mojpes.net

Spomladi bomo kupili belega višavskega terierja(samico) !Zanima me ali naj jo kupim z ali brez rodovnika?In ali  ima rodovnik kake prednosti? ??? ???

Definitivno z rodovnikom!

http://www.mojpes.net/forum/index.php/board,111.0.html

Vidim, da te je ka ty a pravilno usmerila.
Upam, da boš ves prebrala in sprejela besede ljudi, ki so imeli že veliko izkušenj s psmi in ki so videli že marsikaj.

Jaz sem tudi definitivni za rodovnik, če kupuješ pasemskega psa! ;)

Kar veselo na delo in brat...  ;)

Definitivno Z rodovnikom.  :D

Pozdravljena! :)
Naši sorodniki so kupili Višavčka brez rodovnika in so ga dobili brez enega jajčka in s kupom alergij. :-\

Če želiš čistokrvnega psa, kupi rodovniškega psa.
Če želiš dobiti kužka, ki je že rastel v ljubečem okolju, kupi rodovniškega.
Če želiš višji procent možnosti, da bo kuža zdrav- kupi rodovniškega psa.
Če boš potrebovala kakršnikoli nasvet se boš lahko obrnila na pravega vzreditelja, zato kupi rodovniškega psa.

pa srečno... ;)

Če pa ne z rodovnikom obstaja še ena možnost.
Zavetišče....

Alya 13,
dobrodosla na forumu  :)
Na to temo je tukaj veliko napisanega.

Preberi ostale teme v podforumu RODOVNIŠKI ALI NERODOVNIŠKI (http://www.mojpes.net/forum/index.php/board,111.0.html) pa ti povsem jasno zakaj vsi zagovarjamo rodovniske pse.

Alya13- Kot vidim je verjetno sedaj tvoj problem v tem, da so starši proti mladičku z rodovnikom. Verjetno si sploh edina v družini, ki se tako zanima za psa, da si se oglasila tule na forumu. Popolnoma prav si ravnala, je pa tudi res, da še ne veš veliko o psih. Zato le pridno prebiraj vse na pasjo temo, tudi teme, ki so ti jih predlagali forumovci si preberi, pa kakšno knjigo vzemi v roke, morda vsega ne boš razumela, ampak nekje pač treba začeti ;)
Torej vsekakor vztrajaj pri mladičku z rodovnikom, ki pa ga seveda ne boste šli kupit k preprodajalcu ali v trgovino, ker bi tam skoraj 100% dobili bolno žival. Poiščite dobrega vzreditelja in se z njim pogovorite o pasmi.
Zakaj se kupi mladička z rodovnikom in ne brez, piše dovolj že na tem forumu in ne bom ponavljala še enkrat.
Vprašala bi te, koliko časa si že želiš psa in koliko časa, se o tem pogovarjate doma?
Če si ga res želiš boš naredila vse, da bi ga imela, pa četudi bo trajalo dlje kot le do pomladi. Če te tvoji starši glede rodovnika ne jemljejo resno, jim odločno povej, da hočeš samo takega z rodovnikom in če ti ga ne bodo hoteli kupiti, začni sama varčevati zanj. Verjetno dobiš sem in tja kaj denarja, recimo ob rojstnem dnevu :) ali ob kaki drugi priložnosti, morda imaš celo žepnino. In četudi bo trajalo kar nekaj časa, verjemi se splača, sploh, če bi rada hodila na razstave, kar je možno le za kužke z rodovnikom.
Naj ti še povem, da sem bila stara točno toliko kot si sedaj ti, ko sem hotela čisto svojega psa z rodovnikom. In tudi meni starši niso dovolili rodovniškega, ker je bil predrag. Vendar jaz drugačnega nisem hotela, zato sem se odločila, da si ga kupim sama. Pa četudi bo trajalo 5 let. Hotela sem obiskovati tudi  razstave Ko so starši  videli, da resno mislim in da vsak denar, ki ga dobim skrbno hranim, so tudi oni začeli na vse malo drugače gladati. In veš kaj se je zgodilo!? Ko sem imela privarčevanega polovico denarja za rodovniškega mladička, so starši rekli, da bodo dali oni pol zraven. In kmalu po tem smo imeli pri hiši našega prvega rodovniškega kužka, pasme kraški ovčar. Je pa res, da je vse skupaj trajalo 2 leti, medtem časom pa sem skoz prebirala pasje knjige kupovala revijo Kinolog in povem ti, o pasmi, ki sem si jo želela sem znala malodane že vse na pamet. In vse članke o moji pasmi se naglas prebirala staršem, ki so me imeli že polno glavo. ;D
Torej v akcijo!

Aha hvala za odgovore!Psa si želim že od 4. razreda o njem pa smo začeli razmišljati letos na morju(5.8.-15.8.)in mama je rekla da bi najraje imeli malo pasmo "tako kot je na pasji hrani cesar"(ker te pasme še ni poznala)nato smo začeli obiskovati soseda ki ima tega psa in po 15.1. gremo obiskat tudi očetovega sodelavca ki je tudi lastnikzelo lepega predstavnika te pasme.Tako da bom vse do pomladi vztrajala za rodovniškega!!!

PS:denar zbiram že od koder vem da ga dobim in še naprej bom! ;) :D ;D

Tudi pri nas doma je bilo tako, da so rekli, da to je absolutno preveč denarja za psa. Potem pa, ko sta sprevidela, da mislim resno, sta mi pa psa kupila ona2 in rekla, da svoj denar naj pa le še naprej hranim za avto, za študij itd.

Jaz zdaj že razmišljam o tem, da bi si omislila še eno psičko in moji mami se zdijo cene res astronomske, vem da se ji, čeprav nam ne gre slabo. Ampak zdaj je tiho, ker vidi koliko časa se jaz zanimam o stvareh, koliko berem o psih, s koliko ljudmi poskušam nevezati stike in ji je postalo jasno, da vem veliko več o psih kot ona. Tako, da me zdaj upošteva in ko se bom jaz s kosmatincem nekoč odselila in si bo kupila svojega psa (vem, da si ga bo, ker je postala nora nanje, čeprav se jih je prej na smrt bala oz se nepoznanih še vedno), vem da ne bo naredila napake ker sem jo kljub negodovanju prepričala, kako se pravilno kupi žival. Tudi ata je zdaj bolj razumevajoč in mi plača vse prijavnine za razstave in je ful ponosen če sva uspešna in se potem hvali okrog kakšnega lepega in pametnega in oh in sploh psa si je ON izbral, hahah  8)

Meni uspe prihranit v povprečju okrog 10.000 sit mesecno, kar je že kar velik denar, vsaj zame, ki svojih rednih prihodkov še nimam. VSAKE počitnice tudi delam (kar prej nisem, letos sem pa celo za prvi november, na svoj rojstni dan in to ob petih zjutraj!  :P)! Upam, da mi bo uspelo našparati, tako za psičko, kot za kakšen mini avtek pa še kaj  :D

Tako da Alya 13, ti povem da se zelo splača! Seveda si moraš pa psa res želeti. Starši se pa tudi slej ali prej omehčajo in začnejo razumet stvari  ;) In potem so še ful ponosni, ker je njihov otrok tako odgovoren in ker hrani denar za psa in ga ne zapravlja za neumnosti.

Okej, upam da nisem preveč zašla, sem hotela Alyo samo malo spodbudit, naj se ne vda in vztraja, da hoče met višavčka Z rodovnikom.

Pa srečno!

P.S. Alya, drugače je pa pri meni tudi ful užgalo če sem malo pri babici in dedku potarnala  8)

Katero pasmo pa ste kupili Stella? ???

Landseer-ja  ;D

Zdaj pa šparam še za psičko pasme Coton de Tulear, ki jo imam v načrtu nekje v roku 2 let, če bo šlo vse kot je treba. Sem mislila, da bo mogoče šlo že kaj prej ampak imam zaenkrat z Benom ogromno dela ;)

Kateri pasmi sta to?

Pobrskaj malo po portalu oz. po forumu...

Ok odločitev je padla!Kupili bomo zlato prinašalko! ;)

rodovniško ne?

Starše silim da bi imeli!!!A oni me ne poslušajo! :'(

Zakaj pa ne bi psičke v zavetišču vzeli?
Samo predlog..

Že dolgo sem hotela vprašati:niso tam samo mešančki?Ali so tam tudi pasemski psi?

Tam imaš vse tudi pasemske.Poglej pod zavetišča.
Pravzaprav pa ZP brez rodovnika je ravno tako mešanec.

Imajo pa v zavetišču pse podobne ZP.

vsak pes brez rodovnika je mesanec. In ti v zavetiscih niso nic kaj manj "ciste" krvi kot to kar nameravate vi kupit. Brez rodovnika ne dobis pasemskega psa. Sploh ce kupujes psa pri nekumo, ki ga vidis prvic v zivljenju. Lahko ti zatrjuje 3 dni da je ata rodovniski zlatko, ampak tega preprosto nemores vedet. Bos pa vedla cez par mesecev ko se bo malo razvil in nebo niti priblizno zgledal tako kot bi moral. Ce bi rada zlatega prinasalca ki bo dejansko po izgledu kot tudi karakteru zlatko, potem bos morala vzeti psa z rodovnikom.

Imas pa v zavetiscu precudovite pse! Tako da malo poglejte. Nevem kaj si starsa zelita, ampak najbrz je tezava pri psu z rodvnikom to da starsem ni dati toliko denarja.

Sej prav da sprasujes toliko, ampak dajte se res vset in dorect stvari, da nebote po nepotrebne cez par mesev ali leto dni obzalovali odlociitev!

Lp

Pri zlatkotih je problem tudi z rodovniškimi, če mene vprašaš. Jaz mislim, da bi bilo najbolje, da pogledaš po zavetiščih, če je kje kakšen prisrčen mešanček zate. Tudi mladički se najdejo, podobni zlatim prinašalcem.

Alya, kaj pa teli: http://www.mojpes.net/forum/index.php/topic,12450.0/topicseen.html

En par iz našega naselja je kupil 'zlato prinašalko' seveda brez rodovnika. Zdaj je stara eno leto, pa je komaj kaj večja od kakšnega kokeršpanjela!!!

Alya očitno glede na svojo starost ne razume, kaj ji želimo povedati.

Alya, pes z rodovnikom je tisti pes, ki ga kupiš pri vzreditelju (to je tisti človek, ki ima tako za ata psa in mamo psico rodovnik ter vzrejno dovoljenje). Mladiček dobi rodovnik in to je papir, na katerem piše njegovo poreklo. To je tako kot tvoj rojstni list, kjer piše, kdo sta tvoja mami in oči. Najverjetneje ste v šoli morali že kdaj narediti družinsko drevo in rodovnik je ravno to. Takšen pes stane kar nekaj denarja in to zato, ker je bil spočet z namenom, da se ohrani čistokrvnost pasme.

Pes, ki nima tega papirja, je mešanec, pa je lahko še toliko lep in pasemski. Ampak ker ni znano, kdo sta njegov oče in mati (pa še kaj višje) je mešanec. Pa mu zaradi tega lahko vseeno rečeš, da je zlati prinašalec, ali bokser .... Teh imaš v zavetiščih kolikor hočeš.

Pa še nekaj, predvsem za tvoje starše. Psa brez rodovnika se da KUPITI edino pri tistih, ki jim prodaja psa pomeni približno toliko ali pa še manj, kot pomeni trgovcu prodaja olja v akciji, za katero pa se ponavadi kupci odločimo že na podlagi reklam, ki bremenijo naš poštni nabiralnik.

In če je slučajno pasje predznanje tvojih staršev približno na enakem nivoju kot tvoje, potem si lahko prepričana, da ti noben vzreditelj (to je tisti človek, ki se ukvarja z načrtno vzrejo pasemskih psov)   ne bo prodal.

Jaz bi dodala nekaj besed na temo rodovniski/nerodovniski pes.

Moj prvi pes (ki je sedaj star 6 let) je bil ravno vceraj na ciscenju in puljenju zob (zaradi zobnega kamna). Poleg tega, da so maltezani k temu nagnjeni je moj se enkrat bolj (ima dedno okvaro), je pa seveda- nerodovniski. Operacija bo stala (oz.je) 250€, kupila pa sem ga za 200€, torej sem preplacala celotno ceno za psa. To je ze njegova druga operacija s tem, da ima poleg vsega se epilepsijo :-\

Kasneje sem kupila se dve psici, obe z rodovnikom in niti z eno od njiju nisem imela kaksnih vecjih zdravstvenih problemov. Ne, pri rodovniku se ne gre le za to ali bomo psa razstavljali ali ne, vendar se gre predvsem za to, da bo pes, ki ga bomo kupili zdrav...

Tako, da Alya pred nakupom se enkrat premisli in pokazi vse napisano svojim starsem, mogoce se bodo po branju te teme premislili :P

Upam, da bodo komu moje izkusnje pomagale ;)

Lp, Pia

no pa bom če jst en primer napisala o tem z rodovnikom in brez!

moja kolegica si je pred 5 leti kupila nemško dogo. ker je v hiši sama in ne žive ne z starši, nima fanta in nima otrok, psa vzdržuje v stanovanju. imajo ZELOOO velik vrt in pes (alano) dobi vse kar hoče in je zelo prijazen ker je hodil v pasjo šolo. no vse je bilo lepo in prav dokler alano ni dopolnil 1 leto. nehau je rasti. za nemške doge je značilno da so veliki in če se postavijo na zadnje tace so krepko večji od človeka. njena soseda je imela nemško doga ki ji je bila do pasu. mateja (moja kolegica) je psa peljala k veterinaru. alano je zrasel malo višje od kolen. v gobček je biu čisto podoben dogi po rasti pa bi prej rekli da je kupila kokeršanjela. alano je imel vničene rastne celice. kot da nebi bilo vsega dovolj se je alano začel praskati po mednožju. tudi tam se je pojavila težava. bila je kot nekakšna okužba ki pa je veterinar ni znal pojasniti. kuža je čež dobre 4 mesece umrl in za sabo pustil lepe spomine. mateja se še sedaj ni spriajznila z tem. zaveda pa se, da je za vse sama kriva ker ni kupila psa Z rodovnikom. sedaj ima zopet nemško dogo Z rodovnikom. kuža je zdrav kot riba. marca bo dopolnil 2 leti.

ta dogodek tut pokaž staršem...mogoč se bodo mau zamislili....

          LP iz Črnomlja

Dobro, jaz sicer trenutno ne razmišljam o novem psu, ker imam trenutno 2 in se še nobenemu ne mudi na drugi svet, sem pa pri drugem psu razmišljala, kaj in kako in ker mi ni v interesu hoditi po razstavah in imeti mladičev, iskala sem samo psa za svoje veselje, sem se mislila odpeljati v zavetišče. Pred tem pa mi je prijateljica povedala celotno zgodbo o tem, kako si je njen stric omislil haskija zaradi otrok, potem se seveda ni znjim nihče hotel ukvarjati, ker jim je pes uhajal in ga je hotel najprej prodati, potem pa celo ustreliti. Še meni ga je ponujal kot rodovniškega psa, pa mi je bilo malo čudno, ker je takrat za njega odštel 40.000 SIT, pa smo ugotovili, da naj bi bila kao rodovniška samo starša. U glavnem, se mi je ta kužek prikupil, čeprav o tej pasmi nisem nikoli razmišljala, in sedaj prav lepo dopolnjuje mojo živalsko familijo :D

Ker nisem vedela kje vprašati, bom kar tukaj :) Sama definitivno podpiram rodovniško vzrejo in tudi vem o dobrih/slabih vzrediteljih, o rodovniku, ter njegovem pomenu, zakaj kupovati rodovniške pse itd. Vglavnem vse.

Že dalj časa pa me pesti eno vprašanje. Ali lahko pes vseeno zboli če je križan med NErodovniškim psom npr Malamutom in ŠE med NErodovniškim  npr. Samojedom? Samo zanima me, ne misliti, da sama to načrtjujem, definitivno ne, ker je preveč mešančkov :) Zanima me zakaj JA ali zakaj NE? Hvala!

Vsak pes lahko zboli.

To vem, ampak naj bi mešanci imeli manjšo možnost za nastanek dednih bolezni?

Odvisno, kaj s seboj nosijo starši. Torej, če imaš dva psa različnih pasem ali celo mešanca, ki sta prenosnika dedne bolezni, potem bodo mladiči prav tako skasirali svoje...

Aha, najlepša hvala, zdaj mi je vse jasno :)

Večina dednih napak je recesivnih, kar pomeni, da morata biti nosilca oba starša, če naj bo mladič prizadet. Pasme se med seboj bolj ali manj razlikujejo tudi v tem, katere dedne napake imajo, in včasih so  celo za  podobne napake krive različne okvare istega ali drugega gena. Zato je pri križancih prve generacije načeloma malo prizadetih mladičev. Čeprav lahko nosijo s seboj zanimivo zbirko okvar od obeh staršev. Kar pride na dan že takoj v naslednji generaciji.
Tiste, bolj kompleksne bolezni, ki so odvisne od telesne zgradbe (displazije, razne bolezni hrbtenice nagnjenosti k zasukom želodca in podobne zelo zoprne težave) pa pri križancih niso nič redkejše. Če je pes nesorazmerno grajen (kar je pri križancih pogosto) pomeni to še dodatne probleme.
Pri križancih med rodovniškimi starši, lahko preveriš zdravje prednikov in sorodnikov obeh, nerodovniški so pa popolna neznanka.

Mene pa zanima kako je s plahostjo, ali se ta deduje po enem izmed staršev ali se preprosto razvije pri mladiču in se pokaže že v leglu ali potem kasneje?

To tudi mene zanima.

Lanabela hvala za tudi tvoj odgovor.

Plahost se deduje. Pokaže se že v leglu veliko, ne pa vse.
S pravilnim delom od mladička dalje in optimalnim okoljem se da precej plahosti prikriti, popolnoma tak kot naravno stabilen pes pa stahopetec ne bo nikoli.

Poleg tega je plahost lahko tudi pridobljena. Plaha psica svoje reakcije prenaša na mladiče v leglu.

Ja, ampak moj Sacha v leglu ni bil videti plah, plah je postajal oziroma sem to opazila okoli petih mesecev, pred tem je bil sicer bolj v ozadju v leglu ni pa zdaj kazal nekih očitnih znakov tako kot danes ko se npr. boji tovornjakov, kolesarjev, vsega hrupa nasplošno.. Kako sploh lahko veš da bo pes plah, če v leglu ne zgleda plašen?

Itak je tako kot vse karakterne značinosti splet dednosti in okolja. Tistega, kar je vtisnjeno v leglu sploh ni mogoče ločiti od podedovanega.
To, da je mladič plašen, se da videti, vendar v znanem okolju med bratci in sestricami to ni tako izrazito in lahko spregledaš. Poleg tega se prvo obdobje strahu začne šelo tam nekje po osmem tednu. Veliko bolj zanesljivo se da najti v leglu mladiča, ki pa po naravi zanesljivo ni plašen.
Po mojih izkušnjah psi, ki po naravi niso plašni, pa taki postanejo kasneje, zaradi slabih izkušenj, v ustreznem okolju prej ali slej popravijo brez nekih posebnih ukrepov.

Aha, hvala za razlago. Torej je najbolje v leglu izbirati mladiče ki zagotovo niso plašni.

... in kasneje plašnosti ne povzročati ::).
(se ravno ukvarjam z novo idejo o groznosti mimovozečih avtov - smo se zaradi ozkih poti tu naokrog ustavili vsakič, ko se kdo pripeljal mimo, pa mi je to narobe povezala, da imava zdaj kaj delat in nama ni dolgčas...)

No sej plašnost je različnih stopenj, Poppy je bil tudi malce plašen ko je bil mlajši, pa se je zdaj že popolno socializiral :) 8), se čisto ničesar več ne boji ne drugih ljudi, ne psov, pri Sachi pa je res tista huda plahost, ki se je ne da popraviti, kvečjemu malce omiliti (ljudi na primer se ne boji več, ostalega pa)..

A si jo probala vrečt v vodo pa naj plava? Mislim, da jo soočiš, pa naj umre od strahu, če hoče.
Ponavadi spoznajo, da niso umrli in so celi začudeni pol. Soočenje (če je treba pač postopno) je ponavadi najboljši način za odpravo fobij.
Nič crkljanja in ujčkanja, rajši prepoved, da tako se pa ne obnaša. Če ne gre seveda za res patološko paniko, tisto je drugo.
Veliko neumnosti kljub zdravemu, normalnemu mladiču naredimo sami, pa rodovnik gor ali dol.

FŽ se moram strinjati s tabo.
Moj Athos je imel polno fobij. Prva najhujša so bili drugi psi. Še plisaste pasje igrače se je tako bal, da je lulal in kakal zraven!
Pa sva šla na trening reševalcev, kamor sem hodila s prejšnjim psom. In tam sem vse pse poznala in sem vedla, da so nevsivljivi, skulirani... Sem ga dala s povodca in na tla, pa sem rekla: znajdi se. :) Od tistega dne fobije ni bilo oz. pse obožuje!
Enako je z vodo, sicer je ne obožuje, ampak ugotovil je da ne bo umrl,enostavno sem ga enkrat dala v reko v. Isto vožnja z avtom, ne mara je preveč, ampak jo sprejema...
vedno sem ga soočila, ostala mirna in tako kot si rekla samo ugotoviti mora da ne bo umrl. ;D
Sem pa videla, da so se določene fobije še bolj ublažile odkar imamo drugega papilona, ki je pa neustrašen. In ko Athos vidi,da je on cel skuliran, se še sam umiri.

samo če nekaj takega narediš pri tistem tapravem strahu....

Ja, tole z vodo smo mi tudi naredili, smo našega samca enkrat vrgli v sočo, na takšnem varnem, res plitkem delu spodaj pri Lepeni in je bil najprej ful v šoku, ko ga je pa par metrov odnesla, pa je začel plavat. Letos je že sam plaval v soči in tudi v morju, tako da ja, včasih soočenje res najbolj pomaga, ampak treba je bit pri tem zelo zelo previden, da ne narediš več škode kot koristi, treba je imet kar nekaj izkušenj in zelo dobro poznat psa.

Ja verjamem, da moraš preceniti svojega psa.
Pri njemu je to delovalo. Ni pa nujno da bo pri vsakemu oz. je odvisno od vrste straha
Jaz svojega psa že res dobro poznam in včasih zna paniko in reveža zelo dobro odigrat za brezveze,samo ker nekaj noče. In takrat pomaga le prepoved, da se tako ne obnaša. Kakršno koli potrjevanje, božanje... hitro izkoristi v svoj prid.
In tako dober igralec je, da si potem vsi očividci mislijo kakšna nesramnica sem, ko je pa takoooo bogiii.

Vsekakor se mi zdi, pa da je največja napaka pri stopnjevanju plahosti dvigovanje v naročje, božanje, prigovarjanje, potrjevanje v kritičnih situacijah, kar se mi zdi, da to le še bolj stopnjuje.
So imeli sosedi velik problem s ˝čivavo˝, moj prvi nasvet je bil samo dol z rok in se je izboljšalo za 50% samo s tem. Nekako pa jim še ni jasno, da pes besed ne razume, ampak njihov ton in karkoli mu prepovejo (zelo rad se zaganja v ljudi in pse), to tako lepo povejo,da bi se vsak stopil zraven.

Uuuu, igranje pa moji tudi obvladajo, znajo tudi šepat, če mislijo, da se bodo s tem komu zasmilil :D
Pol pa samo rečeš "muca", pa je vse pozabljeno naenkrat :D :D

Ali gre pasja problematiko z nerodovniško vzrejo kaj na bolje ( v SLO)? Z tem mislim, ali gre na boljše ali slabše? ( Je vedno več tega s***** ali gre na bolje?). Hvala!

Ne vem, kako je misljeno "boljse ali slabse"? Zagotovo je produkcije nerodovniskih cistokrvnih psov in mackov prevec, ne glede na to, koliko se jih skoti. Je pa res, da se tukaj ne javljajo ne tisti, ki stepajo in ne tisti, ki jih kupujejo. Spremljaj oglasnike, pa bo hitro jasno, koliko taksne produkcije je.
Nikakor pa pri tem ne gre za vzrejo, ker se pri takem pocetju nihce ne ukvarja s tem, da bi se kaj vzredilo, temvec le za to, da se nekaj skoti, prezivi do prodaje in potem proda.

Meni se zdi slabše kot kadarkoli. Na 10 "pasemskih nerodovniških" eni rodovniški. Če sploh. Pa tistih od preprodajalcev sploh ne štejem.
Bogata je tudi ponudba "plemenjakov" - v celi množici "pasemskih" ženinov, od katerih se nekaterim od daleč vidi da so mešanci (mislim res mešanci) se ponuja en sam samcat, ki ima ne samo rodovnik ampak celo vzrejno dovoljenje.

Vsem, ki pa se odlocate za nakup psa vam toplo priporocam, da izberete rodovniskega, ker so psi veliko bolj zdravi in pripravljeni na oddajo kot pa pri preprodajalcih. Poznam dve zelo negativni izkusnji in za to, da se prispara 30% denarja se enostavno ne splaca. Ce ze gledate na ceno mladicev ko jih kupujete si ta denar razdelite na 10 15 let (toliko casa vam bo delal druzbo) in ugotovite da se cenkate za drobiz.

Izkusnja 1. Mladic ni dobil tablete proti zajedalcem in ko so ga prevzeli so ga v leglu hranili  z cokolinotom ko pa je prisel v novi dom pa je padel skupaj in skoraj umrl imel je grozne gliste. Rezultat: Bolnica postojna 400€ veterinar in 5 dni hospitalizacije. Hvala bogu se danes zivi mali srecko.

Izkusnja 2. Mladic je imel take travme zaradi nasilja v leglu da se do 3 leta in s pomocjo vse vrst sol in treningov postavil na svoje noge in postal samozavestem kuza, do takrat se je bal muh. Naknadno so zvedeli da jih je rejnik brutalno tepel s palico in se drugimi predmeti.

Vščeraj sem se ravno skregala z predsednico naše stolpnice >:( Ko sem šla z Nalo v dvigalo ( ker sva prišli z sprehoda), je tudi ona šla v dvigalo, z njenim možem. In tako se mi peljemo, pa me naenkrat vpraša " Ali boste imeli mladičke z njo?" Pa jaz rečem " Ne, ker je brez rodovnika, poleg tega pa je sterilizirana. " Te babnice že na sploh nimam rada, je zelo hinavska. In tako mi reče nesramno " In kaj zaj če nima rodivnika?" Pa jaz dokaj vljudno rečem " Rodovik ni le za rasztave, je predvsem za zradstvene namene." Da me ne bi ustavila pri govorjenju sem samo govorila, brez prestanka " Pri rodovniških imaš dokaze, da je tvoj pes čistokrven, ter, da predniki nimajo nobene zdravtvnene bolezni." Zdaj se ne spomnim točno, ampak mi je rekla " Jaz spremljam te nerodovniške in rodovniške pse, in so nerodovniški veliko bolj zdravi. Tudi ti dve zlati prinašalki iz naše stolpnice sta obe zboleli z rakom, pa imata obe rodovnik" Jaz sem ji potem rekla, da vsak pes lahko zboli. Ne vem kaj je bilo potem, ampak ko mi je povedala, da vsi rodovniški psi kaj jih pozna imajo zdravstvene težave, potem sem ostala brez besed, ker mi ni šlo v glavo. In mi še zdaj ne gre :o Vsi?

No, potem sem se ves večer sekirala, ker sem ji sploh šla razlagati :( Sej ne vem ali se še sploh naj trudim...

Hehe samojedka - dokler ti to reče soseda, je še nekako, ehm, razumljivo :*[. Ko pa ti to reče dr veterine (s tridesetletnimi "izkušnjami"), te pa na tazadnjo vrže (tko da me še sedaj boli), in začneš skoraj razmišljati v smeri "kaj pa če je vse to res, ko pa je duohtar tako rekel"... -*: :'[

Nočem biti nesramna, ampak se mi zdi, da je tole sramota za veterinarje >:( Če imajo toliko izkušenj, bi tole lahko vedeli. Če še jaz, ko sem stara 14 let tole vem :o Prav tako, da ne podpirajo sterilizacije/kastracije  >:(

Žal bom napisala tole, kar se je dogajalo pri nas za pse, ki sem jih lahko spremljala zares od blizu:
- en rodovniški totalka napsihiran in agresiven (ok, priznam, da smo z nevzgojo zamočili tudi mi - morda bi lahko kaj popravili) - pudelj
- en rodovniški s ponovljivimi ekcemi, na koncu pri cca 5 letih evtanaziran, ke ni mogel več hoditi + napačen ugriz - bernc
- en rodovniški s strgano (nato umetno) kolensko vezjo, sicer zdrav, vendar nesposoben za daljše sprehode, saj je potem po cel teden komaj hodil
----------------------------------------------------------------------------------------------
- en nerodovniški kokr dočakal 18 let in umrl praktično od starosti
- ena mešanka Missy - trkam na les - pridna in zdrava, ampak še mlada, upam, da tako fejst kot je, tudi ostane

Zdaj pa ne vem, ali pri rodovniški vzreji nekaj ne štima in očitno rodovnik sam po sebi ne zagotavlja tudi zanseljive izbire plemenjakov in talanje vzrejnih ni do potankosti pošteno, pa seveda se zagotovo ločijo tudi Vzreditelji od ˝vzrediteljev˝, ali pa smo samo mi imeli nesrečo in preveč neznanja.

Pa da ne bo pomote, absolutno podpiram načrtno, pošteno, zanesljivo rodovniško vzrejo. Samo problem se mi zdi, ker sam rodovnik psa še ni zagotovilo, da je vse v ozadju vzreje v redu. In to ljubiteljem psov, ki zakulisja ne poznajo zelo škoduje. Mi smo pač takrat mislili (naivno, očitno), da je rodovnik večje zagotovilo za zdravje, pa so se nam dogajale po mojem mnenju prav tiste stvari, ki naj bi se z vzrejno selekcijo najbolj izločale oz. minimizirale. :( :-\

Seveda rodovnik sam po sebi ne zagotavlja zdravja. Je treba poleg tega se skrbno izbrat vzreditelja, se pozanimat o zdravju same pasme in kaksni testi obstajajo za dolocene bolezni, kateri od teh (ce sploh kateri...) so predpisani/priporoceni s strani VK in katere je naredil vzreditelj, se pozanimati pri lastnikih mladicev iz prejsnjih legel kako so zadovoljni z vzrediteljem, vzrejo itd..

In kakor se mi gravza tole napisat... ce bi kupci zahtevali vec, bi morali tudi vzreditelji bolj(se) delat.

Res je. Povprečen slovenski kupec psa zgleda takole: hocem rodovniškega psa take in take barve takoj zdej! Briga jih karakter, brigajo jih starši, brigajo jih genetski testi in zdravje. Za konec pa še: aja, tolko so? Bom pa raje šel na Hrvaško ponj, tam dobim rodovniškega že za 300€.

Ja saj, to sem hotela izpostavit - rodovnik ni enak rodovniku (kar večinoma povprečni kupec naivno predpostavlja) in povprečni kupec se fejst nasanka, ker prej ne naredi tržne analize ::), čeprav psa dobro plača, morda celo enako, kot pri poštenem in skrbnem vzreditelju (ne gre pa razstavnega ipd... psa).

Zato pa ljudje vidijo toliko bolanih (ali imajo kakšne vedenjske težave) psov, ki imajo rodovnik in je mnenje splošne javnosti tako, da rodovnik ni nič vreden, ker je veliko rodovniških psov itak podvrženim boleznim, ki naj bi se ravno s selekcijo mininizirale.
In potem rodovnik večina enači z razstavami, saj ga z zdravjem velikokrat bolj težko.

Itak pa se strinjam da bi se tudi z nekupovanjem slabih rodovniških mladičev zagotovo nekoliko izboljšala kvaliteta vzreje.

Se popolnoma strinjam z Nanook, da rodovnik ni nikakršna garancija in navkljub vsem "preventivam" in "selekcijam" se lahko še vedno zgodi, da še tako "preverjen" pes zboli, itak. Ampak trditi, da so nerodovniški bolj zdravi - ne vem, no, moje izkušnje na žalost niso take.

Sama rodovniškega psa nisem nikoli imela, vedno mešančke, in od štirih so mi trije umrli zaradi različnih tumorjev. Četrta, pet let mlada, je zaenkrat zdrava kot dren in srčno si želim, da taka tudi ostane :-*

Veterinar, ki sem ga omenila v včerajšnjem postu, svojo trditev utemeljuje s tem, da mati narava v primeru mešančkov sama poskrbi, da v njih prevladajo "zdravi geni" :o. Res je, da o genetiki nimam kaj dosti pojma, ampak potemtakem, ker se ljudje (večinoma) ne parimo načrtno oziroma na podlagi testov, preteklih bolezni, značajev etc, bi morali - s pomočjo taiste matere narave - biti vsi zdravi kot dren s hudo redkimi izjemami. Noro.

Ljudje vidijo predvsem tisto kar hocejo videt. Danes nevednost ne more biti vec izgovor, lahko pa recejo, da so leni, placajo pa itak psi.
Mati narava pri mesancih nima cisto nic, ker selekcijo tam dela clovek. Ce pa ze ce mati naravo ven vlect, mu pa rec, da strokovne studije kazejo, da mati narava potamani pse do te mere, da kot populacija brez cloveka sploh ne prezivijo.

Nikakor ne enačim rodovnika z zagotovila za zdravje, ampak ljudje so tako naštimani, da za drago plačanega rodovniškega psa pač pričakujejo, da bo tudi bolj zdrav. In ker se večkrat izkaže, da temu ni tako, je potem splošno mnenje tako, kot je - da rodovnik itak nič ne nuca, razstavljali pa tudi ne bodo.

Denar je pa sveta vladar in dokler bosta pohlep (slabih vzrediteljev oz. aparata, ki le te dopušča) in želja po prestižu (slabih kupcev) hodila z roko v roki, se stanje pač ne bo spremenilo.

Mi smo se lekcije naučili: dober rodovnik torej...

kocka, to izpostavljamo ves cas :)
Predvsem odgovorno vzrejo in odgovoren nakup, torej na obeh straneh odgovorno obnasanje. ko kupujemo psa, moramo misliti tudi na kup drugih zadev in ne samo na to, kako bo nas rodovniski pes izgledal. Na nek nacin kupujemo tudi "prijatelje" oz. vsaj znance, saj bomo potrebovali stik z vzrediteljem ves cas zivljenja psa ali vsaj v zacetnem obdobju, saj vprasanj ne zmanjka, pa tudi vzreditelj, ce je tapravi, bo zelel vedeti o vsem, kar se s psom dogaja.

O tem, kaj vse je treba preveriti in kako se lotiti nakupa, pa ne grem zdajle pisat, ker je tega prevec, pise pa ze prakticno vsepovsod, kjer sem napisala karkoli o nakupu psa. Da ni vsaka vzreja niti korektna, kaj sele odgovorna ali odlicna, je pa vec kot jasno. Je pa bistvo pri vsem tem to, da lahko pri nakupu rodovniskega psa preveris zadeve v papirji, pri nerodovniskem pa nikjer. Ce ti je dovolj samo papir, brez preverjanja prednikov, drugih vzrediteljev, drugih legel ..., primerjanja med njimi ..., pac ravno tako lahko kupis macka v zaklju, kot ce kupujes psa brez rodovnika.

In trdim, da je okrog nakupa 90% znanosti in odgovornosti na strani kupcev. Pridruzujem se Nanook v mnenju, ce bi kupci zahtevali vec ...bi bilo marsikaj drugace.

Kocka, itak so vedno krivi drugi. 5letnega psa zbije avtomobil, pol pa kricijo na vzreditelja, naj vrne kupnino oz. da novega mladica zastonj. Zakaj ze? Ker ni vzredil terminator-psa? Hipoteticen primer sicer, vem pa za kar nekaj podobnih storij.

Zelo bedno - po analogiji je rodovnik torej dandanes v 90% po tem pisanju tukaj zares samo papir, ki nič ne nuca. Razen če želiš razstavljati. Pa smo spet pri splošnem mnenju, ki očitno ni daleč od resničnega dejanskega stanja.

Tale izjava je namerno provokativna :P in napisana samo za potrebe debate, da ne bo pomote. Dobri vzreditelji so še vedno izvzeti.

Ne, rodovnik je 100%, kaj kupec iz rodovnika potegne pa 90% odgovornosti in znanosti, 10% je pa drugo.

Ali naj ne bi bil rodovnik dokaz strokovnega dela vzrediteljev, ki naj bi minimizirali vse sorte rizikov? Če je tako, kot kaže trenutno stanje, je minimilizacija slaba, ker je to pač dopuščeno.

Rodovnik je prvi pogoj za nakup. Potem sledijo ostali (zdravje, karakter, socializacija, hrana,...). Ko je kupec oborozen z znanjem o boleznih, karakterju, testih itd., ga bo kak neposten vzreditelj tezje nategnil.

Dokaz dobrega dela vzrediteljev so zdravi potomci njihove vzreje, ki (odvisno od pasme) tudi kaj uspesno delajo. Rodovnik ti pa pove, kdo so starsi, stari starsi itd..

Strokovnost naj pa dokazujejo z izpiti (genetika, populacijska genetika, anatomija, fiziologija, itd.)

Hm... Meni je vse skupaj še vedno strašno ne-prav...
Recimo. Imaš ugledanega mladiča, ki je perspektiven. Starši odlični in še kaj zraven, prvo leglo zaenkrat ok (ker je še mlado) in po izgledu plus karakterju ok. Kupiš psa, v kratkem te doleti displazija. Ok, očitno si ga forsirsal ali kaj, si pač zamočil. Potem pa še eden in še eden in še eden. Iz izste vzreje. Super, ne? Poznam točno tak primer, pa ne enega. Zakaj se ne vodi uradno nekakšnih rodovnih knjig (ali pa jaz ne vem zanje), kamor bi se vpisovalo tudi zdravstveno stanje potomcev. Šele iz tega bi se videlo, kako in kaj se dogaja s celotno linijo.

Sčasoma bi imel kartoteko celotne žlahte in v par generacijah bi bilo kar jasno, kaj je za pričakovat. Tak rodovnik s priloženo zdravstveno zgodovino širšega sorodstva bi šele res imel smisel. Pse s preveč 'zgodovine' bi izločilo ali vzrejno ali pa bi jih kasneje izločil trg/zahtevni kupci. Ne da moraš doktorirat, ko ugotavljaš povezave, pa še vedno ne veš, ali veš vse oziroma sploh kaj ter kaj ti je ostalo skrito. Tako je tudi če kupuješ kolikor toliko odgovorno (recimo nisi pa ta huj stručko) še vedno dobra šansa, da se nasmoliš.

Drug problem je, da so nekatere pasme kot take dejansko zašle. Mi je žal to napisat, ker se sliši kot anti argument proti pasemskim, ampak je tako. Bernci, bernardinci, bokserji, mopsi, nemci - za vsakega znamo skoraj vsi naštet, kaj mu najverjetneje lahko sfali. Se sprašuješ potem, kje je vzrok? A se morda res slabo selekcionira, kot namiguje Kocka? Kaj je z vzrejnimi dovoljenji? A je lahko že standard tako kratkoviden, da forsira tip konstitucije recimo, ki ni nikakršen in kar kliče po boleznih? Zakaj recimo so podrti nemci tako fajn? Zakaj morajo rottiji izgledat kot na steroidih z glavo v velikosti ajmarja? itditd. Mislim, da bi bilo treba prevetrit marsikateri standard, prevetrit tudi glave sodnikov in ne forsirat določenih lastnosti, ampak se vračat nazaj, k izvoru pasme in mogoče zato nekoliko več zdravja in manj atraktivni pojavnosti (utopično, kaj?). Marsikatera pasma je, kjer imaš delovne in razstavne tipe. Mi bo žal, če napišem bolj in manj naravne, bolj in manj sforsirane, bolj in manj podvržene določenim nepravilnostim. Večina pasem se prvotno tako ni selekcionirala po videzu, ampak po delovnih lastnostih. Zdaj pa se mi zdi, kot da smo nasplošno udarjeni na lepoto in se da neki zunanji lastnosti prednost, tudi če je treba zato zamižat na kako oko glede ocene komolcev (recimo da ima pes lepo obarvanost - se ga splača parit in se na ta račun pač tudi malo slabše sklepe potrpi).

Tocno tako - rodovnik je 100%, ce govorimo o regularni vzreji in ne nakupih pri preprodajalcih.
Vse ostalo je stvar lastnih kupcevih raziskav. Dokler bo odlocitev za psa temeljila na izgledu, denarju in vsecnosti/popularnosti/prijaznosti prodajalca, bodo nakupi (tudi rodovniskih psov) loterija. Ko se bodo kupci zaceli zavedati, kaj in za kako dolgo kupujejo, bodo preverili vse in "rodovniki" (kot institut in ne kot papir) se bodo zaceli razlikovati drug od drugega kot noc in dan.

Ce razumes rodovnik kot papir za razstave, je debata ze v startu popolnoma zgresena :)

Ali lahko mladiči psov, ki imajo vzrejno dovoljenje, NE dobijo rodovnika in kdo jim ga lahko zavrne dodelitev rodovnika, če se izkaže, da s temi, ali prejšnjimi mladiči dotičnih staršev ni vse v redu?
Ali se psom vzrejno dovoljenje podeljuje doživljenjsko, ali se jim obnavlja, ali se jim lahko tudi odvzame?
To me res zanima, ker tega ne vem.

Prejsnji post je odgovor kocki, zdaj bom pa raje citirala, ker greste hitro naprej ;)

Torej, rodovnik je dejansko res list papirja, ki nastane na podlagi drugih papirjev, le-ti pa so napisani na podlagi dolocenih (tocno predpisanih) postopkov, ki jih mora vzreditelj s psom/psico opraviti. Rodovnik sam po sebi ne dokazuje popolnoma nicesar drugega kot to, kdo so predniki psa, ki smo ga kupili. Vse ostalo je naloga kupca, da razisce. In samo pri psu z rodovnikom ima kupec sploh kaj raziskovat, ker ce rodovnika ni, je vse, kar nam natvezijo prodajalci, bucnica.

Vsi mladici v leglu dobijo rodovnik, brez izjeme. Ce kaj z mladicem ni v redu, se lahko vpise vzrejna prepoved. To na rodovnik ne vpliva na noben drug nacin, razen vpisa vzrejne prepovedi, torej s takim psom ne moremo vzrejati rodovniskih psov.

Vzrejno dovoljenje se vecinoma dodeli za dve leti, zal pa se lahko v nekaterih klubih podaljsuje tudi po posti. Lahko se posameznemu psu odvzame (prepove vzreja), ali pa se prepove vzreja v hujsih primerih celo vzreditelju za vse pse, ki jih poseduje.

Aja, k zgornjemu stavku "Vsi mladici v leglu dobijo rodovnik, brez izjeme.", bi morala dodat se "v kolikor so vsi ostali papirji v redu - prijava paritve, prijava legla ...

Je oz. naj bi bil. Ampak tudi tukaj je še vedno v igri denar. Dober plemenjak z drugega konca Evrope je veliko dražji kot tisti za prvim (ali vsaj veliko bližjim) vogalom, ki ima rodovnik, s psico nista v sorodu, vsaj ne zelo bližnjem, ima vzrejno dovoljenje (tudi če slabšo oceno), torej gremo. Drugi stroški so pač relativno majhni (vzrejni pregled, preizkus naravnih zasnov, slikanje kolkov ipd.) in tudi če so mladiči cenejši, se vseeno da profitirati.

Dva (no, 2 in pol :)) taka sta me že prosila za skok, da se zjočeš. Ampak mladiči so rodovniški. Garažna vzreja. Po možnosti vsako leto (ista in edina psica). :e Prvič, ko sem se s tem srečala, je bilo največ govora okrog RAZDALJE! Sploh nisem razumela vprašanja, ali živim v LJ ali sem na Krasu, ker to je pa že daleč. In če lahko jaz k njim pridem. Govorim o Sloveniji in o 25 minutah vožnje! Izbira plemenjaka? Aha, nista v sorodu, torej OK. Skočnine ne plačujemo, damo vam enega mladiča in ne odstopamo od tega. Psica pregledana? Ne, še nikoli ni bilo nobenih problemov s kakšnimi okužbami. Mah ... zdaj imam jasne pojme, pod kakšnimi pogoji bi pristala, če sploh. Zato bomo verjetno dosmrtni devičniki.

Ker sem v temu še čisti začetnik, me zanima naslednja, čisto praktična stvar: ko je govora o raziskovanju kupca, kako v praksi to poteka? Koliko rodov "za nazaj" je priporočljivo preveriti? Kako jih preveriš (v smislu - grem in kontaktiram vzreditelja, pravzaprav različne vzreditelje, itak, ampak kako vem, oziroma preverim njegova zagotovila, podatke o karakterju, možnih zdravstvenih težavah etc)?

V bistvu - ali se rodovniki podeljujejo po defoltu, ali kakšna komisija/strokovnjak skrbi za kvaliteto in to na veliko in široko - torej za vso populacijo rodovniških psov (brez podkupovanja, korupcije in postrani zaslužkov)?
Če ne, potem je rodovnik samo dedni papir, kot pri kakšnih degeneriranih plemičih, ki si ga, v sramoto izvornih prednikov, že davno ne zaslužijo več.
Zakaj se torej pasemski psi ne dokazujejo s kvaliteto, ampak z rodovnikom (in čemu potem ta sploh služi), ki tudi brezvestnim vzrediteljem dovoljuje, da za mladiče nabijajo visoko
ceno?

Aja, brezvestnim vzrediteljem dovoljujejo nabijanje visoke cene za slabe rodovniške mladiče naivni kupci in ne dejstvo, da ima pes rodovnik.

Eh, kolk je vmes prišlo ... moje je odgovor na tole:

Vmes ste že veliko napisali, ampak sem vseeno oddala. Torej niso krivi vzreditelji ::) ::), ampak naivni kupci in sistem, ki dopušča, da rodovnik dobivajo psi, s katerimi ni nujno vse v redu :o.
Jao....
Saj vem, ni smešno ampak za  :'(

Hm, kocka, se ti ne zdi, da si nekoliko zasla s tira? :)

Rodovnik je rojstni list. Tudi ti imas rojstni list, ki pa sam po sebi ne dokazuje, da ne bos postala kriminalec ali ne bos zbolela za neko hudo boleznijo. Lahko pa uradniki (ok, kupoval te najbrz ne bo nihce ;D) pogledajo, kdo so tvoji predniki, zdravniki morda lahko celo preiscejo, za kaksnimi boleznimi vse so obolevali tvoji predniki. No, to je rodovnik. In mi je v resnici kar hudo, ko te tukaj berem, ker si res popolnoma zgresila point. Pa brez zamere.

moksa najboljše je, da se pozanimaš pri nekom, ki je na tej sceni. Ponavadi se tako zve veliko stvari, oa katerih se javno ne govori okrog.

Jaz preverim dva rodova nazaj (pri obeh starših) + potomce in njihove zdravstvene rezultate in morebitne težave po obeh starših. Dober vzreditelj, ki spremlja svojo linijo, ti bo znal odgovoriti tudi na vprašanje, katere težave se pojavljajo v liniji,...

In ja, kriv je sistem in vzrejni pravilniki, ki so takšni kot so. Poleg tega se o zdravstvenih težavah, ki se pojavljajo v določenih linijah javno ne govori, zato se o njih zelo redko izve.

Saj to je najbolj zoprno, če vzreditelj ni ravno svetnik, ti bo povedal zelo malo. In tisti svetniški sij tudi ni s prostim očesom viden, tako da imaš kar problem... Kontakta kupcev od maldičev iz prejšnjih legel seveda od njega ne dobiš, čeprav bi se na ta način izvedelo marsikaj. Na razstavah lahko slišiš kaj o njem, da ima take-in-take pse, ampak spet ne veš, ali gre za fovšijo (zeloo pogosto), več 'struj', ki se med sabo ne morejo (spet zelooo pogosto - fovšija ali kake stare zamere, ki jih spet težko razvozlaš, če nisi res not) ali je posredi kaj drugega. In 'not' si ponavadi šele, ko že kupiš. Prej je dejansko težko ugotovit, kako in kaj.
Tudi mene zanima, kako se strokovno lotiš takega nakupa in kje vse preverjaš.
Se mi skoraj zdi, kot bi šlo za neke vrste detektivsko delo ;).

Za stanje s(m)o krivi vsi vpleteni, problem je le, da nepoučeni potrošniki naivno mislijo, da kupujejo nekaj, kar je OK, ker ima slab rodovniški pes rodovnik kot papir in ne kot institut, ki naj bi ga rodovnik kot papir predstavljal...

Ja, res sem zašla nakoliko s tira, sem se namenoma želela izognit primerjavi za avti, homologacijami in tehničnimi pregledi.
Zdaj bom pa nehala, me moti samo to, da se krivda vali skoraj izključno (90%) na kupce, ki v dobri veri kupijo nekaj, kar naj bi bilo OK, pa to ni.

Žal mi je, če ne razumem poante, res.

Kot prvo že to: zame dober vzreditelj ni tisti, ki da mladiča vsakemu, ki ga hoče. Dober vzreditelj si bo vzel čas, te pošteno izprašal o tebi in tvojem življenjskem slogu, šele nato ti bo prodal mladiča.

Dober vzreditelj bo na vsa tvoja vprašanja odgovoril brez oklevanja. Slab vzreditelj pa se bo začel izmikat oz. te bo začel napadat (tudi to že doživeto).

Meni je npr tudi všeč to, da imajo na spletni strani objavljena rodovniška imena mladičev (po leglih) in zdravstvene rezultate. Na tak način lahko po rodovniškem imenu najdeš kakšnega mladiča in njegove lastnike.

kocka nihče ne pravi, da so krivi samo kupci, sploh ne. Ampak če bi kupci imeli višje kriterije, potem slabši vzreditelji ne bi imeli prometa in bi ali dvignili kakovost vzreje ali pa "zaprli štacuno".

alexy hvala. S to tematiko sem se začela ukvarjati nedolgo nazaj, zadeva pa bo aktualna šele čez nekaj let (upam, vsaj ;)), torej imam na razpolago tako čas kot voljo. Ampak: zgodilo se mi je, da sem bila v stiku z vzrediteljico določene pasme, ki mi je zagotavljala, da njeni psi niso nikoli imeli nikakršnih zdravstvenih težav. In potem ti čisto naključno na razstavi izvem bistveno drugačno štorijo. Kako se torej izogniti takim primerom, ko ti vsi zagotavljajo ah in oh, ti pa povsem slučajno izveš drugo plat medalje? Kaj pomeni preveriti dva rodova nazaj - kako? :*[
Zato moje vprašanje: v takih primerih, ko si res čisti začetnik, kako pravilno preveriti prednike in informacije, ki ti jih določen vzreditelj posreduje? Ali naj enostavno zbežim daleč stran od vzreditelja, ki deklarativno nikoli ni imel nikakršnih težav?
Tu se čisto strinjam in dejansko me strašno motijo tisti, ki jih pokličem pa jim interes pade v trenutku, ko slišijo, da ne nameravam kupiti zdaj, ta moment.

Ce je prvo leglo, ne mores vedeti kaj bo prislo ven, dokler ne probas (ne ves kaj daje samec, ne ves kaj daje samica). Lahko pa sklepas glede na podatke prednikov. Nekateri vzreditelji imajo na svojih www objavljeno statistiko zdravja, objavljena vsa legla, vse preglede. In imas leglo, kjer je 10 mladicev, 9 mladicev ima kolke A, 1 pa D.
A ves kako kupci na to gledajo? Namesto da bi bili veseli, da ma en tok jajc, da javno objavi tudi slabe podatke, recejo, "uh, saj ta ima pa zanic vzrejo" in gredo k nekomu, ki o teh zadevah ne rece nic in niti ne prizna, da bi imel kdajkoli kakrsnekoli tezave. Pa recimo pri moji pasmi (no, eni od mojih). Dermoidni sinus. Imas leglo, nekaj mladicev ima DS. In jasno takoj "uuuu zanic vzreja, k majo DS". Mislim...mone. Ok, tega je zdaj ful malo, je pa po eni strani vseeno zanimivo spremljat kako imajo nekateri vedno free legla, nekateri pa ne. Mislim da ni dvoma, kje bi sama raje vzela psa.
In ne, v par generacijah ne mores tocno vedet kaj je za pricakovat, ker verjetno psa in psice, ki dajeta hudo bolne potomce, ne bos dalje paril, ne (al pa kvecjemu 1 leglo, loceno jasno)? Kar pomeni, da bos presaltal na kaksno drugo linijo/psa/psico, kjer se bo pojavilo kaj drugega, tretjega. Izjema so dedne bolezni, za katere obstajajo DNA testi, pa se tam je treba bit fino previden.
In ja, ko kupujes zival, se moras pac zavedati, da obstaja moznost, da bo zbolela. Ce se s tem ne mores sprijaznit, si kupi tamagocija al pa kaksno PC igrico, ki bo delala, dokler ne bo prestara.

A kje je vzrok, da so nekatere pasme le se karikature? Malo se vprasaj, kdo je tisti, ki kupuje... Nekomu so vsec veliki glomazni psi in si takega nabavi in je pri 6 letih starina... Bohnedej, da bi izbral kaj manjsega, ane. Neee, on hoce velikega in glomaznega, jebe se njemu za vse ostalo, samo da je njegova rit (ego) polna. Pa ce je tako lustkan, ce ima kratek gobcek in okroglo glavo... Pa sarpejcki so tako lustkani, ker imajo toliko gub, naj imajo polno gub celo zivljenje. Kdo to pravi? KUPCI! In kupci hocejo gubice, hocejo gubice veeedno gubice ceeeeel lajf gubice. Ker so lepe in mehke in gubaste. Jebes zdravje, ce so pa guuubiiiice. In potem vidijo odraslega in so ciiist razocarani, ker joj, nima velik gubic.
Enako s karakterjem, vsi bi radi imeli prijazne, pozresne, za delo primerne pse, nabavijo si pa kaksnega iber primitvca, ki omojboh, celo zna zarencat in pokazat zobe cemur seveda sledi evtanazija, ker dandanes psi pac NE smejo rencat, NE smejo kazat zob, ampak morajo bit kot kake famozne barbi lutke.
Jaz z lupo iscem vzreditelje, ki bi mi ustrezali po vseh kriterijih in imeli meni vsecne pse, ker mene res en drek briga, ce imas pes int ch, eu ch ww ch, ce pa nima slikanih kolkov, komolcev, narejenih DNA testov, pregledov oci, sluha itd. in ga nisem videla laufat pobritega na nulo (ce gre za sladkorna-pena-pasmo). Ce bi jih tudi drugi iskali, potem vsi tisti salabajzerji ne bi imeli kupcev in bi lahko al prijavili stecaj al pa zaceli vzrejat tako kot bi narekovali tadobri kupci. V resnici je pa ravno obratno, tadobri vzreditelji zaradi zanic kupcev nehajo vzrejat.

Moksa, jaz zdajle ze par let "raziskujem" tajce in to tako, da sem se prijavila na vec forumov o njih (tudi enega ali dva tajska pa pac cakam, da kdo kaj napise tudi v anglescini), da se nameravam udeleziti njihovega fundaya (enkrat letno), da nameravam obiskati vzreditelje, Pravih linij pravzaprav ni, vsecne pse in psice imam izbrane glede na izgled in karakter njih samih in njihovih potomcev (opisi lastnikov). Aja, pa kup rodovnikov se (nehote sicer) ucim na pamet. :P
Ce ti vzreditelj noce dati kontakta od mladicev zaradi varovanja podatkov, ga prosi, naj jim posreduje tvoj mail in ce hocejo, lahko odpisejo. Sicer pa pac googlas rodovniska imena mladicev in ni hudic, da jih vsaj nekaj ne najdes.

moksa za katero pasmo pa se zanimaš?

Drugače pa kot je že Nanook rekla, spremljaj čimveč forumov, najdi kakšnega uporabnika, ki se spozna na tvojo pasmo in njeno "zakulisje" in ga prosi za kakšen nasvet.

Meni bi bilo sumljivo, če bi mi vzreditelj rekel, da nima nobenih zdravstvenih težav. Ker je treba vzet v zakup, da se lahko še tako potrudiš, pa dobiš ven kakšnega "sfaliranega" mladiča.
Pri moji je bilo v predzadnjem leglu to, da sta imela dva mladiča slabe rezultate kolkov (psica C, pes pa D). Seveda je šla stvar raziskat in ugotovila, da je psica kronično predebela, pes pa je bil oddan čez teden v pasji hotel, kjer niso kontrolirali igre mladičev z večjimi psi -> in je ugotovila oba vzroka za slabe kolke. Ko sem jo povprašala o teh rezultatih mi je brez ovinkarjenja povedala celotno zgodbo. Obema je tudi ponudila, da jima vrne polovico kupnine (čeprav v končni fazi to niti ni bila njena krivda), za nadaljna legla pa je v pogodbo dodala še člen o pravilnem "ravnanju" z mladiči.

Lej, pri nas je point v vzrejnih pregledih, ponekod v tujini pa jih sploh nimajo. Torej, kriviti sistem, je milo receno precej mimo brcanje. Ce gres po psa v tujino, pogosto nimas kam "v sistem" pogledat, ali je vzreja po pravilih ali ne.

Sistem je tak, kot vec ali manj pri ljudeh. Se rodis in vpisejo na papir tvoje starse, pri tvojih starsih pa lahko pogledamo se njihove starse. Pri psih je podobno. Se skotijo, sistem omogoci vpis starsev, starih starsev in prastarsev (ponekod ima rodovnik se eno generacijo) na papir in v svoje baze in to je to. Kot kupec imas moznost it raziskovat, kaj se je zgodilo s predniki, pa s sirso zlahto, pa tudi z ostalimi psi iz neke vzreje ... To je to. Pri nas in ponekod v tujini imas se vzrejni pregled, oceno od tam, rezultate veterinarskih pregledov, preizkuse karakterja in naravnih zasnov ... Ponekod ni nic od tega.

Mnogi vzreditelji gradijo image svoje vzreje leta in leta tako s svojim "nastopom", kot seveda z rezultati svoje vzreje - vzrejenimi psi. Nekateri skocijo v vzrejo naenkrat in obstanejo ali odplavajo. Nekateri so bolj skrbni in odgovorni, drugi manj. V prvi vrsti ti mora biti kot kupcu jasno vse o pasmi, saj sicer ne ves niti tega, katere bolezni so v resnici znacilne za pasmo, na kaj je treba biti pozoren pri raziskovanju vzrediteljev, legel ..., potem moras raziskat vzrediteljsko sceno (doma, pa tudi v tujini, pac kako dalec si pripravljen iti psa iskat) ...

Saj vzreditelji niso superljudje, od katerih se pricakuje, da so vsi, od prvega do zadnjega 100% postimani, korektni, odgovorni ... Tako, kot v vseh skupinah, so tudi tukaj boljsi in slabsi. Taki so tudi kupci, ce smo odkriti. Vsi slinasti, kako bodo s psom ravnali, v resnici pa psa vzreditelj cez cas najde, ko bluzi po soseski ali se dlje, ko je 24/7/375 zaprt v pesjaku in podobno.

kocka, mislim, da si ti napisala o displaziji. Ce nisi, pac odgovarjam drugemu: Dedna displazija se pokaze v prvih mesecih zivljenja (priporocajo slikanje pri 6. mesecih starosti), ker pa je slikanje drago/odvec ..., ljudje ne dajo slikat kolkov, ker za vzrejno v tej starosti ni zahtevano ... in pri vzrejnem (okrog enega leta in pol starosti) je tezko samo po enem psu reci, ali je displazija dedna ali pridobljena. Kupci/lastniki namrec po vrsti razlagajo, kako ni pes v mladosti pocel nic takega, zaradi cesar bi pridobil displazijo. Ker ni predhodnega preverjanja, tudi vzreditelj ne more z gotovostjo reci, da je dedna in spor je takoj na vidiku.

Ok, grem jaz na avtomobile ;D
Ko kupujemo rabljen avto, dobimo macka v zaklju. Ce se prej poucimo o tem, kaksne vse napake se pojavljajo pri tej vrsti avtov po toliko in toliko prevozenih km, ali pa imamo s seboj strokovnjaka - mehanika, imamo veliko vec moznosti, da bomo ob nakupu preverili, ce je kje kaksna "vidna" napaka. Pa lahko govorimo o najboljsih in najbolj priznanih avto znamkah, se vedno se nam lahko zgodi, da kupimo avto z napako. Avto je namrec vozil pred nakupom nekdo drug. Lahko je bil izjemno odgovoren in skrben voznik in lastnik, lahko je bil stor, lahko se je z njim ze zaletel in ga dal popraviti ... O nakupu novega avta ne govorim zato, ker tudi pasji mladici iz rodovniske vzreje ne prihajajo na "trg" iz sterilnega tovarniskega okolja, temvec nanje vpliva vsaj 2 meseca cloveski faktor - vzreditelj. Pa tudi mladici se ne sestavljajo iz malega milijona enakih delov, kot avtomobili, torej je lahko kje kaj narobe ze samo po sebi (jebena genetika).

In? Kupimo avto kar tako, ker ima prodajalec zanj list papirja, ki dokazuje, da je avto znamke Audi in na stevcu vidimo, da je prevozil xy km? Kupujemo psa kar tako, ker ima pac papir? Hm ...


Zgornje je point krivde kupcev :)
Predvsem nerazumevanje, kaj rodovnik sploh je in nezavedanje svojega dela odgovornosti pri nakupu. Psa kupujemo kot "videno/kupljeno", vcasih (pri boljsih vzrediteljih) je v pogodbah se clen o dokazljivih genetskih okvarah, ki se pokazejo kasneje. Torej, tudi avto kupimo kot "videno/kupljeno" in se lahko v tazadnjo ugriznemo, ce nam po 24h urah od nakupa crkne. Lahkos e jezimo nase, da smo bili naivni in se pustili nategnit. Pri psih pa vsi skacejo v luft, koliko krivde nosijo pri nasem nakupu prodajalci, v resnici pa smo psa kupili od prvega, ki nam je pomahal s papirjem.

Kako preveriti prednike?
Hm ..., internet je fantastika. Si predstavljas preverjanje pred internetom? ;D
Torej, najprej si vzames mnogo casa, da spoznas sceno na dalec. Potem/vmes se odpravis blizje - na razstave (ne govoris samo z enim vzrediteljem ali enim lastnikom in ni dovolj samo ena razstava), k vzrediteljem, na srecanja ... opazujes z odprtimi ocmi in poslusas z odprtimi usesi, veeeeeeliko sprasujes. Ce je treba pises. Po netu se dajo najt pogosto kontakti z lastniki psov, ne samo z vzreditelji. Pisi, klici, obisci, sprasuje, memoriraj in sestavljaj sliko. Ne samo o enem vzreditelju in eni vzreji, temvec o sceni. Ustvarjaj si svoje mnenje. Beri in raziskuj o pasmi. Potem bo veliko vec stvari jasnih, govorice bodo ostale govorice, slika se bo kristalizirala in odlocitev za dolocenega vzreditelja bo padla. Tako ga je tezko generalno pobiksat in kupit psa, ki ga nisi nameraval. pri ljubiteljskem nakupu osebno zagovarjam prvenstveno izbiro vzreditelja, sele potem mladica. Kadar pa govorimo o nakupu za nadaljno vzrejo, je nacin izbire seveda drugacen.

alexy, me je sram povedat  :-[
Hecam se, je pa po eni strani štosno, da sem se k tej pasmi sploh orientirala, glede na to, da imam trenutno psico, ki jo naravnost obožujem, vendar je totalno nasprotje tistega, kar so cotončki :) Mogoče pa prav zato.
Vzrediteljica, ki jo zgoraj omenjam, je epizoda iz kakšnega leta nazaj in s cotončki nima veze, da ne bo kdo napačno interpretiral pa mi ob priliki vrata zaloputnil v nos :P

Ja drek ane, kolk ste pa napisal vmes. ;D ;D ;D Hmmm, caki, prvi odstavek se nanasa na kockino pisanje s 5. strani (zadnji post), pa drugi tudi, no, tazadnje je pa za mokso. Zdaj grem pa se ostalo odgovarjat. :P


Aha, se tole. Podatki o karakterju-mas mental teste, dobi dokument, lahko zahtevas, da ti ga pokaze. Zdravstvene tezave-pregledi za npr. scitnico, kolke, komolce, pogacice, DNA testi,... vse to je na papirju, lahko zahtevas, da ti pokaze. Ce ti noce povedat ali pa se izmika, reces hvalalepa.
+ je, ce s psi nekaj dela (ne mislim zdaj razstav).


Rodovnik dobi vsak, je ze Jana napisala kako in kaj. Vzrejnega dovoljenja ne dobi vsak, pogoji so razlicni. Tudi vsi, ki imajo vzrejno dovoljenje, ne gredo nujno v vzrejo. Zadnjo besedo pri tem ima vzreditelj in seveda nosi odgovornost za odlocitve, za pomanjkanje zdravstvenih pregledov. Vse to mu lahko naprej vzres "Ja, niste naredili DNA testa za PRA". Kupec nosi odgovornost glede podpiranja vzreje, odlocitve za nakup. Bi se vzreditelj lahko izognil produkciji PRA affected psov (pac te oblike PRA za katero je DNA test), ce bi dal testirat vzrejne pse? Ja. Pa tudi kupec bi se lahko izognil nakupu PRA psa, ce bi imel visje kriterije (ne bom kupil psa, katerega starsa nimata DNA testov za PRA, pol pa cik cak kvadratek in upas, da je res recesivno dedovanje).


FZ, je detektivsko delo. Najprej si moras kot kupec priti na jasno, kaj ti je vsec oz. kaj si sploh zelis in potem to iskat. Ce tega slucajno ne najdes (primer: jaz in skotski ovcarji), potem imas dve moznosti; ostanes pri tej pasmi, pa pac kupis nekaj, kar ni ravno po tvojem okusu, ali pa presaltas na drugo pasmo in gres jovo na novo iskat.


Ce bi se potrosniska gospoda malce zmigali in poucili preden bi sli kupit struco kruha psa, potem jih pac ne bi mogel vsak nategnit. Tako pa...

Moksa, googlaj, svasta najdes, resno.  ;)

Obilno, zajetno, naporno, hudo zanimivo in zna bit da bo tudi zelo zabavno ;D Sem pa vsekakor vesela, da se mi nikamor ne mudi, ker za tako zadevco bo potrebno kar nekaj cajta ^-^
Hvala za vse napisano: čeprav sem na to temo že kar nekaj stvari tu gor prebrala, ni nikoli dovolj :)

Ja, to se meri v letih. :P 2001-mi je vsec tajc, 2020-pride tajc v bajto. ;D ;D ;D

Torej je vseeno če ima pes rodovnik ali ne, ravno tako je velika možnost, da zboli? Ni mi jasno. Dve leti sem bila pripričana, da je rodovnik zagotovilio da ima tvoj pes 99% procentov, da ne bo zbolel, če ima rodovnik. Zdaj pa sploh ne vem.

Vsaka zival ima moznost, da zboli.

To vem, ampak tudi moja soseda pravi, da rodovniški več krat zbolijo, kot nerodovniški. Naša druga soseda je imela prej zlato prinašalko rodovniško, je poginila zaradi bolezni, zdaj imajo dve novi zlati prinašalki Z rodovnikom, obe bolni! Displazija in kostni rak. A je možno, da zbolijo še bolj pogosto kot nerodovniški?

Zakaj bi zboleli bolj pogosto kot nerodovniski?

Ne vem samo iz naše okolice vsi rodovniški obolevajo, zato sprašujem.

Mogoce je pa kaj z okolico narobe.

Možno ;D

Upam, da me niste narobe razumeli, jaz podpiram rodovnik ( definitivno), tudi vem ogromno o njem, ampak to mi ni šlo v glavo ;)

Za kakrsnekoli verodostojne primerjave rabis za zacetek velik vzorec. 5 psov to ni.

Aha, hvala :)

Še nekaj me zanima, zakaj imajo hrvati cenejše pse z rodovnikom? A so njihovi psi "slabši?"

Eden od razlogov je tudi manjša kupna moč na Hrvaškem. Nižje plače itd. Gotovo pa ni edini razlog.

Cena ni vedno odraz kvalitete.

Aha res najlepša hvala za odgovore :)

V bistvu je res tako, da se moraš kot kupec sam najbolj potruditi, da dobiš psa kot si želiš. Tako kot pravijo ostali, ko enkrat veš kaj je rodovnik, ga boš znal tudi uporabiti. In s pomočjo le tega lahko preveriš prednike.
Ni pa nikakršno zagotovilo, da bo pes zdrav. Tudi če vse potomce preveriš se lahko vseeno zgodi,da pes zboli.

Je pa seveda tudi od vzrediteljev odvisno kakšni so. Tudi vzreditelji rodovniških psov obstajajo takšni, ki jim gre le za denar. In bodo opravili le tiste stvari, ki so nujno potrebne, da bodo lahko imeli rodovniško leglo. Pri veliko pasem obstajajo zdravstveni pregledi, ki se priporočajo in niso nujni. Vesten vzreditelj jih bo vseeno opravil, sploh če ve, da so se v kakšni generaciji te težave že pojavile.
Da primerjam pri naši pasmi:
Sama imam s svojim prvim papillonom že opravljen vzrejni pregled, paril še ni. Z letošnjim letom je obvezen pregled pogačic in PRA. Kljub temu, da mi z njim tega ni (bilo) potrebno opraviti, ga nameravam peljati takrat ko bom šla z mlajšim (razen v primeru, da se najde prej kdo, ki bi paril psico z njim.potem ga bom opravila prej). In tu je odločitev samega vzreditelja/lastnika ali si želi delati v dobro pasme ali si želi samo mladičkov, denarja...
Isto je tako, kot je bilo v enem postu prej omenjeno pri iskanju samca. Nobeden ga ne bi šel iskati izven meja. Večina jih je parilo s samci v sloveniji, ki so bili bolj dostopni, cenejši. Zdaj ko so že skoraj vsi v sorodu, je težko že najti samca za parjenje.
To leto sem se odločila, da pripeljem malo sveže krvi in kupila še enega samčka in še isti dan, ko je prišel k meni domov, so me začeli obletavati,da bi parili z njim. Spet želijo delati isto napako. Sploh ne pregledajo rodovnikov, aha vredu psarna je, nova kri, nič v sorodu, dajmo parit. druga jih nič ne zanima. Žal bom morala tukaj marsikoga razočarati, ker bi rada da se pasma pri nas razvija, ne pa da so vsi v sorodu, da so si predstavniki tako različni, da bi jih lahko razvrstil med 10 pasem. Potem se čudijo, ker ne gredo mladiči v prodajo in se čudijo, ker so pri psih zunanja odstopanja in ker ne dobijo dobrih ocen na razstavah..Parijo iste kombinacije, čeprav vidijo,da pri prejšnji ni bilo uspeha... Nekaterim je samo fajn,da lahko govorijo, da so vzreditelji pa o vzreji sploh nimajo pojma.

Zato rodovnik nikakor ni zagotovilo.Rodovnik se moraš pač nekako naučiti˝brati˝ in s pomočjo njega izbrati psa.

Joj pa saj ni taka umetnost no. Rodovnik ni nič drugega kot potrdilo, da je žival res potomka napisanih prednikov. Kolikokrat je bilo to že povedano.

Zdravje živali je pa odvisno od dednosti in okolja. pojma nimam, od kod ideje, da naj bi bili "pasemski" nerodovniški bolj zdravi od rodovniških iste pasme. Saj navsezadnje imajo  prav vsi nerodovniški, ki so še podobni svoji pasmi nekje zadaj rodovniške prednike. Pa niti ne prav daleč zadaj, saj se ponavadi pri nerodovniški vzreji podobnost s pasmo v parih generacijah zgubi. Res pa je, da tudi  nakladanje o tem, kako pa so kar vsi nerodovniški psi po vrsti slabega zdravja je mogoče dobronamerno, a ker ni resnično in se o tem lahko vsak prepriča na lastne oči, tudi škodljivo.

Pa še nekaj je res. Pri nekaterih pasmah se pojavljajo hiperselekcionirane linije, pri katerih so namerno poudarjene lastnosti, ki so všeč sodnikom na razstavah. Ker so pretiravanja izjemno redko koristna, ker se za utrditev teh lastnosti pretirano pari v sorodstvu in ker se tem lastnostim daje prednost pred zdravjem, so tovrstni šampionski primerki v povprečju res dosti slabšega zdravja kot manj izraziti primerki bodisi rodovniški bodisi nerodovniški.

Rodovnik ni in ne more biti garancija za zdravje, saj imamo opravka z živim bitjem in ne s strojem. Če imajo starši DNA teste za določene preproste dedne bolezni in so clear, potem sicer  lahko vzreditelj garantira, da točno te bolezni mladiči ne bodo imeli. Ampak potem imaš pa en miljon bolezni, za katere testov ni in jih tudi ne bo, pa tiste, pri katerih se deduje samo nagnjenost, pa tiste, ki so povezane s samo telesno zgradbo ali barvo psa in jih ni mogoče odpraviti, če ne spremeniš telesne zgradbe ali barve značilne za pasmo.

Pri psarnah, ki vzrejajo že več generacij se mi zdi smiselno pogledat, pri kakšni starosti poginjajo njihovi psi in kakšni zgledajo recimo pri 12, 13 letih. Pri ostalih pa po rodovniku poiskati čimveč prednikov in drugih sorodnikov in pogledati isto. Zdaj ko imamo strička gooogla to ni nobena umetnost več.  Saj tisti, ki imajo zdrave stare pse se radi pobahajo z njimi in objavljajo njihove slike. Svoje rodovniške pse sem izbirala na ta način (+vedno sem vzela mladiča, ki je odraščal v hiši z ljudmi, pa makar od povsem neznanega vzreditelja) in do sedaj so bili vsi zelo solidnega zdravja in noben ni poginil pred 13 letom.

Pri nerodovniških te možnosti nimaš, kupiš mačka v žaklju. čisto vse je odvisno od sreče (pri kolikor toliko lepo vzrejenih mladičih. Pri tistih iz farm imaš itak zanič štart). Moji nerodovniški so bili vsi dobljeni odrasli in povprečno so imeli veliko več težav z zdravjem kot rodovniški - a to je bilo bolj posledica okolja.

Zdej tisti dve zlati prinašalki z rakom - odvisno kakšnega raka sta imeli. Lahko da je bilo res kaj dednega in sta bili obe psici v sorodstvu. lahko je bilo kaj iz okolja, lahko pa da sta preprosto imeli tumorje na seskih, ki jih ima več kot pol nesteriliziranih psic ne glede na rodovnik in pasmo, pa jih lastniki niso pravočasno odstranili. Premalo podatkov. Ali so imeli neverjetno smolo, ali nakladajo, ali pa so vse psice v sorodu.

cena je odvisna od kupne moči in od povpraševanja. Niso vsi psi na hrvaškem cenejši - pri nekaterih pasmah so cene znatno višje kot pri nas.

Hvala :)

Glede prinašalk vem samo to, da bi naj ena imela kostnega raka. V sorodstvu pa mislim, da nista.

Jaz sem se ravnokar skregala z gospodom od katerega sem dobila Ayco. Trdil je, da samo nekaj psov v leglu dobi rodovnik in ne vsi ter da je to samo za razstave. Bolj, ko sem mu govorila, da nima prav in da me ne bo prepričal, bolj je vztrajal. Po nekaj navedenih dejstvih je odnehal. Bistvo pogovora je bil sicer, da ga obvestim, da Ayce ni več. Potem me vpraša kako to in mu povem, da je imela raka. Začudeno praša kako to, v isti sapi pa pove, da je Aycin oče tudi imel raka in kako čudno je to, da ga je tudi ona imela. V bistvu reakcija je bila, kot da mi je pred 5 leti dal 2 vijaka in 5 matic, ne pa psa. Povrh vsega pa še "reklamira" nakup nerodovniških psov, ker je papir itak samo za razazstave.
Razočaranje na celi črti. Resnično upam, da me ne bo še kdo vprašal, zakaj že 1 mesec gledam psarne in iščem informacije.
Resnično žalostno, da ljudje širijo take neresnice in da jim ne moreš ničesar dopovedat.

Rak dandanes je itak eden izmed najpogostejsih zadev, tako da... 20% je virusnih, ostalo pa toliko faktorjev, da... Mislim res, to je tko kt pirati pa CO2 in global warming. Ja, sevede je korelacija, ma to ne pomeni, da je eno vzrok drugemu.

Ja, res, raka ne moreš pripisati dednosti (včasih tudi, ampak redko), pač pa okolju.
Kaj je v vodi, ki jo pijemo, v hrani, ki jo uživamo, v zraku, ki ga dihamo ...

Sej ubistvu nisem mislila, da je to kot dedno. Ampak njegovo sprenevedanje in potem še, da je rodovnik samo papir za razstave. Poleg raka je imela še epilepsijo, kar pa je večinoma dedno. Ampak tega po njegovih besedah tudi noben drug ni imel. Bistvo je to sprenevedanje in laganje. Psico sem dobila in smo jo imeli ravno tako zelo radi me pa zmotil ta odnos, kot da je stvar in prepričevanje za kaj je rodovnik.

Pri nekaterih oblikah "človeškega" raka ima dedna zasnova kar pomembno vlogo (rak na dojki je tak tipičen primer) in najbrž je pri živalih enako, žal.

Mogoče je še najbolj znan primer pri berncih.
Drugače pa: imunski sistem se deduje in s tem tudi odziv na snovi iz okolja.

Meni je veterinar rekel: berni sta 8 let, pa tako zdrav? Brez večjih "tipičnih" bernskih težav??? Da smo lahko veseli, da smo se tako pozanimali in dobro izbrali.

Tko da je ena je prej napisala, če narediš "mini tržni raziskavo" pa imaš pri tem še malo sreče... je lahko čist ok.

Se opravičujem če sem OT, nisem vsega brala, na pol spremljam tole temo.

Lej, faktorjev pri tem je veliko, dednost je samo del, v zadnjih, hm, 10 letih se kaze tudi izreden vpliv okolja, tudi na samo ekspresijo genov ipd. (recimo prehrana). Bi morala po zapiske, pa se mi ne da. :P Neki z metilacijo DNA, ce se da komu guglat. Je bilo tudi v Science, pa se bo. In pri zivih bitjih bo vedno moznost bolezni, vedno.

Pravzaprav... pravno je pes stvar, ane? Ocitno je prav tako, saj bi nekateri radi garancijo kot da kupujejo sporget...

Jah torej je potem rodovnik itak brezveze če pes v vsakem primeru zboli.... res je, da so vzreditelji veliko boljši, ampak kaj bi to meni pomagalo?  Je dokazilo, da je tvoj pes čistokrven, je dokazilo, da so 4 generacije nazaj zdrave, pes pa vseeno zboli ( lahko)....

Saj pravim... stvar. Kupite si potem tamagocije al kaj so ze tiste zadevice. Ce crkne pred iztekom garancije, se lahko potem zafrkavas s prodajalci in proizvajalci.

Samoyed lover, tudi ti lahko zbolis, ceprav sta tvoja starsa zdrava.

Se zavedam:)

Samoyed, pes (ali človek, ali maček, ali jazbec, ali katerokoli drugo živo bitje) lahko zboli z ali brez rodovnika, to je menda jasno.
Glej, če so moji predniki pet generacij pred menoj umirali pri osemdesetih "zaradi starosti" (karkoli to že je), to še ne pomeni, da mene bolezen ne more pobrati pri desetih ali pa pri štiridesetih.
Kot je skušala že menda Nanook razložiti, živa bitja smo nekaj, kar je v neprestanem gibanju, razvoju in v neprestani interakciji z okoljem, v katerem živimo in (tudi) zaradi tega mimogrede pride do napačnega - ali samo drugačnega - zasuka in organizem ubere drugo pot. Tako pač je, brez garancij, brez zagotovil.

Ce govorimo v tej temi o rodovniku, pa nadaljujmo o obolevanju s tem, da nam daje rodovnik moznost, da se poskusimo res v najvecji mozni meri izogniti dednim boleznim pri psih/pasmi. Seveda to ne pomeni, da pes ne bo zbolel za kuznim kasljem, ce poenostavim, temvec da ne bo bokser zbolel za spondilozo, zlati prinasalec za okvaro kolkov, kavalir pa za odpovedjo srca. Tudi tak nakup ni zagotovilo, da se nam ne bo kaj od tega primerilo, je pa veliko manj verjetnosti, kot da kupimo macka v zaklju (z ali brez rodovnika).

Lepo prosim, da prenehamo predalckat samo na rodovniske in nerodovniske, ter razdelimo rodovniske se na neodgovorno vzrejo, korektno vzrejo in odgovorno vzrejo ali pac nekako v tem smislu. Kot v vseh druzbenih sferah je nekaj ljudi "zelo slabih", nekaj "slabih", nekaj "dobrih", nekaj pa "odlicnih". V kinologiji ni popolnoma nic drugace kot kjerkoli drugje. Za sebe mora poskrbet vsak kupec sam. Se pa tukaj seveda menimo predvsem od korektne vzreje navzgor in o nobenih drugih rejnih ali vzrejnih variantah. Pri preprodajalcih je "zelo slabo" in tam je vseeno, ali kupimo psa z ali brez rodovnika, le drugi najmanj enkrat vec stane, nic drugega. Torej je ze ta podatek alarmanten za kupca in zaradi njega nikakor ni mogoce posplosevati, da je rodovniski pes ze sam po sebi ok.

Danes na 21. strani v Financah dva članka na temo psov z rodovniki in čistokrvnih brez rodovnika (ter tveganjih pri nakupu le teh), ter cen, ki jih je za take pse potrebo plačati. Pa še davkarija je primaknila piskrček, da je treba denar, ki se s prodajo psov zasluži, prijaviti.
Samo v vednost, če koga zanima. Člankov še nisem v celoti prebrala, tako da nimam pojma, kako se opredljujejo in kaj je glavno sporočilo članka. :)

kocka, hvala za namig za clanek :)
Nic posebnega ne pise, kar ne bi ves cas ponavljali kot stare lajne o rodovniskih in mesancih.

V spletni verziji clanka Po uvedbi evra so se cene psov občutno zvišale (http://www.finance.si/289838/Po-uvedbi-evra-so-se-cene-psov-ob%E8utno-zvi%B9ale) ne pise nic o davkariji, pise pa o tem v clanku Delo na črno s preprodajo psov (http://www.finance.si/289837/Delo-na-%E8rno-s-preprodajo-psov)

Na DURSu ugotavljajo, da gre pri prodaji psov za sivo ekonomijo, da so nekateri registrirani za taksno trgovino, nekateri pa ne. Pravijo:

Če se s preprodajo psov ukvarjajo fizične osebe in prodajo tudi oglašujejo, ob tem pa nimajo registrirane dejavnosti (računov ne morejo izdajati), gre lahko tudi za delo na črno.

Durs je zaznal tudi tako imenovano ljubiteljsko vzrejo, ko ima posameznik eno ali dve psici ter eno ali dve legli na leto. So pa tudi primeri, ko se vzreditelji z vzrejo psov preživljajo, vendar je takih bolj malo.

Dohodke prijaviti davkariji
Na Dursu menijo, da bi se morali vsi, ki se s prodajo psov ukvarjajo z namenom doseganja dobička, registrirati za opravljanje dejavnosti. Tisti, ki pa s prodajo psov dosegajo občasne dohodke, bi morali te dohodke prijaviti davčni upravi.
http://www.finance.si/289837/Delo-na-%E8rno-s-preprodajo-psov

No ja, vsaj niso pisali bedarij :)

Pa čeprav je to že " zastarelo" pa vseeno. Morda bo komu prišlo prav.

Nerodovniški:

1. Kakšen dokaz imaš, da starša nimata nobedene dedne bolezni?
2. Kako veš, da so vsi predniki določene pasme npr. Samojed?
3. A imaš dokaz, da je tvoj pes čistokrven? Seveda NE.
4. Kako veš, da rejec teh mladičkov morda ni preprodajalec, ki mladiče uvaža iz npr. madžarske?
5. Pri takšnih rejcih ne boš naletela na koristne nasvete o vzgoji, šolanju, prehrani, ker teh izkušenj nimajo.


Rodovniški:

1. Imaš dokaz, da je tvoj pes čistokrven, ter, da je predstavnik določene pasme.
2. Imaš dokaze o prednikih, torej ne morejo biti npr. vkrižani nemci med samojede.
3. Starši in predniki imajo narejene zdravstvene teste.
4. Večinoma so vredu vzreditelji, ki ti svetujejo o vzgoji, prehrani, šolanju itd.
5. Takšni vzreditelji vložijo v mladičke veliko več truda in časa, kot rejci!

In tako dalje.

Da smo si na jasnem naziv vzreditelj dobi tisti človek, ki pari rodovniške pse.

Pri nerodovniških ni nobene evidence parjenj in zato je dosti parjenja v sorodstvu.
Pri rodovniških pa imaš vpogled v to, kdo je bil parjen s kom tudi z namenom, da ne prihaja do parjenja v sorodstvu. Pri nerodovniških je velika možnost, da sta psa v sorodstveni zvezi in s tem večja možnost za razne hibe mladičev. Pri rodovniških navadno veš, kako zdrave imajo predniki kolke/oči... in če oni nimajo zdravstvenih težav, je veliko manjša možnost, da bo prišlo do tega pri potomcih.

O nerodovniškem psu pa ne moreš vedeti čisto nič razen morda tega, da so bili njegovi predniki iz kateregakoli razloga izključeni iz načrtne vzreje. Seveda pa nobeden, ki take pse potem prodaja, ne bo nikoli priznal, da imajo njegovi psi kakšno napako, ampak bo vsak zatrjeval, da z njegovimi ni nič narobe. Veliko jih ni niti cepljenih, psico in mladiče pa imajo zaprte v kakšnem zanikrnem kurniku ali drvarnici, da so vsi smrkavi, bolhavi, slabo socializirani in glistavi... Kaj torej točno plačaš pri nerodovniškem psu?

Pa dejmo ločit ˝čistokrvne˝ brez rodovnika in mešance.
Saj vem da so oboji mešanci, ampak se pri prodaji drugače tretirajo in tudi cena je različna.

kocka, kaksna pa je razlika med "cistokrvnim brez rodovnika" in mesancem, razen izgleda, pa se ta je vcasih varljiv? Zadnji primerek je bila malamutka, ki ima najbrz notri mal nemca, pa mal haskija ..., torej lahko samo v sanjah racunamo, da bo dala ven malamute (so namrec parili).

Pri "cistokrvnih brez rodovnika" obicajno poudarjajo krasno paritveno kombinacijo - taboljsi sosedov in nasa taboljsa. Verjames lahko le na besedo, ki velikokrat prav nic ne velja, kar se izkaze sele kasneje, ko pes odraste. Jih pa za tisto, kar dobis (res macek v zaklju), zelo drago prodajajo.
Pri mesancih obicajno recejo, da je bil lep sosedov xy in lepa nasa xy, ali pa da ne vedo, kdo je bil. Tukaj redko karkoli hvalijo, se bolj redko si presenecen, ker itak ves, da jemljes macka v zaklju. Pa tile jih obicajno ne prodajajo.

Pa dajmo še pokopati to prepričanje, da je parjenje v sorodstvu nekaj tako zelo napačnega.
In prepričanje, da parjenja v sorodstvu pri rodovniških psih ni.
A ni več kot tri četrtine kraševcev v ožjem sorodstvu?

Mene pa zanima še, kaj so psi, ki niso "čistokrvni". Umazanokrvni?
A bi lahko nehali operirati s temi izrazi, ker moji psi nikakor nimajo umazane krvi.

jst, moji "cistokrvni" so obicajno v navednicah ;). Izmislil si je ta izraz nekdo drug - predvsem tisti, ki zelijo pse v denar spravit.
V tem pa je catch - rodovniski (pasemski), mesanci in krizanci. Vmes ni nic.

Glede parjenja v sorodstvu je ena zadeva parjenje pod kontrolo in druga, pri kateri ne ves, da sta psa sploh v sorodstvu. To, da so nerodovniski parjeni prosto po p......, torej tudi v sorodstvu, je samo eden od problemov nerodovniske reje, nikakor pa ne poglavitni.

jst, verjamem da tvoj pes nima umazane krvi, gre pa pač za izraz, ki je v splošni rabi in opisoje natanko tisot, kar sem želela povedat.
Sploh ne štekam, Jana, saj sem natančno navedla, da gre v obeh primerih za mešance, le da se v namen prodaje eni imenujejo malo drugače. In predvsem je pomembna ta razlika za naivne kupce.

Uh, ocitno sem te narobe razumela.
Vsekakor se strinjam, da izraz sluzi predvsem v potrosniske namene, prave vrednosti in pomena pa dejasnko nima, oz. le v toliko, da s pripisom neke pasme pove tudi to, kateri pasmi je pes vizuelno podoben (se vcasih zgodi, da tudi karakterno).
Vcasih se za prepucavanje med nami :)

Ne drži. Izraz čistokrven (in nasprotje, ki ni umazano krven ampak mešane krvi) je zelo star in izvira iz časov, ko so še verjeli, da se dednost prenaša s krvjo.
NI res, da so nerodovniški mešanci ali križanci - so pač psi podobni določeni pasmi z nepreverjenim poreklom. Golden, ki zgleda kot golden, se vede kot golden in daje potomce ki zgledajo in se vedejo enako je golden, pa če ima papirje ali ne. Seveda pa lahko kot goldna kupiš nekaj, kar je dejansko križanec ali mešanec. Je pa ta verjetnost pri rodovniškemu bistveno manjša kot pri nerodovniškem. Da o kvaliteti ne izgubljanmo besed. Niti o tem, da po parih generacijah "vzreje" nerodovniških dejansko ne moremo več govoriti o pasmi, ker se dejansko vse zmeša.

In še enkrat: nehajte žaliti mešance in križance, ker ti s ponaredki, ki se jim reče nerodovniški, čistokrvni...res nimajo nič.

Že, že, Lanabela, ampak izraz je po pomenu vseeno nekako"rasističen" (oziroma bi bil, če bi šlo za človeško vrsto, psi pač nimajo ras, verjetno pa razumeš, kaj imam v mislih).

Jaz sem naredila spletno stran in na njo posebej napisala par malih stvari o rodovniški in nerodovniški vzreji, potem pa sem prekopirala na offfice word in sem zunaj lepila letake z tem listom :) Upam, da si bo kdo prebral :) Evo to je stran, ki sem jo naredila:

http://zakajrodovnik.webs.com/

Jaz sem si pogledala tvojo stran samoyed lover :), super da poskušaš tudi ljudi na ta način osveščati ljudi. Tudi jaz poznam kar nekaj ljudi ki so totalno nerazgledani in mi pravijo da zakaj bi kupili psa z rodovnikom za 1000 in več evrov, ko pa lahko dobijo 'čistokrvnega' za 300, 400 evrov, pa jim jaz razložim v čem je catch, v čem je bistvo rodovnika da to ni kar en papir kar tako, tudi mi je že kdo rekel toliko denarja si dala za Poppyja a ni brezveze? Pa jim povem da vsaj vem da je iz linij ki so zdrave in bo imel zato lepše življenje kot Boni ki je bolan, ker se takrat še nisem toliko spoznala da zdravstvene težave te pasme in nisem bila pozorna na to, skratka prav je da se ljudi osvešča da kupujejo le z rodovnikom in iz preverjenih psarn, če ne imajo potem le težave oni sami in še ubogi psi ki jih šteparji tako brezbrižno izkoriščajo.

Kaj če bi naredili akcijo? Sprintajte še vi to stran in lepite po ulicah :D :D Jaz grem danes zvečer zopet lepit, ker so dol dali.

Ravno zalepila vse :) Sem se kar predcej namatrala. Ker nisem ničesar videla. Nato pa sem nekaj ljudem vrgla v nabiralnike, za tiste, ki vem, da imajo nerodovniške in ki podpirajo nerodovniško vzrejo.

Super da se tako trudiš samoyed lover :) :-*, jaz sem tudi danes eni gospe ki se zanima za nakup psa razložila vse o pomenu rodovnika in predvsem to da naj se res dobro pozanima o vzreditelju pri katerem bo psa kupila, še bolj pa da vpraša samo sebe ali je pes res pravi za njeno družino in otroke, ter da kuža ni igrača ki bo za zabavo otrokom ampak da pes prinaša poleg sreče in veselja tudi žalost (če kuža zboli, umre) in veliko odgovornost!

No, super Lynn :D Me veseli :)

Ravno vščeraj sem šla gledat če so moji listi ostali po ulicah, pa so očitno dol padli ali p
a so jih odlepili. Ostal je samo še en, vendar k sreči na vidnem polju vsem :) Ampak pomoje ga je danes dež dol odplaknil :(

Vesela novica pa je ta, da ko sem vščeraj pobrala enega od mojih listov, ker je bil na tleh, nisem vedela kam naj ga dam. In tako z Nalo hodiva, jaz pa razmišljam komu, ga naj vržem v nabiralnik. No, potem pa vidim punco z gkadkodlakih prinašalcem Žakom, malo sva klepetali, potem sem jo vprašala če je rodovniški in je pritrdila. Povedala sem ji, da malo oglašujem za rodovnike in je rekla, da bi si rada prebrala ta list, pa sem ji rekla, da ji ga dam. Prosila sem jo, če lahko ta list, da komu, ki ga "potrebuje" in je rekla, da pozna nekoga :D

 Samoyed lover, super  :)

Pa a bi bila ti jezna, če bi jaz lektorsko popravila ta tvoj plakat ?  :) Saj nimaš veliko napak, nekaj pa se jih najde.  :)

Ne, nič ne bi imela proti ;)

Samoyed lover, imaš kakšen email naslov, da ti pošljem popravljen plakat ?  :) Res si imela zelo malo napak, pohvalno!  :) 8) Saj veš, da ti želim le pomagati, a ne ?  :-*

Lahko mi pošlješ na messenger :) ****
Vem, vem, najlepša hvala :)

Poslano.  :)

Prejeto, hvala :)

Ni problema  :) ;)

Mene zanima če bi se dalo kaj pripomoči k temu, da bi prepovedali nerodovniško vzrejo v SLO? Ves dan si že razbijam glavo z tem. ( no zdaj se vsaj za šolo ne sekiram, ko imam skrbi z psi) .

Torej enemu gospodiču na bolhi, sem poslala sporočilo v zvezi z rodovniki in v zvezi z tem, da ni dobro mladiče oddajati za božič. Razložila sem mu večino težav z rodovniki. Dobim pa tole:


Spoštovana!

Vidim, da kar veliko prebereš in te živali zanimajo, obenem pa se ti opravičujem, ker sem si dovolil, da te bom tikal, saj sem od tebe kot si mi sporočila starejši krepko več kot trideset le.

Namreč sam, dobro poznam g. Jožeta VIDICA, saj dokler se ni upokojil sva bila tudi tako rekoč sodelavca. Res je tudi, da nekateri prodajalci zavajajo potencialne kupce, v sled česar so se v zadnjih letih številčno povečala kinološka društva in psarne, ki so se nekatere skomercializirale. Povem ti, da bolezni in težave z nerodovniškimi psi, ki jih ti navajaš, poznam jaz tudi za pse z rodovnikom. Prav pred cca. 10 dnevi me je poklicala oseba, ki se je zanimala za mladiča in mi pri tem pojasnila, da so ji psico evtanazirali in sicer ker je zbolela za črevesnim rakom in to stara 16 mesecev, da je imel prijatelj nemškega ovčarja z rodovnikom, starega 6 let in ima obrabljene kolke, da je drug prijatelj imel težave prav tako z nemškim ovčarjem starim 6 let, kateremu je začel šepat vid in sluh. Povem ti, da bolezen ne izbira ne pri živalih kakor tudi ne pri ljudeh in če prav imaš kakšen papir od potomcev ali ne.

Nadalje bi ti želel sporočiti lastne izkušnje, saj tega nisi zasledila nikjer in se tudi sam nisem nikoli strinjal z vzreditelji rodovniških psov. Pred leti je namreč veljala omejitev, koliko psov je lahko pridobilo rodovnika (3 do cca 5 le redke izjeme več), kaj so bili po tvojem mnenju ali mnenju kinologov psi iz gnezda, ki tega dokumenta niso dobili. »So to bili potem mešanci, ali so bili čistokrvni brez rodovnika, ali kaj?« Kaj se je v zadnjih letih potem spremenilo? Da ne bom govoril, da sem pred 15 leti doživel, da so moji psi, ki so bili brez dokumentov rodovnika se nato pojavljali kot psi z rodovnikom.

Torej mislim, da sem ti prikazal dovolj argumentov in izkušenj z vzrejo psov več kot dvajset let in to ves čas posedujem svojo psičko in svojega samca, za katera nikoli nisem posedoval dokumentov rodovnika. Sam namreč imam psa za svoje zadovoljstvo ne pa za »kitenje« z njima na razstavah! Verjemi psi niso bili namenjeni, da bi se lastniki z njimi hvalili na razstavah in z medaljami, temveč ima pes več od tega koliko se z njim gospodar ukvarja in koliko ljubezni mu vrača.

Torej ti, želim sporočiti, če boš si kdaj zaželela psa s katerim bi rada hodila po razstavah potem si moraš nabavit psa, ki poseduje dokumente za rodovnika (tudi plačilo je zato tudi primerno. To je namreč nekaj podobnega, kot če igraš nogomet kot profesionalec ali za svojo dušo), če pa želiš imeti s katerim želiš preživljati lepe trenutke v svoje zadovoljstvo pa ti toplo priporočam, da lahko izbereš tudi takšnega psa, ki nima rodovnika po možnosti čistokrvnega, pa tudi nič ni narobe z mešančki.

Moje trditve potrjujejo izkušnje, saj se moji mladiči nahajajo po celi Sloveniji vse od Lendave do Portoroža in Nove gorice od lanskega leta pa celo v Nemčiji v Münchnu .


Mičo



S spoštovanjem!



**************************


A mi lahko kdo svetue kaj naj mu odgovorim? Ker res ne vem .

Lahko mu poveš, da tudi ti osebno poznaš dobro zobozdravnico, pa zato o vrtanju po zobeh ne veš prav nič več, da je očitno zgrešil bistvo in poanto rodovnika in obrača podatke v prid svojem pridobitniškem početju.

Zaželi lepe praznike in mu ne piši več.

Ta človek ne bo "spregledal" in se zato ne ubadaj več z njim, ker si boš le požla živce, veljave pa pri njem ne nosiš, ker si po njegovo premlada, da bi te jemal resno, ker kot vidiš te "poučuje".

No dobro da sem naletel na to. Mene pa predvsem zanima zakaj so psi z rodovnikom toliko dražji kot brez? Brez rodovnika ga lahko dobiš recimo že za 200€ medtem ko so z rodovnikom od 600€ pa navzgor. Hvala.

Zato,ker je pes brez rodovnika mešanec. Ker nimaš nobenih zagotovil, da je to res tista pasma,ki jo želiš kupiti, nobenih podatkov o prednikih, nobenih zdravstvenih testov ni bilo opravljenih pri starših.. Poglej malo po forumu, par dobrih člankov je na temo Rodovniški ali nerodovniški.  Če si želiš točno določeno pasmo,kupiš psa z rodovnikom. Če ne, posvojiš.

pri moji pasmi so psi brez rodovnika po 600€ z rodovnikom od 800€ naprej .... full smo zaslužkarji vzreditelji ane  >:(

Rodovniški imajo narejene zdravstvene preglede, ki stanejo, šolanje za preizkušnje stane, tudi vzrejni pregled je za plačati, pa mislim da nekaj za vzrejnega referenta itd., pa da razstav ne štejemo (ampak te itak niso obvezne, tako da...). :) Nerodovniški pa nimajo čisto nobenih pregledov niti ničesar, redki da imajo kvalitetno hrano, so očiščeni zajedavcev in cepljeni. :( In tudi nekateri nerodovniški so (žal) kot je napisala natis skoraj cene rodovniških.

Za placat so tako vzrejni referent pa taksa in rodovniki pa skok pa pot do samca pa  vsi potrebni in nepotrebni testi, ce ti ni vseeno za vzrejo pa se en kup stvari.

Tezko dvomim, da bo sel kaksen stepar na Dansko parit >:(

Mogoče za začetek prebereš tole: Zakaj rodovniški psi niso zastonj ... - KLIK (http://www.mojpes.net/modules/news/article.php?storyid=1265). Vsebuje več ali manj vse odgovore na tvoja vprašanja.