besed za to kar se dogaja. Obupno.
Prej so vsaj cenili živali, ker so jim omogočali preživetje, zdaj pa majo vsi polno rit vsega in delajo z življenjem drugih, kot da je ničvredno, glede na njihov navdih in "velikodušnost".
Skrbijo za lastno udobje in sledijo modi  :o

Sploh ne mislijo na posledice, so totalno površni in menefregistični....

Otroci se niti z malim psom nimajo kaj ruvat. Tu ni debate.

Se čisto strinjam s tem.

Se bojim, da bi še večja medijska pozornost (in žal tudi včasih napihovanje) tistim, ki skrbimo za svoje pse in ki skrbimo tudi, da z njimi ne ogrožamo okolice, samo škodila, ker se s takimi stvarmi samo dviga osovraženost do VSEH lastnikov psov in žal se bojim, da se tistih, ki bi se jih moglo kaj "primt" ne bo nič primlo, ampak bomo samo mi nastradali, oni bodo pa še naprej imeli svoje pse odvezane, nevarne brez nagobčnika itd. in tudi ugrizi se bodo še naprej vrstili.

Res grozno, da se morajo take stvari dogajat - da nastrada bogi otrok, ki mu nihče očitno ni povedal (seveda na starosti primeren način) kako se lahko ravna z živaljo in kako ne (oz. NUJNO prisostvoval pri druženju otroka s psom in nadzoroval in vodil igro) in plačat z življenjem, ki ga niti ni še dobro začel in da nastrada tudi pes, ki tudi ni kriv, da ima tako bedastega lastnika...

LP, T

To ne pomeni, da se o tem ne sme govoriti! Se mora - tudi v medijih- ampak na objektiven način! Da se pojasni, obrazloži in kar je najpomembnejše, da se osvešča. Ne maram pa, da npr. vmes v oddaji, ko nimajo kaj drugega snemat, snemajo različne pse, ki niso nič "krivi" ampak na tej podlagi jih lahko "neuki" ljudje asocirajo z napadi, hudimi dogodki, itd.. Marsikdo mi je že rekel za par pasem oz. podobnih pasem, ki jih vedno kažejo kot "intermezzo" v oddajah in prispevkih o napadih, da jih že podzavestno povezuje s tem, da so predstavniki le-teh zelo nevarni, ker so vedno prikazane v taki povezavi.

Teski se čist strinjam. Pri vsaki taki oddaji, članku ipd. bi morali tudi povedati, da je problem v ravnanju z živaljo in ne v njej sami. Krivi smo ljudje. Žival ne zna povedati, da jo karkoli moti ali ji gre na živce, zna samo nagonsko odreagirati. Če bi mene nekdo gnjavil in mu tega nebi znala povedat, bi mi tudi prekipelo in bi ga mahnila....

Že filmi določenim pasmam naredijo dovolj škode, ker nekateri ljudje pač ne ločijo fikcije od realnosti. Lahko bi vsaj tam, kjer imajo to možnost, povedali tako kot je res in prav in bi ljudi osveščali in izobraževali.

Men se je zgodil, ko je bila moja rotica stara dva meseca, da sva šle na sprehod (na vrvici) in mi je neka ženska že od daleč vpila naj se premaknem na drugo stran ceste, če sem nora da imam takega psa in da zaradi takih kot sem jaz ona ne upa spustiti svojih otrok na cesto ?!  Le od kje ji taka panika pri tako malem privezanem kužku ??

Teski

se popolnoma stinjam. da tako medijsko poročanje naredi največ škode, dobrim lastnikom psov, tisti, ki bi naj jim bilo namenjeno, pa ostanejo popolnoma hladni in nasprotno nekateri še bolj arogantni, do svoje okolice, kar kaže samo na nezrelost lastnika. Je pa vsaj za nekaj dobro, namreč ljudje lahko preberejo, da nevarnih pasem ni in da je lahko nevaren vsak pes, ki ni v pravih rokah ter, da lahko ugrizne tudi domač ljubljenček, kateri se je še malo prej igral z otrokom.Take zgodbe, kot sta ti dve v starših spriži avtomatično
zaščitništvo do otroka in vsaj ti starši malo bolj popazijo na svojega otroka in psa, vsaj upam, da je tako in ne preveč na škodo psa. Ja zelo težko je na pravilen način ozaveščati ljudi, da je pes predvsem odgovornost(zelo prijetna)in ne igračka ali zgolj modna muha ter statusni simbol.

LepDan

Sicer se mi zdi, da zadnje čase vseeno srečujem vse več staršev, ki rečejo otročku (ali pa kar direktno vprašajo), ali je kuža prijazen in če se ga lahko poboža. To je tudi nekako po mojem nek smisel osveščanja - v principu na način: "kužki smo živa bitja in kot ljudje imamo dobre in slabe dneve in dobre in slabe izkušnje ter seveda svoje strahove, tako, da se je treba najprej pozanimati pri naših lastnikih ali bi nas v danem trenutku (situaciji)  lahko počohali ali ne" - sem malček karikirala.  ;)

Super je tudi to, ker se mi zdi, da v društvu (verjetno je tako tudi drugje), vidim vse več ljudi in "mladih mulcev", ki pripeljejo svoje pse šolat.  :)

Je pa žal tudi res, da zadnje čase srečujem tudi vse več staršev, ki so zelo napadalini - naj navedem en primer: bila sem na čaju in pes mi je ležal pri mizi, ko priteče mimo otrok z vozičkom (igračko) in ga porine Ajku v glavo - Ajk, navajen otrok (ker smo hodili tudi v vrtce, itd...) in vesel ljudi, poliže nogo plastičnega dojenčka v vozičku (še vedno leže) in ga dejansko nič ne moti. Nakar priteče oče otroka in se loti tulit name, kako si lahko drznem pripeljat psa v mesto, da psi niso za v mesto ampak za na verigo za čuvat hišo, sploh pa taki psi, ki so tako napadalni kot moj in so vedno v časopisih zaradi tega.

No, ta primer na žalost ni osamljen. Tako, da lahko rečem, da nekaj pozitivnega se je sicer doseglo  :) , žal pa tudi precej gonje in diskriminacije. Mislim, le da nekaj ni OK v načinu osveščanja! Nisem se pa še poglabljala kaj.

To sem sicer napisala še nekje drugje...


LP, T

za razliko, danes v Novicah, lepa zgodbica o domačem psu, ki je dečku rešil življenje.
Ja, tudi lepe stvari se dogajajo.

LP

A se da to dobiti tudi na kakem linku? Zadnjič namreč na soboto nisem in nisem uspela najti Novic - so bile vse razprodane - ne vem kaj je bilo...  :-\

Zanimivo, da v teh člankih nikoli ni omenjena malomarnost staršev. Vedno so krivi psi >:(.

Kako in pred čim pa je rešil dečka?

katya
 to je kar dolga zgodba, če samo povzamem, deček je padel v vodo in si pri tem zlomil obe roki, tako , da ni mogel plavati, njegove klice na pomoč je šlišal domač pes, mešanec med labladorjem in valižanskim ovčarjem in skočil za njim v vodo ter ga izvlekel iz nje.

LP

Morda moja prošnja za nasvet ne paše ravno v to rubriko, pa vseeno. Nekateri od vas me in mojo rotweilerko že poznate, želela pa bi, da mi pomagate s kakšno pozitivno sugestijo pri mojem problemu.
Živim v urbanem okolju, to, da veliko ljudi nima razumevanja za rotweilerje, sem sprejela kot dejstvo in temu se tudi prilagajam. Problem pa je pred našim blokom. Kot zanalašč, se vsi otroci iz bližnje in daljne okolice (ponavadi jih je tudi po 30, v drugih blokih pa se ne smejo zadrževat) igrajo točno pred vhodom v blok ali v primeru dežja celo v avli bloka. Po tleh so nametane številne igrače, žoge (Aisha jih ima najraje) in potem nastane cela procedura, da midve sploh lahko prideva ven in pozneje noter. Kolesa ležijo po tleh, nekateri otroci se derejo Aisha, Aisha, poem pa bežijo, se skrivajo, pa tudi izzivajo. Prišlo je že tako daleč, da jih ponavadi z balkona opozorim, da prihajam ven, ko pa se želim vrniti v stanovanje, čakam pred vhodom včasih tudi po 10 minut, da se otroci organizirajo in naredijo prostor za najinih 6 nog. V mojem primeru nagobčnik za čas, ko grem iz bloka - kasneje ga ne potrebujem, ker zaenkrat ni pokazala nobenih resnejših znakov agresivnosti, ne bi bil idealna rešitev predvsem zaradi tega, ker bi Aisha vseeno skočila (konec koncev so bili rotweilerji vzgojeni za goniče).
Soseda ima manjšega psa in to reši na način, da ga odnese ven v naročju. Kako pa naj jaz?

Hvala in lp

http://novice.siol.net/default.aspx?site_id=1&page_id=31&article_id=13106061202500340&cid=102&pgn=1

Spet!? Groza  :-[

Če ima kdo članek o tisti rešitvi otroka v el. obliki, bi ga bila zelo vesela!

drobtinica: Vem kako je imeti velikega psa v bloku... Nekateri niti v dvigalo ne grejo, če je sva midve notri...
Jaz sem se (zaradi drugih problemov z njimi in najstniki - uničevanje) za pomoč obrnila kar na hišnika. Lepo sem povedala da: naj naredi red on ali pa ga bom jaz  ;) . Mislim, da naj bi starši imeli otroke pod nadzorom. Sama imam 2 in ju nikoli ne puščam sama ven. Mogoče sem paranoik, vendar se mi zdi, da časi niso ravno primerni za otroško igro pred blokom. Razumem tudi, da starši nimajo časa (tudi meni občasno "ne znese"), vendar zato obstajajo razni krožki, bralne urice v knjižnicah (ure pravljic) in podobno. Zakaj pa v drugih blokih ne dovolijo zbiranja? Ali pa se znajdi in jim zagrozi, da jo (Aisho) boš spustila  ;) (sem zagrozila dvema najstnikoma, ki sta proti Thebi pozimi metala kepe, pa čeprav vem, da jima nebi nič naredila - onedva tega nista vedela  ;) ) , če ne gre zlepa gre pa zgrda. Drugače pa je še možnost obrniti se na starše teh otrok. Dvomim, da jim je vseeno, da izzivajo psa. Če so vsaj približno normalni jim bodo vsaj pol ure predavali na temo: kako se obnašamo do živali.
Za žoge je pa tudi moja fanatik. Vedno rine za otroci, ki jih imajo, mojedva pa sta zaradi njenih zob trenutno ostala brez.
lp
T.

Verjetno je to ta zgodba o psu in fantku (hej, skogkatt! ;) ): http://www.vecer.si/vecer2006/default.asp?kaj=6&id=2006060805074773, sam je iz Večera, ker nism našla Novic v elektronski obliki. Tukaj je še BBC varianta: http://news.bbc.co.uk/2/hi/uk_news/wales/south_west/5056016.stm. Drugače je pa treba sam mal pogooglat, pa se najde še kakšna taka pasja rešitev. :)

Mel

človek ostane brez besed!

droptinica

to bo pa zelo trd oreh.Na starše nikakor ne moraš računati, ker bodo v vsakem primeru na strani svojih otrok.Tudi na sostanovalce verjetno ne, kajti če bi njih motila igra otrok v vašem stopnišču , bi po vsej verjetnosti že reagirali , tako kot so v ostalih vhodih. Če zahtevaš sestanek z stanujočimi, bodo po vsej verjetnosti udrihali po tebi in tvoji Aishi in nazadje boš ti tista, ki moti njih.Z grožnjami bi pa po mojem mnjenju zadevo samo še poslabšala, in kaj lahko se zgodi, da ti bodo poskušali prepovedati psičko, tako kot so hoteli prepovedati meni mojo prejšno kokeršpanjelko pred 20 leti, pa je bil majhen kuža a jih je prav vse motilo, tako da sem morala zanjo plačevati prav vse prispevke, kakor za člana družine in seveda, enkrat tedensko pomiti stopnice od vrha do tal, pa mi niti ni bilo težko, samo, da sem jo lahko obdržala in da sem imela mir. Pri tebi pa je zadeva še toliko bolj zapletena, saj je velika psička in bog ne daj, da slučajno  pride do kakšne neljube situacije. Zato ti svetujem, da skušaš po svojih najboljših močeh , zavarovati svojo Aisho in seveda tudi vse otroke, ter ne drezaš v osje gnezdo, kajti v vsakem primeru, če pride, do nesreče boš kriva ti, pa saj to tako že veš.

LepDan

nutella

ja, ta zgodba, samo v Novicah je bila veliko bolj obširna in bolj podrobna, res lepo branje.

LP

Drobtinica,

Mogoče sprobaj s preusmeritvijo pozornosti v tistem trenutku, ko se gibljeta mimo teh otrok in igrač. Vzemi mogoče žogo s sabo ali kakšno drugo njej najljubšo igračo ali hrano, če ji je še ljubša in se med približevanjem in hojo mimo teh motečih elementov igraj z njo oz. jo s to igračko malček draži (če je hranca - jo po malem futraj) in po prehodu mimo se zelooo (!!!) poigraj z njo.
Pogoj je to, da moraš najti tisto, kar ji ljubše od otrok in njihovih igračk in ji seveda zbuditi zanimanje za to!

To ti tako po postih težko povem - bi ti lažje pokazala.
Nisem se ravno pozanimala ali si to že kje napisala  :-[ : A si kaj hodila v pasjo šolo z njo? In kam?

LP, T

Hvala in hej nutella  ;)
A za to zgodbico je šlo, jaz sem namreč nekak razumela, da se je to pri nas dogajalo in  me je zato čudilo, da nisem najdla  ::)

Thank you  :)

Hvala vam za nasvete. To, da nekatere sostanovalce moti toliko otrok pred blokom (vrvež je ponavadi kar do 22.00 ure) je res, vendar nihče nima ....., da bi to povedal. Pa kljub temu, da v pritličju stanujejo tri družine z invalidi (težjimi) - interesantno, Aisha vse te tri ljudi naravnost obožuje, nimajo nobene obzirnosti. Sosedu, ki je skoraj popolnoma slep, tolčejo po oknih, češ, saj ne more videti kdo sem.
To, da sama prosim pred vrati ali z balkona, naj se mi umaknejo, se mi tudi zdi že pošeno smešno.
Glede pogovora z starši otrok je pa tako. Normalno, otrok je otrok, žival je žival in slednja je v mojem bloku velik problem, kljub temu, da zanjo tudi jaz plačujem stroške čiščenja, največkrat pa kar sama obrišem tla na hodniku. To podkrepljujem z naslednjo izkušnjo: V bloku smo štirje lastniki psov: trije so manjši in moja Aisha. Lani, meseca novembra je bilo v avli in pritličju bloka približno 1 cm vode ter neznosen smrad. Vsi štirje lastniki smo dobili pismo, da naj takoj počistimo spodnje prostore, poleg pa še vljudnostno opozorilo, da naj NAS naši psi naučijo kulture. Rada bi videla pse, ki so sposobni nalulati kar 1 cm na površini 60m2.
Nekdo ali pa več ljudi je to napisalo v ihti, ker je bilo pač potrebno nekoga obsoditi. V resnici pa je šlo za to, da je bila greznica polna. No, g... je zaprla ena stranka z obvestilom, da v tem primeru ni šlo za pasje iztrebke temveč za naš, človeški drek (oprostite izrazu), Jana, upam da ne boš cenzurirala.
Drug primer pa sem imela ko je nekdo s temnejšo tekočino pokapljal stopnišče od vhoda do vrat mojega stanovanja. Izgledalo je, kot da ima moja mrcina menstruacijo in da nisem počistila zanjo. Si predstavljate, vrečke za iztrebke so moj stalni inventar, jaz pa bi si dovolila kapljice na vsaka 2 cm do tretjega nadstropja. Poklicali so dva predstavnika najemodajalca stanovanj, ki pa sta ugotovila, da gre za pokapljan jod. Lastniki psičk iz zavetišč, zamislite si, posvojene psičke ob menstruaciji izločajo jod.
Da se ne bom oddaljila od teme. Zadnja stvar, ki si jo želim je ta, da bi moja psička na kakršen koli način ogrozila človeka, ker bi me potunkali do konca. Stvar rešujem tako, da jo odpeljem ven zelo zgodaj, da sem število sprehodov zmanjšala, čas sprehoda pa podaljšala, da čakam, da starši končno pogruntajo, da njihovih otrok (gre za otroke od 6 do 12 leta) ob desetih zvečer še ni domov. Zdaj, ko prihajajo brezskrbne počitnice pa bo teh mojih težav še več.

LP
Drobtinica in Aisha, smrčajoča po prvem jutranjem sprehodu

Teski, tečaj poslušnosti sva opravili v Lokrovcu, zelo uspešno. V mojem primeru težav z otroci gre predvsem za to, da je po tleh polno igrač, žog, hodiš po razstavljenih deknah, med nogami številnih Barbik, ovire pa preskakuješ čez prevrnjena kolesa in skiroje.
Res se morda sliši neverjetno, ampak pod mojim blokom je tako. Da o kričanju, metanju vodnih balončkov sploh ne govorim. Pred ostalima blokoma pa je mir, posledično tudi lastniki psov v teh stanovanjih (mislim da je povprečno 1 pes na 2 stanovanja) nimajo NIKAKRŠNIH problemov.
Da pa je nonsuns še večji, za našim blokom je ogromna zelenica z igrali. Sameva!!! Očitno je za današnjo mladino (po zaslugi staršev) primernejše igranje pred vhodom v blok, v avli in na parkirišču s številnimi avtomobili.

Naceloma ne berem rumenega, zelenega, roza ali kako drugace sedaj tako popularnega tiska, danes pa sem imela priloznost prebrati clanek, kjer so bili strnjeni zadnji stirje napadi psov na otroke. Ob tem me je pograbila silna sveta jeza. Zakaj?

V enem primeru je domac pes usmrtil otroka v zibelki. Kako se to sploh lahko zgodi? Mi lahko kdo pojasni?
Otrok v zibelki mora biti pod nadzorom, prav tako mora biti pod stalnim nadzorom pes, ne glede na pasmo, velikost, pridnost, agresivnost, ljubosumnost, prijaznost... Noben pes ni primeren za druzbo otroku v zibelki, mi pa gremo medtem k sosedi na kafe, gledat TV ali pocet kaksne druge neumnosti. Ce je otrok v drugem prostoru, mora biti v dosegu nasih oci ves cas pes. Ampak res ves cas, sicer je bolje, da ga nimamo.
Res je, da se je zgodila tragedija, vendar bi bilo treba poleg usmrtitve psa zapreti tudi starse, oz. tistega, kateri je skrbel za otroka v casu napada. In ne mi govorit, da nihce ni opazil, da pes ze dve uri tiho cvili na svojem prostoru. Mati naj bi ugotovila, da je nekaj narobe, ker se otrok ze dve uri ni oglasil. Ej, noro.

Druga norost se je menda zgodila na Hrvaskem. Nekateri med vami si lahko predstavljate, kako boli, ce so poskodovani testisi, pa se okrog recimo, da je popraskano (pes naj bi se nataknil na kaktus). In takega psa v bolecinah so pustili zraven dveletnega otroka, ki je bil vajen tega psa vlaciti za usesa, rep...? Se zdi komu to normalno? Dveletni otrok mora biti se pod veliko vecjo kontrolo kot nekaj dni star dojencek, vendar je uspelo temu otroku psa spustiti iz hise, ga vlaciti za vse mogoce dele telesa, pa ni nihce opazil. Moje mnenje - kazen bi morala doleteti babico, ki naj bi skrbela za otroka, poleg tega pa se starse, ki so tudi sicer dopuscali vsakodnevno izzivljanje otroka nad psom. Ej, se bolj noro.

Pa, da ne bo kdo mislil, da govorim v tri dni, da nismo imeli otrok, oz. da nismo imeli psov. Psi so rastli z otroki, otroci so rastli s psmi, Otroci so zdaj odrasli, tistih psov zal ni vec z nami. Vsak dan posebej sem se zavedala, cesa so vcasih kljub skrbni vzgoji sposobni otroci in cesa so sposobni psi. Nikoli niso bili sami in brez nadzora. Nikoli nismo v varstvo dajali obojih skupaj, vedno so otroci vedeli, kje so meje pri nadlegovanju psa. Zagotovo pa so vedno pustili psa na miru, ce je bilo z njim karkoli narobe. Otroci, ki so bili na obisku, so vedno morali pustiti nase pse povsem na miru. Ni bilo debate in nekaj tecnih obiskov smo se zaradi psov prav na hitro znebili. Mi je bilo prav vseeno, saj mi nekako niso bile pri srcu "prijateljice", ki niti sebe, se manj pa svojih otrok niso imele pod nadzorom. Zagotovo ni bil nadzor nad njihovimi otroki moja skrb, bila pa je moja skrb nadzor nad domacimi psmi in domacimi otroki.

Ne vem, ali sem jaz malo za luno, ali pa velja splosno nacelo, da si starsi in njihovi otroci lahko dovolijo vse, kar jim pade na pamet, pes pa mora vse neumnosti stoicno prenasati - po splosnem prepricanju je kriv itak vedno pes. Narobe svet.

Se povsem strinjam z Jano. Psi in otroci ne smejo biti skupaj brez nadzora. Nikoli! Jaz svojega zaprem stran od psa že če tečem na hitro po kakšno malenkost v trgovino, pa ima 8 let. Da bi pa tamalega (3 leta) pustila samega s psom... Mi na kraj pameti ne pade. Pa sta navajena živali, jih ne cukata in vlečeta,...
lp
T.

Mogoče bi ti pa lahko dali kakšen pameten nasvet - ker poznajo obnašanje tvoje kužike.
Sem pa mnenja, da če igrače načeloma ležijo (in ne letijo v psa in okoli... - to so namreč še dodatni moteči elementi), se ti res splača začeti tako, da Aisho, ko gresta mimo futraš z nečim njej najboljšim ali pa "dražiš" oz. se vlečeš ali kaj podobnega z neko njej najljubšo igračo - predpogoj je seveda, da najdeš nekaj, kar ji je ljubše od teh igrač od otrok.
Če ji pa kaj mečejo, ali jo kako drugače "aktivno" dažijo, bi jih pa jaz opozorila, naj tega ne počnejo. To je pa definitivno nekaj, kar mislim, da imaš vso pravico narediti.

LP, T

Ziv,
Jana nisi za luno,ampak pred ostalimi.
Sam sem mnenja,da je treba otroke in pse nauciti loviti ribe.Zakaj bi otroka ali pse loceval v dolocenih situacijah.Potrebno jih je vzgajati in navajati drug na drugega.Mogoce se vam je zdelo smesno,ko sem pisal kdo vse je sel po nasega malega Mihca v porodnisnico.Psa, ste s sabo peljali!Ja, in se posnofal ga je lahko in se slikal se je z nami.Non stop so skupaj.Samo, skoda,da se psi hitreje fizicno razvijejo in so neenakovreden partner v igri.Tukaj je potrebno narediti malo reda obcasno.
Za razliko od Jane,dovolim tujim otrokom ,da so v kontaktu z nasim bombasem,vendar le v moji prisotnosti.Zakaj?Lep je obcutek,ko otrok postopoma izgubi strah do psa(vsaj do nasega) ali celo povrne zaupanje do psa.
Tako je nas bombas s svojimi bedarijami kriv marsicesa pozitivnega.Postal je priljubljen tako pri otrocih kot pri odraslih.Pri tem moras paziti,da ne gres z glavo skozi zid!
Kako naj preprecim psu,ce se sam zeli igrati z otroci.Ne morem,mu bom pa pomagal in nadziral njegovo igro z njimi,ker vem,da je bistveno mocnejsi od teh malih nadobudnezev.
Ce nas Gasper zaradi vseh prejetih bodickov in blokad,spotikanj,prevracanj  ne bo postal hokejist,bo pa vsaj zrastel v odpornega dedca.

Drobtinica,
mislim, da vseeno lahko izhode in vhode izvajaš z nagobčnikom, s tem dokažeš vsem (tudi tistim tetam, ki kukajo izza zaves ;)), da si odgovorna lastnica psa.
Pa morda bi se enkrat, ko si brez psičke, s to mladino malo pogovorila in jim predlagala, da lahko skupaj pripravite kakšno "predavanje", tudi za starše. Tudi okrog mojega bloka je precej mladine, vendar sem uspela, da kadar pridem s svojo bando ven, vedno rečemo kakšno besedo na to temo, če ne drugega, me vprašajo, kako je kakemu od mojih treh pesjanov ime (ta bojevniška imena jim nekako ne grejo v glavo, he he...) ali pa si med sabo povejo, kateri jim je v tistem trenutku najbolj všeč.... običajno zmaga Konan, Herkul mu je tesno za petami. :) . Žal se moraš kot lastnik psa veliko bolj potruditi za normalno sobivanje z ostalimi, ki pa se dostikrat ne zavedajo, da bi moral biti trud in razumevanje obojestransko.
Upam, da boš uspešno razrešila tole situacijo.

lp, Katarina

Tudi sama imam dva otroka, eden je sicer že preko 21 let, drugi je sedmošolec. K slednjemu prihaja na obisk kar nekaj prijateljev. Situacijo rešujemo na enostaven način. Ali se s psom spokam ven ali pa enostavno zapremo vrata sobe, kjer so otroci. Sama sem že imela izkušnjo, ko je Aisha s kremljem poškodovala fanta, vem, kakšen rompompom lahko nastane, ponavadi izgleda tako: moj otrok ni nič kriv, laže lastnik psa, kako lahko psa zagovarjaš pred človekom in še bi se dalo naštevati.
Vsak starš bi moral sebe in svojega otroka najprej podučiti o odnosu do živali. Če se tam gori kregajo o tem ali verouk spada v šole, zakaj se ne bi pogovarjali tudi o temah, kot je osnovni bonton, odnos do okolice, živali. Vse polno predmetov na urnikih je takšnih, da bi lahko to temo komot vključili.

U, sem slišala za vse primere, ja. Ta hrvaška stara mama si bo pa zapomnila ta nesrečen dogodek. Se mi kar malo smili po eni strani, ko bo do konca življenja trpela zaradi tega. Ma hudiča, otroka je treba res paziti, da ne zganja norčij s psom. Ta hrvaški deček je res psa zagrabil za genitalije, kjer pa je imel ta pes ranico in ga je najverjetneje zabolelo, pa je tako hudo odreagiral.

Hud dogodek za vse nas.

Glede pogovora s starši in osveščanja otrok pa naslednje. Xena, ala ti vera, da lahko živite v takšnem sožitju. In ne me narobe razumet, tudi jaz govorim z vsemi, otroci pa me imajo celo za animatorja. Ker imam na voljo dovolj časa, sem jim za letošnje leto pripravila nekaj aktivnosti (čistilne akcije, razna tekmovanja, slikanje, ogled dresure konjev) ipd. Poleg pa seveda nisem pozabila na Horjulčke, njihove slikce pa pripela v avli bloka, poleg pa postavila škatlo za odvečne dekce, brisače, igrače, opremo. Organizirali smo tudi akcijo zbiranja starega papirja in zaslužili v skupen hranilnik nekaj tolarčkov, ki jih bomo porabili za skupni piknik.
Danes se vrnem s sprehoda z Aisho, stene so prazne, hranilnik v košu za smeti, škatla za sirote sameva, obvestil o poletnih aktivnostih nikjer.. Sigurno tega ni naredil en 6 leten otrok, konec koncev obvestil niti ne bi dosegel, naredil je nekdo, ki se mu za vse fučka in mu je vseeno, kakšen je ta človeški in živalski svet.
Na žalost jaz v svojem okolju nimam nobenega kandidata, ki bi se pustil osveščati. Ali pa jih imam, pa drugi ne pustijo. Sestanek hišnega sveta pa tudi ne pride v poštev, saj se ga udeležimo le tisti, ki se lahko normalno dogovarjamo med seboj.
Malo sem zašla s teme, Jana ne zameri.

K sreci sama zaenkrat nima tezav z okoliskimi otroci, le redko kateri poskusa draziti psa, vecina jih lepo kulturno pride zraven in malo pocohajo Kajo, potem pa se umaknejo.
Vidim, da si napisala, da se precej ukvarjas z njimi. Mogoce ne bi bilo slabo, ce bi jih poskusala malo podkupit. Obljubi jim, da ob vsaki placi dobijo cokolado, ce ti pomagajo tvojo psicko nauciti, da bo mirno sla mimo njih. Se mi zdi, da si nekje napisala, da delas v SV? Ali otroci to vedo? Sem prepricana, da bi bili zainteresirani za pomoc, ce jim reces, da mora tvoja Aisha obvladati hojo mimo mirno stojecih vojakov. Ker pa vojaki nimajo casa stati pri miru in uciti Aisho, so te prosili, da si najdes nekaj otrok, ki bodo pomagali. ;) Mislis, da bi slo? lp

Drobtinica, vzstrajnost je lepa čednost. POnovno nalepi slikice psov, ponovno prilepi hranilnik, ponovno postavi škatljo za deke, poleg - na plakat pa napiši, hvala ker me tokrat ne boste brezbrižno vrgli v smeti.  Testiraj kdo je bolj trmast.


Drugače pa se strinjam s predhodnicami - otroci in psi NIKOLI ne smejo biti brez nadzora. Poleg tega pa je potrebno od prvega dne otroke poučevati kako ravnati s psom.
Ni pa mi jasno, kako je psu uspelo umoriti dojenčka, ne da bi za to vedela mamica otroka :o :o. Kje je med tem bila mama? Če je pes napadel dojenčka je ta sigurno jokal.

Ne samo da je potrebno otroka poučiti o odnosu do živali, sploh pa če je še poškodovana povrhu. Pomisliti je potrebno tudi na ljubosumje. Če sem dobro prebrala, gre v prvem primeru za psa, ki je bil pri hiši 9 let, otrok pa star dve leti. Še otroci včasih težko razumejo, ko dobijo mlajšega bratca ali sestrico, ko se jim zdi, da je potem vsa pozornost namenjena dojenčku. In kako bi potem psi ali mačke!!!

S pozdravi!
Drobtinica

Kot ocka,ki se je in se se zbudi ze ob prvem joku otroka in dojencka ti povem,da je v takem primeru ze prepozno,tudi ce bi se takoj zbudil ali takoj pritekel. Se posebej,ker si utrujen in izmucen od vseh aktivnosti,ki jih zahteva bebica  se ti pocitek prileze.Ne verjamem,da nekdo non stop bdi ob novorojencku.
Je pa res,da smo zaradi cistega miru in obcutka varnosti pred starejsim bratcem in nasim bombasem,sobo nasega Mihca nekaj casa enostavno zaklepali.Tako smo se lako oddaljili brez strahu in tudi spanec je bil spokojnejsi.
Mene bolj zanima,kako to ,da lastniki oz.skrbniki haskija niso poznali svojega psa.Recimo jaz nasega bombasa ze po legi uses vem kaj bo storil in kaj namerava.Opazujem usesa in ze vidim kaj se mu plete po glavi.Kako zanimiva in prepoznavna je govorica njegovih uses.

Klaus imam tri majhne otroke, zato točno vem, kako je ko imaš bebico. Kljub temu pa utrujenost ni izgovor. Mi je hudo za mamo, da je tako precenila zaupanje svojega psa. Si sploh ne predstavljam, kako mora sedaj trpeti.

saj to je največji problem, lastniki preveč zaupajo svojemu psu, ker ta tako nikomer nič noče in je najbolj nežna dušica pod soncem. Prav lahko, da je res tako, samo pes je še vedno žival, ki bo v danem trenutku reagerala tako kot najmanj pričakujemo. Zato previdnost nikoli ni odveč nasprotno zelo je potrebna.

LP

Res ne razumem ljudi... Saj je moja Theba tudi ultranežna dušica, samo so vedno čeji, zaradi katerih si ne upam pustiti otroka in psa samega. Lahko prileti čebela in piči psa, kaj pa vem kako bi reagirala, če bi jo ravno v tistem trenutku Tomaž crkljal. Ali pa ji ponesreči stopi na rep (sicer še ni, je pa velika verjetnost, ker otroci ne gledajo kje se gibljejo), ali pa .... No že en tak če je zame dovolj, si jih pa lahko zamislim vsaj 50, bolj ali manj verjetnih (imam pač bujno domišlijo). Še vedno velja star pregovor: pes ima kosmata ušesa.
lp
T.

Osebno mnenje;ce imas ali nameravas imeti otroke,potem je zelo pomembna izbira pasme.Niso vsi za igrice ali neumnosti.Konkretno bokser prav isce igro,zabavo in neumnosti,tako,da imamo MI tezave z njim.

Klaus, povsem se strinjam s teboj, da so bokserji pripravni za igrice, vendar imam nekaj pripomb glede pogojev, pod katerimi to drzi.

Ce pes raste z otrokom, bo veliko manj problemov, kot ce dobimo otroka, ko je pes nekaj let ze pri hisi ali ce dobimo psa, ko je otrok v tisti starosti, ko mu tezko dopovemo, zakaj se psa ne sme cukati, vleci, meckati, scipati...
V nobenem primeru pa ne smeta biti pes in otrok sama.

Kaksne imam izkusnje?
Nasi otroci so bili majhni (beri: do 7-8 let), ko smo imeli nemskega ovcarja (pravzaprav dva). Ne eden in ne drugi nista bila navdusena nad meckanjem. Oba otroka smo od majhnega navajali ravnanja s psi - ni se jih pod nobenimi pogoji smelo vleci za rep, usesa..., ni se jih smelo scipati, plaziti se po njih... Bili so ves cas skupaj, saj smo vsi ziveli v isti hisi, vendar ves cas pod kontrolo. Ce sem bila v kuhinji, sta bila v kuhinji tudi otroka ali pa je bil pes v kuhinji in otroka v svojih sobah. Nikoli ni bilo nikakrsnih problemov, saj tudi psa nista nikoli silila v otroke.

Ko je prisel k hisi Maks (bokser), sta bila otroka ze tako velika, da se jima je dalo dopovedati vse, brez problema. Torej, vsi smo se prilagodili psu. Ce je bil on za norenje, smo vsi noreli, ce je spal, smo ga vsi pustili pri miru, ce je bil bolan, smo se mu vsi posvecali, kolikor je potreboval pozornosti. Ni pa bil navajen majhnih otrok, saj so nasi otroci imeli vecinoma druzbo iste starosti in pravila ravnanja s psom so bila dobro znana in upostevana pri vseh.

Imeli pa smo nekaj znancev, ki so k nam prihajali z 2-4 letnimi malcki.
Zgodila sta se dva incidenta, zaradi katerih sem v hisi in pri obiskovalcih uvedla stroge omejitve, kaj se s psom lahko pocne in kaj je prepovedano. Zato moj prejsnji post o izgubi "prijateljev".

Eni so hodili k nam s fantkom, ki mu ze sicer ni nihce razlozil, kaj je prav in kaj narobe. Velikokrat je sedel z nami pri mizi, Maks pa je lezal pod mizo (kot pri vecini obiskov). Mulc je ves cas bingljal z nogami, cesar pa nismo takoj opazili (ja, moja napaka). Nekega lepega dne so se spet pripeljali in vse je bilo v redu, dokler ni stopil iz avtomobila mulc. Maks je zarencal in takoj sem postala pozorna. Kot ponavadi smo sedli za mizo, z razliko, da sem ves cas opazovala dogajanje. Ko je mulc zacel bingljati z nogami, je pazil, da je zadel Maksa v glavo. Ne mocno. Samo pogled je bil dovolj, da smo razcistili z njegovima starsema, ki sta se seveda cudila, zakaj pes ne pusti njihovemu mulcu tako nedolzne igre. Se ene dvakrat so prisli in ker je bilo mulcu nezanimivo, so nehali hoditi na obiske.

Drug primer je bila deklica, ki je sicer letala okrog po bajti in pocela vse mogoce. Pes je obicajno lezal pod mizo, vendar obcasno tudi pogledal, kaj se v njegovem domovanju dogaja. Samo 2x sem smrkljo dobila, da ga je brcnila, ko je sel mimo, pa smo imeli rajtsolo z njeno mamo. Njej se seveda dogajanje ni zdelo nic nenavadnega, saj je bila deklica vajena vseh mogocih lumparij, med drugim je sina krepko vgriznila v hrbet... Ker sem zahtevala, da psa pusti povsem pri miru, je mama precenila, da pri nas obiski niso vec tako zabavni kot prej, ko ji ni bilo treba gledati, kaj pocne njen otrok.

Vedno sem pri obiskovalcih povedala, da je nas pes pri nas doma in ce ne morejo bdeti nad ravnanjem svojih otrok, psa ne bom umikala ali zapirala, zagotovo pa za njihove otroke ne bom jaz skrbela, ce so prisotni tudi oni. Nekateri so se strinjali in se prihajali, drugi so na igro odsli drugam.

Psu, ki ni navajen majhnih otrok, smo mi dolzni zagotoviti zascito pred njimi. Tudi psa, ki je majhnih otrok in igre z njimi vajen, ne smemo pustiti brez nadzora. Lahko ga kaj boli ali je kaj drugega z njim narobe, pa mu v danem trenutku ni za igro in nesreca je takoj tu.

kriv je pa v očeh drugih vedno pes v takem primeru  :-X :-\

Jana, tako vsaj spoznamo kdo so naši pravi prijatelji  ;) . Moj dedek je, ko je slišal da imam psa, izjavil, da k meni ga že ne bo več. Pa sem mu samo rekla: zaradi tistih dveh obiskov letno, se že ne bom sekirala  ;D . Ga je šokiralo  ;) . Če imam "otroški" obisk, pa imam vedno eno oko na Thebi in dogajanju okoli nje, čeprav zaenkrat ni bilo nobenih težav. Mogoče imam to srečo, da so starši otrok, ki pridej k meni dovolj osveščeni.
lp
T.

Seveda je zelo žalostna tragedija,če pes zgrize otroka do smrti.Vendar ima Jana in še nekoliko vas popolnoma prav.Otroka se ne pušča samega s psom ali pod nadzorom starejše osebe katera še komaj sama težko pazi nase.Tudi to,da treba psa zaščititi od otrok je še kako zelo res saj tudi jaz poznam zelo veliko takih primerov.In ne glede na to ali je pes mali ali velik,če je ogrožen se bo branil ali pa od bolečine ali strahu celo podivjal.Sem mnenja,da tako stori tudi človek vendar se on toliko kontrolira,da pač ne grize ljudi naokrog.Sprašujem pa kdo je potemtakem kriv za posledice.
Otrok kateri seveda ne ve kaj se sme in kaj ne, uboga žival katera je natazadnje tako ali tako vsega kriva čeprav se je samo branila, ker je bila ogrožena in tudi nima tolikšne pameti,da bi lahko premislila glede posledic, ali pa brezbrižni starši kateri dovolijo da se kaj takega sploh lahko zgodi in ali so to po vsej verjetnosti starši take sorte iz že zgoraj omenjenega Janinega članka.
Lep pozdrav

zdaj pa še moje izkušnje. imama kavalir španjela, stara je 9 mesecev. in skoraj vsi starši mislijo, da imam psa le zato, da se lahko njihov otrok igra z njo. tako je ravno zadnjič v parku tekal za njo fantek, ki po moji oceni ni bil ravno starejši kot 2 leti. seveda sva začeli hoditi stran, mamica pa se je krasno zabavala, ko je gledala, kako njen malček teka za mojim psom.
kaka 2 tedna nazaj greva s prijateljico na sprehod. pridruži se nama mamica s punčko, staro kake 4 leta. le-ta je ves čas grabila annie, jo vlačila k sebi in tolkla po njej. seveda tudi tu mamica ni razumela, da to ne gre tako.
sedim s prijateljico in znanko na kavi, annie počiva v naročju. sinček znanke, star 3 leta, vztrajno izziva annie. ko sem videla, da jo je že prav strah, fantku razložim, da naj tega ne počne in zakaj ne. seveda sem bila potem grozna, ker sem fantka užalila!
jaz nisem še niti 1x slišala, da bi me kdo vprašal, če lahko poboža psa! prej slišim, glej, kako luškan kuža, idi ga pobožat!!!  >:(  tudi majhen in ljubek kuža ima svoje meje, kar pa večini ne morem dopovedati.

enkrat so celo eno punčko silili,da boža annie. jaz se pa nisem smela vmešati. annie je skakala po njej, punčka je vreščala in krilila z rokami, kar je annie seveda grozno zanimalo. amapk ko sem pa annie dvignila da bi odšli, sem bila pa grozna.

sama nekako opažam, da sta 2 vrsti staršev, vsaj tam, kjer jaz živim. eni otroke že na daleč strašijo : glej, grozen kuža, pazi se, te bo vgriznil! drugi pa niti ne pomisijo, da nisem psa kupila zato,da ga bo njihov otrok mučil.
jaz bi sicer rada, da se annie navadi na otroke, ampak težko bo, če stršem sploh ne smem povedati, kako se naj s psom ravna.  :( annie je sicer prijazna, ampak sigurno ima svoje meje. in nočem, da bi prišlo do kakih neljubih dogodkov.

Pri nas se ena psica itak ne pusti božat, ta druga toy pudljica pa se pusti in je prijazna, sam tud njej ne bi glih vsako ravnanje pasalo.

Mi to rešimo na tak način, da jo lahko božajo samo tisti, ki so že dovolj stari in vedo kako in kaj s psom, oziroma če so manjši, jo lahko božajo le tako, da jim mi rokico držimo in jo skupaj božamo. Kakim tujcem pa ponavadi kar povemo, da naj psičko raje pustijo pri miru. Raj vidim da so užaljeni, kot da se izživljajo nad mojim psom.

moj problem je, da me nihče ravno resno ne  vzame. mislim, da izgledam premlado  ;D. ali pa bi morala biti še bolj "stroga".  ???

varja

ne, ne rabiš strogosti, samo odločen NE, pa se bodo tisti, ki te obkrožajo kmalu navadili, da tega ne samejo, če jim boš pa enkrat dovolila drugič pa ne, te bodo pa samo čudno gledali. Jaz svoje Žiži, ne dovolim mrcvariti majhnim otrokom, pobožajo jo lahko samo z mojim dovoljenjem, pa še takrat zelo pazim, kako jo božajo in sem vedno poleg. Kajti nikoli ne veš, kdaj bo imel pes dovolj in bo ugriznil, morda samo kot opozorilno ampak pri majhnih otrocih je tudi to dovolj, pa tudi če je majhen srčkan kuža. S tujimi otroci se pa sploh ne pogovarjam okoli božanja, enostavno prepovem, saj sem opazila, da se moja psička majhnim otrokom raje umakne, zato jo sploh ne silim v srečanja z njimi, z večjimi se pa strašansko rada igra.

LP

Jaz sem glede takih stvari,ko je bila moja psica še mala,če so jo neglede kaki otroci sosedovi
ali pa drugi nadlegovali najprej nadrl otroke potem pa še njihove starše in mi je bilo apsolutno čisto mar za to,če so se nekaj časa kujali.Kako zelo prav sem ravnal vidim tudi sedaj kajti nekaterih sosedovih otrok ne mara ker si jih je zapomnila,ko so jo dražili in,ko grejo mimo ograje pa jih opazi psica tako dela,da hoče ograjo podreti.In ker je Rotwailerka imam raje vedno tisto stran ograje zaklenjeno za vsak slučaj.Hočem ti reči,da si žival dokaj dobro zapomni,človeka,če ji je kdaj delal kaj napačnega in se hitro lahko zgodi da se mu maščuje ko ima priložnost pa četudi je ne vem kako prijazna in mirna.
LP 

žiži, vedno sem odločna. samo me dejansko ne upoštevajo.  :( zdi se mi, da je večina ljudi groooznooo pametnih, pa sploh psa še niso imeli. tako da se zdaj raje izogibam majhnih otrok ali pa starejših ljudi. tudi pri tej starostni kategoriji sem opazila, da znajo biti precej grobi do kužike, seveda nenamerno...  :)

"nenamerno grob".Kaj si predstavljate pod to besedno zvezo?

Grob, ne da bi se zavedal. Prav tako otroci nenamerno nagajajo, saj ne nagajajo zavedno.

tako sem mislila, kot je branka razložila.  ;)

Mislim, da to, da otroci ne nagajajo zavedno, malo leva.
Jaz bi prej temu rekla, da preizkušajo meje in še kako včasih vejo kaj delajo. Ne vejo pa mogoče, da se tega ne sme. Odvisno kako so jih starši vzgojili.

Točno se vidi razlike.
Primer:
Dve mladi družinici, v obeh primerih majo psa doma, v prvi mali vleče psa za dlako, starši se očitno ne sekirajo, ker pes to mirno prenaša ali pa se umakne v naprej. Zelo nevarna situacija po moje. Na tak način je poskusil tudi z mojo in to s tako prefinjeno tehniko. Najprej kot da je ne vidi pol pa v sekundi tak prijem, da bi lahko kar visel na njej. Ko smo mu umaknili roko, je mel cel šop dlak v njej. Tu me je pa moj pes presenetil s svojo potrpežljivostjo, ker je ni zagrabu samo za dlako, ampak tudi za uho. Mali ma leto pa nekaj mesecev.
Druga družinica - mala punčka (leto pa malo več mesecev) je zelo nežno delala z njo, enkrat se je je dotaknila s prstom. Je pač psica,ki jo je videla drugič in ve da se v psa ne sili. Tudi sicer ima bolj jasno postavljene meje in ve kdaj mora nehat, če ji tako reče mama.

Stvar vzgoje in doslednosti... In mali v prvem primer bo svojim staršem pridelal verjetno še ogromno sivih las. ;)

nenamerno se je s palico spotaknil ob nasega bombasa in se pri tem nedolzno smejal.
Otroci so ga nenamerno obmetavali nasega bombasa.
Oboji so bili nenamerni?

Stvar vzgoje in doslednosti... In mali v prvem primer bo svojim staršem pridelal verjetno še ogromno sivih las. ;)
S to izjavo se popolnoma strinjam, in mislim da bi morali starši svojim otrokom dovolj doseldno povedati kaj smejo in kaj ne. Mulci so včasih prav nemogoči, potem pa jih naj naši bombaši prenašajo ali kaj, s tam ne mislim svojih otok ampak druge, moj dva sta vzgojerna tako da nikoli ni bilo problemov, ne ko smo imeli nemškega ovčarja starega 15 let in ne sedaj ko imamo nemškega bokserja starega 7 mesecev  ::) :-[

Hehe, Klaus, tale "nenameren" najbrz paše k otrokom do starosti kaksnega leta ali leta in pol, potem pa se prevesi prepoved v sladko poskusanje mej potrpezljivosti psa.
Ce starsi opazijo to poskusanje ??? ::) in nanj reagirajo, je ponavadi vse ok, ce ne opazijo >:(, se "nenamerno" prevesi v namerno zlehtnobo, ki obicajno z leti strmo raste in meje prepovedanega se hitro premikajo - v skodo zivalim in ljudem.

Priznam, da sem najmanj 4 tuje otroke krepko klofnila, ko so se namerno grdo obnasali do psa, ceprav so bili prej dobro pouceni, kaj se sme in kaj ne. Dve mami sta se s klofuto strinjali, dve pa sta popiz..., jaz pa se bolj. V njunih oceh sem ostala za vecno cudna kot hudic, ki mu je svetejse pocutje psa kot igra nekajletnih otrok (dovolj starih, da razumejo prepovedi in razlago, zakaj tako). Ja, vzgoja je res naporna ;). Ves cas moras biti v akciji ;D.

Res je, otroci, ti mali lumpi hitro vedo kaj lahko in kaj ne in kar je najpomembnejse PRI KOMU.
Za bombase velja enako.

Pa za druge pse tudi... ::)

kako ste se "piknili" v ta nenamerno.  :) sicer  sem izraz pripisala pri starejših občanih, kjer se mi zdi, da res ne mislijo hudega. tudi mene je včasih kaka babica hudo zgrabila za lička ( saj  veste, ko vas tako malo potreplja in reče, kako ste zrasli), pa verjetno me ni hotela pohabiti. tako dostikrat mojo annie kakšna babica močno pocuka za ušesa, češ, kako pa si ti ljubka.

glede otrok pa mislim, da nekje do leta in pol otrok res ne ve, kako naj ravna in še nima občutka. potem pa je precej odvisno od vzgoje in od nesramnosti otrok samih. seveda pa nisem pedopsihiater, da bi lahko vodila globoke pogovore o teh temah ampak lahko le povem svoje mnenje. in le-to je pač takšno, da se otrok raje izogibam kot pa da bi annie ali sebe izpostavljala.

mislim pa tudi, da otrok pri 2 letih morda še nima občutka in če mu še nihče ni povedal, kako naj boža psa, pač tega ne zna. pri starejših otrocih pa tega "nenamerno" seveda več ni, ker jim bi lahko bilo že brez razlage jasno, da grobost boli. pa tudi motorično mislim da so dovolj razviti, da lahko uravnavajo svoje ude.

Otrok pri dveh letih sigurno še nima občutka, približno pa že ve kaj je in kaj ni prav. Pri petih pa ima otrok že dovolj dobro oz. vsaj naj bi imel dovolj dobro izdelana merila.
Sama imam tri majhne otroke. Le najmlajši (star je samo 8 mesecev) ne ve koliko daleč lahko gre, toda on tudi pod razno ni nikoli sam - je vedno pod drobnogledom. Večja dva, točno vesta kaj se sme in kaj ne. Nimam ju non stop pod drobnogledom, kljub temu pa jima ne zaupam in ju ne pustim sama s psom.

Poznam en krepak primer, ki po mojem mnenju kar kliče po nesreči...
Družina, ki ima že kar nekaj let zapovrstjo doma rotweillerje. Vsi so doma prijazni, ko pa zbežijo od doma (nimajo sprehodov, ampak na voljo velik vrt) so ustrahovali vse povrsti (napadli mojo mamo, brata, mojega psa...itd).
Sedanji kuža ne pobegne velikokrat in je tudi malo bolj miroljuben (ko je na pobegu - za domačo ograjo pa te kar dobro nahruli ko greš mimo  ;D ). No, pri tej hiši imajo sedaj cca 5 let starega fantka, ki s tem psom dela vse (vleče, tepe, udriha s kladivom po glavi....  :-X - slednje so njegove besede, kajti s  tem početjem se je hvalil pred mano). Ko pa se ta mulc nariše na naše dvorišče (živim v večstanovanjski hiši - in ne pride h meni), se na ves glas dere in kriči, ko zagleda, da gre moj pes proti njemu (gre pač povohat vsakega, ki pride na dvorišče). Hvalabogu Astorja ravno ne ganejo kričeče otroške zverine in se umakne (kdo pa bo poslušal to cviljenje  ::) ). No, ampak ta odnos do mojega psa niti ni tako relevanten, kakor je odnos do domačega psa. Če so fantkove besede resnične (leti predvsem na kladivo)..... v bistvu sem speachless.  :-X

Kaj pa starši pravijo na to? :o

Nič.  ::) Imajo pač lepo vzgojenega psa, ki vse dovoli....  ???

hm... srečni oni... so edini taki... :o :(