mojpes.net

Najden v centru Domžal, mlad - koliko mlad, ne bi vedela, ker še nisva prišla do vaje zobe pokazat - velik, svetlo rjav, grizoč zaradi strahu, išče zaenkrat svojega lastnika. Ima rjavo usnjeno ovratnico s takšnim značilnim ketnarskim obročkom. Slike sledijo.

Smetka, v prejšnjih dneh sem zasledila oglas na radiu, da na Cerkljanski dobravi, kar je cirka 20 km.od Domžal pogrešajo svetlo rjavega psa Runota.Pogrešajo ga približno 14.dni.
Njihov telefon je 040 900 602, če sem si zapisala pravo številko.Objava je bila na Radiu Hit.
Bilo bi za preveriti, močno upam, da je morda Tojo v resnici Runo.
l.p.,Jana

Sem klicala, pa se nihče ne oglasi, pes je pa na ime Runo neodziven. Ampak je trenuno neodziven na karkoli. Sem pustila sporočilo, upam, da se bodo javili. Hvala za obvestilo.

Fotke....moram povedati, da sem v Horjulu dobila zelo natančna navodila, kako Smetki na fotki odrezati glavo ;D, pa sem si zapomnila le en del..... glave sicer ni, se pa vidi, da sem neki pacala... :-[. Se pa pesjana zato vidi brez manjkajoče dlake!! Se pardoniram.... :-[

(http://www.moj-album.com/slike/76039/KGTGXqY9YHCQUiev.v.jpg)

(http://www.moj-album.com/slike/76039/QN5A69sfzOnt3XCn.v.jpg)

(http://www.moj-album.com/slike/76039/x1B2sxcuUAu5v17j.v.jpg)

(http://www.moj-album.com/slike/76039/DIO8bilB0XcLa4jA.v.jpg)

lp, Katarina :-[

A kdo ve kaj se dogaja s Tojem, je našel lastnike,...? Me še vedno matra ker vem da sm ga vidla v domžalah pa vem da je njegov po vsej verjetnosti pol tudi iz Domžal, mogoče kje iz blokov? Sicer pa če ga ne išče in ni pokazal interesa da bi ga poiskal potem ne vem ali si sploh zasluži imeti žival. Tojo držim pesti zate!

Ker Tojo še ni v arhivu to pomeni, da še ni našel svojih ljudi. Ker pa ima ovratnico z rinko za ketno, jaz dvomim, da je iz blokov. Cel teden je bila objava na RadioHit, ali objave njegovi niso slišali ali pa so ga namerno zavrgli.
Če bi bilo kaj novega bi Smetka sigurno sporočila. Lep pes.
l.p., Jana

Hud pes. Lastnik se ni javil.

Tojo je moral narediti kar nekaj kilometrov, preden se je ustavil, vsaj po krempljih sodeč, ki so čisto obrabljeni. Ob meni se je že skoraj čisto sprostil, celo razveseli se me že. Ko sva zunaj, pa ga niti malo ne zanimam, če poskusim njegovo pozornost usmeriti name s kakšno hrano ali igračo, me pa opozori, naj si ne dovolim preveč....na moške je besen, na druge pse prav tako, ampak ne vedno in ne v vsaki situaciji. Te situacije pa nimajo nekega "štrika" oziroma vzorca. Avta ni vajen, božanja tudi ne, ampak ne izgleda, da bi ga kdo tepel. Prej deluje zelo samozavestno, ko enkrat oceni situacijo. Prepričana sem, da je živel na verigi - taki vedno obvladajo dvigovanje tačk, ko se zapletejo oziroma znajo preprečit, da bi se zapletli.
Zelo težko vodljiv kuža. Nečipiran, ker je bilo zanj najbrž škoda denarja za cepljenje...super, res. Kaj pa zdaj?

Vem, da berete. Vem tudi, da imate svoje mnenje in čisto zares sem vprašala...pes je hud, lastnika nikjer, kaj pa zdaj?

Verjamem, da je težko sprejeti odločitev. In zdaj, ko sem že malo bolj spoznala problematiko, razumem tudi take, težke odločitve, ki so včasih potrebne. Pa vseeno... Tudi Bela je bila na začetku huda, če se prav spomnim, pa se je spremenila v eno nežno kužiko.
Kmalu bo že deset dni, kajne? Vprašanje je, če se je tudi Tojo zmožen preleviti v prijaznega psa, ki ima možnost posvojitve.
Kakorkoli, ti si ga spoznala v teh dneh, kolikor si ga pač lahko... Jaz sem večni optimist in bi mu mogoče dala še nekaj časa, mogoče, ne vem, ker ga ne poznam. Ti si pač tista, ki boš presodila. Jaz zaupam v tvoje odločitve, čeprav mi je vedno hudo, ko berem, da si sprejela tisto žalostno. Dejstvo je, da se vsem ne da pomagati, jih je človek že preveč uničil.
Držim pesti za vse vas tam zgoraj... da bi se izteklo najbolje. :-*

Ne...Bela je bila histerična in zato tako zelo huda. Histerija se prej ko slej razblini. Tojo je trden in samozavesten pes, zares hud, ne za hec...ali kako bi to napisala. Poleg tega je velik in močan in zelo brezkompromisen v svojih namerah. Prejle sem ga namenoma pokazala osebi moškega spola...pa že dobro ve, da ne sme pokazat agresije. Je sedel in nepremično gledal vame - čakal na navodila in se sploh ni pustil "sprovocirati". Bil je pa čisto napet in pripravljen na vse.
Torej...v oskrbi imam psa, ki bi sčasoma meni pustil, kar se pač pusti skrbniku (ker zdaj mi še ne). Pripravljen je upoštevat nekoga, kar ne pomeni, da ne bi bil hud. Bil bi pa obvladljiv, dosti lažje seveda v okolju, ki ni prav gosto naseljeno. Še ene ketne mu ne privoščim, tudi če bi kdo poklical s takšnim namenom, na policiji testa ne bi naredil, ker je le agresiven - igrače ga ne zanimajo. Evtanazirat mi ga je težko, možnosti nimam, da bi ga posvojila in obdržala...meni je tole cela reč.

Pa še to...ukvarjat se s psom pomeni ustvarjati povezavo; in jasno je, da se navežeš, da ti ni vseeno...in da je kasneje še težje, karkoli že. Prav mori me tale Tojo.

Bela mi je prišla na misel zato, ker si tudi pri njej najprej razmišljala o evtanaziji, pa se je punca umirila. Saj pravim, mi težko komentiramo, ker ga ne poznamo. Jaz lahko le navijam zanj in mu privoščim drugačno življenje, kot ga je imel.

Če je preveč agresiven, kaj pa vem .... tezko je rečt, no zdej pa njega ne bomo imeli več. :( Sama vem, da sem enkrat posvojila NO, ki smo ga našli blizu hiše čisto sestradanega, pa tega psa ni mogel živ bog prevzgojit, ker je napadal vse živo. S težkim srcem, pa vendar sem se odločila kar je bilo neizogibno, verjamem, da se boš ti tudi prav ne glede na to kakšne bodo posledice.

Ja, najlažje je pri psičkih komentirati, kako so ljubki in kako bi jih imeli, če bi le imeli možnosti... Malo se pa zatakne, ko naletimo na takšnega agresivnega dominantnega psa, s katerim še celo človek tako dobrega srca kot si ti (a se lahko tikava?!) ne ve kaj narediti :-[... Dejstvo je, da je tak pes velika odgovornost in moraš imeti res srečo, da naletiš na tako pogumnega in odgovornega človeka, ki se ga bo lotil vzgajati. Mislim, da imaš glede na večletne izkušnje največ občutka o tem, kolikšna je verjetnost, da se bo v kratkem pojavil morebitni posvojitelj takega psa... In kaj boš počela s tem psom, če se nihče ne pojavi :-\. Ali ocenjuješ, da je tako agresiven, da se razen tistemu, ki ga bo Tojo vzel za gospodarja, ostalim ljudem ne bo pustil niti peljati na sprehod? 

Hmm, kaj naj rečem. Tojo izgleda dosti bolj prijazen, kot v resnici je, čeprav ko sem bila jaz tam, ni bilo hudega, .....no, razen groznega pogleda ob fotosešnu, ki ga je bil deležn kot prava manekenka :D
Je bila pa Nutela tako pogumna, da ga je šla pobožat...morda bo ona povedala kaj več ;)

Veš, vedno žal ne moremo ustreči prav vsem. Če je pes agresiven, dominanten in krepko samozavesten, potem je kot atomska bomba, za katero nikoli ne veš, kdaj bo eksplodirala. za takega psa boš zelo težko našla pravega lastnika, hkrati pa bo tudi tebi požrl ogromno časa. Hudo mi je to napisati, ampak včasih se pač človek mora odločiti za avtanazijo, kljub temu da se bori proti njej.
Razmisli kaj ti prinese, če ga obdržiš in kaj če ga ne. Moje mnenje je, da ko boš psu dotupila, da si alfa, te bo branil kot svoj zaklad. Ampak potem boš imela šele štalo, ker se ti nihče niti prbližati ne bo smel.

Fotosešn ni uspel  >:(, najlepša slika od vseh 19-ih!! je tale, ko je bil že v pesjaku na strehi pasje ute.

(http://roadie.moj-album.com/slike/959196/6Cvgn7cvE8w1GkNC.t.jpg) (http://roadie.moj-album.com/slike/959196/6Cvgn7cvE8w1GkNC.v.jpg)

Lp

Tejka, tikamo se, seveda  ;). Mislim, da je težko vodljiv in da tu ni veliko za spremenit - da ne bo nikoli prav nič v nikakršni situaciji nikomur nevaren. Danes je že navsezgodaj na našo društveno Mašo renčal in hotel kar na daljavo Belo požret. Potem je imel pa po mojemu opozorilu, da se to ne sme, kar nekaj dobrih momentov. Od prvega dne do danes je zelo napredoval - če pomislim, da sva se menila z zanko vmes, zdaj se mi pa ni treba...po drugi strani pa mi niti na misel (še) ne pade, da bi mu npr. poskušala natakniti nagobčnik ali kako drugače poseči vanj.
Vem ja, da bi znal postati posesiven in me "branit" pred vsemi mogočimi namišljenimi sovražniki. Ampak je Dakar poskusila z isto finto, pa sva na dobri poti, da pozabi nanjo. Hočem reči, da je zelo težko napovedat, kam se bodo obrnili...če ne probaš. Mlad je, dobro izgleda frajer  8), naj mu kar možnost vzamem...je pa res, da mi je zelo težko navezat se, potem pa po razumu ravnat, če se izkaže, da se ni obrnilo v pravo smer.

Jaz pa mislim, da je ravno zato, ker je še mlad in v Horjulu šele 10.dni možnost, da se spremeni na bolje. Mislim, da rabi več časa, da ugotovi, da na svetu niso samo slabi ljudje.
Mislim pa tudi, da ga ni kosmatina, za katerega bi lahko trdili, da nikoli v nobeni situaciji ne bo nevaren.
l.p., Jana

Saj ne gre za psa, ki bi mu bilo potrebno pokazat, da na svetu niso samo slabi ljudje...in ni pes, ki bi ga lahko dali v isti koš s tistimi, ki bi morda lahko kdaj bili nevarni.
Prav, možnost...in če ne bo za oddat?

...bomo vsaj vedeli, da je imel možnost in da si dala vse od sebe. Jaz sem vesela, da si se tako odločila. Držim pesti!

Smo tukaj sami taki matasti na pse in ga bomo z veseljem posvojili na daljavo, ti boš pa zavetišče lahko zaprla, ker boš počasi imela ene 50 Tojotov in Lučk  :D :D :D

Ne, hecam se! Držim pesti za tega fanta! Sem pa prepričana, da čim mu podaljšaš čas da se izkaže, je to dokončna odločitev, ker boš vsak dan bolj navezana nanj ;).

Smetka popravi me če se motim... torej ti hočeš povedati, da je Tojo zelo stabilen pes, zelo dominanten in samozavesten, ter poleg tega še agresiven in nepredvidljiv? in prepričan, da je treba osebe moškega spola eliminirati? poleg tega pa še agresiven do nekaterih drugih psov... hmmm... ostali ste pa prepričani, da je Tojo pes, ki iz strahu odreagira agresivno in je vse kar je treba narediti to, da ga je treba navaditi na ljudi oz. "mu dopovedati, da na svetu niso samo slabi ljudje". govorite o dveh popolnoma različnih stvareh. eno je imeti psa, ki je preplašen in zaradi tega agresiven (torej pes, ki kaže agresijo zato, ker bi rad človeka odgnal stran, ker se ga boji), drugo je pa pes s stabilnim karakterjem, ki kaže agresijo do ljudi... pri prvemu se da marsikaj narediti in pri večini primerov agresija mine sčasoma (sem sama preizkusila to na lastni koži, ker imam hudo zlorabljenega psa iz azila z istimi problemi), pri drugemu pa dvomim, da se da to spremeniti. nekdo, ki ima že predhodne izkušnje s psi bo takemu psu lahko dopovedal, da je on njegov gospodar in bo pes njega ubogal, ter postal manj nevaren okolici, če bo pod konstantnim nadzorom lastnika, ampak še vedno bo hudo nepredvidljiv in ne moraš biti 100%, da se tak pes nikoli ne bo znašel v situaciji, ko bo dobil priložnost in nekoga resno poškodoval.... poleg tega bi se psa lahko oddalo samo ženski, ker očitno moških ne sprejme. koliko pa je dejansko žensk, ki so psihično in predvsem fizično zmožne obvladati takega psa (torej močnega, mladega in napadalnega psa) in poleg tega še pripravljene vložiti ogromno truda v njegovo prevzgojo? ne čakajo ljudje ravno v vrsti za posvojitev problematičnega psa... no, ne vem Smetka. predvidevam, da si z zgornjim citatom hotela povedati, da to ni pes, ki bi mogoče lahko kdaj bil nevaren, ampak dejansko JE nevaren. pomoje je Tojo "one man dog" in če boš nad njim vzpostavila avtoriteto ti, bo kasneje težko to naredil še nekdo drug (bodoči posvojitelj). vprašanje je, ali je vredno tvegati?

Se kar podpišem pod saškin post, ker se popolnoma stirnjam z njim

Če se da v tako kratkem času oceniti, da je s Tojovim karakterjem tako, kot je razložila Saška in je možna posvojitev skoraj nična, potem se strinjam z njo.
L.P., jana

Se strinjam s Saško. Smetka ti pa odgovor verjetno globoko v sebi že veš

če poznaš pasjo govorico hitro ločiš med psom, ki je agresiven do ljudi iz strahu in psom s stabilnim karakterjem, ki kaže agresijo do ljudi. sem imela priložnost opazovati oba tipa psov in razlika je očitna. poleg tega ima pa Smetka za sabo toliko let izkušenj z različnimi psi, da v njeno oceno karakterja ne dvomim.

Saska, se strinjam s tvojo teorijo, ne vem pa, kje si prebrala, da smo ostali prepričani. Dali smo svoje mnenje, tako kot ti, ker ne poznamo psa.
Smetka je pa strokovnjak na svojem področju, ona se že 10 dni ukvarja z njim in bo morala sama presoditi. Če bi bila prepričana, da je prevzgoja nemogoča, nas verjetno ne bi spraševala za naše mnenje. Nekaj postov nazaj je zapisala, da je v teh dneh zelo napredoval in zato še obstaja upanje. Tako sem pa jaz razumela.
Ne me narobe razumet, jaz sem vesela, da je dobil šanso in res upam, da jo bo dobro izkoristil. Če bo pa Smetka presodila drugače, pa verjamem, da bo to storila preudarno in popolnoma podpiram njeno odločitev, kakršnakoli pač bo.

no, ni se treba obesiti na vsako besedo  ::) spreminjam izjavo, da ne bo šel tisti stavek še komu v nos. torej ostali pa mislite oz. ste mnenja, da gre za preplašenega psa. bo v redu?

Ne saska, ne vemo, kaj je v ozadju njegove preteklosti, ker ga ne poznamo. Zato bi bilo zmotno na podlagi neke statistike določiti njegovo usodo. Mogoče imaš prav, mogoče ne. Upam, da ne. Pa ne zaradi tebe, ampak zaradi njega. Razmišljamo o vseh možnostih in ena od teh bi bila dati Toju še nekaj časa. Če se ne bo obneslo se pač ne bo.

Dobro jutro. Hvala saska, to sem hotela povedat. In vprašanje je na mestu: ali je vredno tvegati in ali posvojitelji za takšne sploh so? To je tisto, kar sem spraševala....in se sprašujem še zdaj, obenem imam pa težave z evtanazijo. Ni edini, s Punkerjem je bilo podobno.
Tule imam Medi, Piko, Lili...in ostalo mlado in malo manj mlado bando, ki jih ne posvajajo, vsaj ne tako hitro, kot bi bilo dejansko mogoče glede na to, da so zdravi psihično in fizično. Na drugi strani imam Toja, ki je težko vodljiv, ampak je. Najbrž izkoriščam njegovo temo zato, ker bi bilo dobro razširit debato...kaj narediti s psom, ki pride v zavetišče in bi glede na karakter imel nekaj možnosti za posvojitev pod mnogimi pogoji in če-ji.
Danes ni bil vesel ne MaxyTT ne Neže...ni moj namen, da se kdo s kom prereka, saska je dobro razumela, kaj želim povedat. Psa mi je žal, vem, da je najverjetneje, da se bo razvijal tako, kot se ne bi smel do drugih ljudi in živali. Pa mi ga je vseeno žal. Če shaja z mano, bi lahko še s kom. Saj vem, da so odločitve na meni; zdaj že sploh ne vem več, zakaj sem vprašala...

Sprašuješ verjetno, da ti bo lažje. Zavedaš se, da imaš potencialno smrtno orožje v rokah.

Saj se ne prerekamo... In prav se mi zdi, da debatiramo o tem. Samo s te strani je lahko pametovati, kako in kaj. Dejstvo je, da je psa, takega kot je, najverjetneje naredil človek. Zato menim, da si zasluži drugo šanso. Kako dolga je ta šansa, je pa verjetno odvisno od posameznega psa. Nekateri nikakor ne sodelujejo, takrat je njegova usoda hitro znana. Nekateri počasi, drugi spet hitro...
Tudi meni je vsakega takega reveža žal. In tudi pri Toju le ti veš, a bo kaj iz njega ali ne. V vsaki odločitvi te podpiramo.

verjetno je prav dat psu še nekaj časa. tudi če bo kasneje evtanazija. toliko, da bodo vesti mirne - dobil je svojo priložnost in jasno pokazal, da je ne bo povsem izkoristil. no, če jo bo in se bo razvijal v pravo smer, toliko bolje. ''odločitev'' je v tem primeru njegova. sam bo pokazal, če bo postajal vse bolj ali vse manj nevaren okolici.

ampak se bojim, da to nikoli ne bo pes, ki bi si ga kdo od nas želel srečati na sprehodu s svojimi psi... razen v pravih rokah, seveda, ki bodo pravočasno namestile nagobčnik, trdno držale vrvico, izbirale manj obljudene poti... in to počele dosledno naslednjih 10 in več let, brez izjeme in brez napake. brez dopusta s psom, brez izjeme v času prebolevanja gripe (ker takega psa, kot jaz slutim, da bi on lahko postal, verjetno ne moreš dat sosedi, naj ti ga pelje lulat).

hja. kdo med nami nikoli ne naredi napake? če meni pobegne pes iz avta, ko še ni pripet na vrvico, je rezultat verjetno precej drugačen, kot če bo to nekega dne naredil tojo... samo upam lahko, da na tistem parkirišču, kjer se bo tojo nekoč izmuznil svojim sicer perfektno skrbnim vodnikom, ne bom jaz s svojim psom. ali kdo drug s svojim.

in kako ocenit, da med posvojitelji izbereš res tistega, ki se mu take napake ne bodo dogajale? če bi sploh imel več interesentov, med katerimi izbirat... :-\  odgovornost pri takem izbiranju je neizmerna. pes gre od tebe, naslednjih 12 do 15 let bo živel v družini, ki jo boš ti izbral. tam se bodo dogajale zadeve, na katere nimaš več neposrednega vpliva, a posredno si vse te zadeve (lepe in grde) omogočil in povzročil.

želim si, da bi se tojo razvijal v smer, ki ga bo naredila za oddajljivega. ampak se bojim, da se ne bo. žal. in če se bo moj strah izpolnil, sem za evtanazijo. raje naj gre tojo v nebesa, kot da povrzoča travme in poškodbe ter seje strah med ljudi in živali. pa čeprav samo enkrat, po nekem čudnem naključju, spletu nesrečnih okoliščin. Če se komu ta ''enkrat'' ne zdi tako grozen, naj pomisli, da bi se tale ''enkrat'' zgodil ravno njegovemu/njenemu psu, otroku, družinskemu članu...

odločitev pa je itak polonina, tole je le moje mnenje.

Po vsej verjetnosti res, ampak kar je, je. Na žalost. Očitno pes, ki razen svojega lastnika ne bo prenesel nikogar drugega. To je pa velika odgovornost. Se popolnoma strinjam s sarabenji. Takega psa si ne želim srečati na sprehodu.

Smetka, o pasji prevzgoji vem zelo malo, zato nasveti z moje strani odpadejo. Ti pa zaupam, da se boš na podlagi izkušenj in glede na situacijo pravilno odločila. Če ne gre, včasih pač ne gre!

meni je ful grozno razmišljati o tem, da bi kateregakoli psa uspavali.

Toda - se strinjam s sasko. POlona daje od sebe kužke, za katere zna posvojitelju povedati - kaj potrebuje, na kakšen način, kje je "keč", na kaj paziti itd. In četudi bo potencialnemu posvojitelju povedala vse o Toju, kaj bo, če bo, kot piše sarabenji, če novemu lastniku uide le za hip. Morda bo vse ok. Kaj pa če ne bo? Tvegati?

Ja, tudi meni je bilo to na začetku, ko še nisem poznala problematike grozno razmišljati o tem, da kakšnega psa uspavajo. Ampak tako je, vsem se ne da pomagati. In to sprejmeš, ne s čustvi, ampak z glavo.
Za nobenega psa pa ne moreš dati roke v ogenj, da ne bo ob določeni situaciji pokazal svojih čekanov.

hmm... Smetka, če lahko bi povedala še par besed... najprej glede dejstva, da je človek naredil takega psa. delno ja, ampak ni pa to vse. psa človek ne naredi dominantnega in samozavestnega. veliko je tukaj tudi Tojev karakter in pomankanje pravilnega vodenja. ja, je vodljiv, če je lastnik pripravljen resno delati s psom in ga predvsem imeti pod konstantnim nadzorom. ne vem pa kdo bi bil pripravljen prevzeti tako veliko odgovornost... namreč, če imaš ti takega psa že od mladička naprej, te pes ima za vodjo in ti psa poznaš toliko, da lahko že vnaprej predvidiš kako bo v določeni situaciji odreagiral, poznaš njegovo mimiko in lahko marsikatero neprijetno situacijo preprečiš preden se sploh zgodi. če pa ti posvojiš takega psa z neznano preteklostjo, o katerem ne veš nič, ker ga ne poznaš, se pa zadeva zakomplicira. napisano je bilo, da njegovi izpadi nimajo vzorca, zato je še toliko bolj nepredvidljiv. kako pri takem psu karkoli predvideti vnaprej? samo moment nepazljivosti in nesreča je tu. glede posvojiteljev in odgovornosti je pa že Sara lepo napisala... se kar strinjam z njo. heh.. pa še bi se lahko razpisala zdajle... ampak bo mogoče bolje, da se enkrat v bližnji prihodnosti pripeljem do Horjula in s Smetko udariva eno debato tudi v živo, če bo čas  ;)

Saj se trudim. Sem napisala, da ne kaže znakov zlorab....in da ni pes za v isti koš ga metat z ostalimi. Prvi dan ga je bilo resno strah - ampak samo toliko časa, da je "poskeniral" in ocenil situacijo. Tudi v strahu se je drugače vedel, v svojih namerah je bil zelo resen - ni histerije zganjal in šavsal tja v tri dni, pač pa samo čisto tiho vse zobe pokazal in običajno se niti premaknil ni, samo čakal je na pravi trenutek za izkoristit ga...
Evo ena situacija od danes: klečala sem, Tojo je prišel k meni, vesel. Naslonil se je name, jaz se ga objela, potem mi je bil njegov zadnji del pretežek, pa sem mu nakazala, da bi rada, da se usede. Pritisk je bil blag in previden - pa je zelo jasno dal vedet, naj nikar ne poskušam...Kljub temu, da je sam in z veseljem prišel, ne dovoli poseganja vanj kakorkoli. In to ne zato, ker bi bil tepen ali pa karkoli že, pač pa zato, ker mi ne pusti posegat vanj in pika. Tolerančni prag je pa zelo nizek - ne smem nič, razen čohat, prinesti za jest, ga pripet, da greva na sprehod in to je to. Ko vidi drugega psa, se malo spusti in samo čaka na priložnost - brez besnenja in norenja. Pes je resen in nevaren tistemu, ki bi naredil kakršnokoli napako. Človeku ali živali.
Ker zdaj poznam že skoraj vse njegove zobe, pa po vedenju sodeč je star dve do tri leta - psihično in fizično zrel.

Spremljam tole temo pa bom podala še moje izkušnje in pogled na takšno situacijo. Doma ima eno podobno dominantno damo in moram priznati, da  je skrb in odgovornost včasih zelo naporna kljub temu, da je psička pri nas že od 2 mesecev starosti (letos bo dopolnila 10 let) in zelo dobro poznam njen karakater in lahko predvidim njene reakcije. Pač psička je že od malega pri nas in takšna pač je in jo ne bi dala za nič na svetu.
Če sem pa poštena se pa verjetno ne bi odločila za posvojitev takšnega psa (še posebej če je odrasel in težko oceniš kaj se mu mota po glavi), ker vem kaj to potegne za sabo. Nenehna skrb, da si ji kdo ne približa in poboža, če sama ne pride k njemu. Izogib srečanjem z drugimi psi,itd... Verjamem

Smetka, kaj ko bi pokicala na policijo? Tam pa z veseljem iščejo take samozavestne pse.
Ko sem bila še mladoletnica (14 let) sem imela točno takega psa kot je tale tvoj Tojo. Ubogal je le mene, vsi ostali pa so bili totalno na podnu lestvice. Potem, ko je enkrat napadel mojega očeta, sem imela 14 dni da mu najdem nov dom. POklicala sem na policijo in so ga z veseljem prišli iskat.

Šele zdaj sem videla tole. Niti slučajno nisem bila pogumna, :-[ ampak sploh nisem imela pojma, da bi bilo pametno narediti en lok okoli Tojevega pesjaka. Hvala bogu je bil dobre volje in mi je samo povohal roko... O njem pa nimam kaj dosti za dodat - izgleda miren (kar je še bolj spuki, če Smetka pravi, da je nevaren) in zelo lep pes. To je to. Slika. (http://nutella.moj-album.com/album/3163560/?os=5580274)

Tale opis me zelo spominja na tistega psa, ki si ga lovila na zanko in si se po koncu dela tresla od strahu. Ali se motim?

Mater, zdaj mi je pa zmanjkalo idej. Moram malo prespat če mi še kaj pade v glavo.
Sicer pa so bili nekoč takšni psi moja specialiteta. Komaj sem čakala, da sem dobila v roke kakšnega takšnega butca. Od kar pa imam družino pa sem odjadrala iz ene skrajnosti v drugo - totalno majhne mirne pse.

Svrk, manjša razlika je. Tisti je bil resen norec, tale je pa resen butec. Če veš, kaj mislim  ;D. Tega se ne bojim....onega pa niti slučajno ne bi šla objemat in šlatat.

Ja, meni to veliko pove. Vse. Kje je ta svet, kjer do takih napak ne bi prišlo? Saj koneckoncev lahko pride do čudeža in se najde človek, ki bi mu bil Tojo na kožo pisan in bi z njim res delal brezpogojno v skladu z danimi navodili..... ampak kje je zagotovilo, da nekdo drug v bližini (odrasla oseba, otrok, pes.....) ne bi naredil take napake, o kateri govori Smetka? Kakršenkoli celo.

lp, Katarina

Smetka, ampak jaz bi pa vseeno poizkusila s policijo. Zanimanje za igrače - valjda da ga ni, če pomoje nikoli igrače tudi videl ni. Najbolj je pomembno "brave hart". jaz pa kar mislim, da bi šlo zelo dobro skozi.
A če se kaj premakne, kakšen pes steče, a ga to kaj spravi pokonci?

Imam psa v policiji, sicer res da za mamila...vem, kako izgledata oba testa in vem, da ne bi naredil nobenega. Morda so bili kdaj časi, ko je bil potreben samo pogum, zdaj je še marsikaj zraven. Poleg tega je star dve do tri leta. Žal ne more biti vsak odrasel hud pes policijski.

Kakšne imaš pa kaj zveze pri sosedih - vojakih. Malo me namreč tale kuža spominja na belgijskega ovčarja (z njimi dela vojaška policija, vsaj pri nas je bilo tako). Saj ne, da bi ga vzeli, ker mislim, da je prestar, morda pa se najde kakšen "upokojeni" vodnik, ki je ostal brez psa, pa bi se morda z veseljem lotil takšnega izziva v lastni režiji.
Lahko pa malo povprašam tudi jaz, če me na Raskovcu še niso pozabili seveda. Kaj meniš?

Ali se že kaj ve kaj bo s Tojem?

Smetka, a je Tojo še hud? ???

Hud.

A ni čist malo manj majčken hud?

A še zmeraj samo tebi pusti imeti oblast nad njim?  ???

Sem glih hotela vprašat, kako je kaj s tem pobom... :-\

Jaz sem hotela pa še malo počakat...kuža je že nekaj časa v novem domu. V arhiv ga še ne bom dala, kaj več pa čez nekaj časa, ko bom prepričana v tisto, kar bom napisala.

 :o
Bomo z veseljem počakali. Držim pesti, da se obnese! :)

Navijam zanj. :)

A sem zgoraj prav prebrala, da je šel v nov dom in da se še vedno ni vrnil?????????????????????

Mhm, zdaj pa nehaj  :), da bo tako tudi ostalo. Sledi poročilo, ko bom prepričana.

Te strani prebiram in obračam kot knjigo in tale konec z Tojom mi je po tihem všeč. (kot vidim še ni povelja za veselje).

 lp

Ampak čisto potihem se pa že sedaj veselim in čisto na glas upam, da je dobil novo priložnost zase.
Tojo, drži se fant in priden bodi  :-* .
l.p.

Uau, po vsem kar je bilo napisano o njegovem obnašanju, se je vseeno našel nekdo, ki ga je vzel za svojega. Bravo!! Me pa prav zanima kakšen je ta človek, da je Smet presodila, da bo kos Toju. A nam zaupaš? Bivši specialc? Ata narodni heroj? Mora bit pa pojava, da te je prepričal (si predstavljam enega dvo-metraša s sto+ kilami, z globokim glasom in nasploh zastrašujočim nastopom ;D), in seveda bo ostal doma, kaj govoriš!?!? Če ga bo nazaj pripeljal, se pa naredi neumno, kdo jaz?, prvič vidim? :D Hec. :-* :-* Toju in držim pesti za srečen konec.
Lp

Bolhica, da nimaš ti kakšnih nadnaravnih sposobnosti in mi bereš misli  ;D ;D ;D

Temo berejo njegovi zdajšnji lastniki, pa tudi bivši, ki so se javili prepozno, ker je bil Tojo že v novem domu. Kakorkoli; gospa je tista, ki ga je posvojila. Upam, da se bo izšlo po načrtih in pričakovanjih. Tojo je poseben pes, to je dejstvo. Tema pa občutljiva zaradi nastale situacije in če napišem/rečem/prosim, da je še malo za počakat s komentarji....prosim.