mojpes.net

Smetka, očitno sva si s Chanell usojeni. Sem šla posvojit Nerota z Gmajnic pa kuža ne prenese avta. Zanj sem se potem odločila, ker je bila Dakar oddana, že prej sem ga spoznala in je super kuža, ki se ga ljudje malo bojijo zaradi postave. Pa se nama ni izšlo. Jaz sem kar dosti na relaciji Ljubljana - Ljutomer in moj kosmatinec bo vedno z menoj. Zato me zanima, kako kaže s Chanell, oddana še ni kot vidim. Bi jo kar prišla iskat najkasneje v soboto. Te lahko pokličem? Ali pa ti mene saj cifro imaš, ne?
Lp

Ufff... skoda za Nerota! Ampak drzim pesti za Chanell !!!

Si ne morem pomagat - sem samo človek. Chanell najprej pravzaprav prva izbira, potem sploh ne izbira, zdaj pa usojena? Ne vem....Chanell je prijetna psička,; in morda še bolj kot marsikateri tukaj zasluži nekoga, ki jo bo imel res rad. Saj ne dvomim, da je ti ne bi imela, ampak bi rada, da je to res odločitev...takšna za zmeraj.
Nerota si želela posvojiti danes, zakaj Chanell šele v soboto? Kakorkoli, nimam tvojega telefona, boš morala poklicat ti. Prosim, ne zamerit, ampak vedno povem, kaj mislim. Če se boš odločila zanjo, pač želim, da je tokrat za zmeraj, da se zavedaš, da ima tudi ona že nekaj za sabo (nič hudega sicer, je pa bila brez vzgoje, ki jo rabi), da bo tudi z njo potrebno kar nekaj prilagajanja in šola. Če želiš, se lahko slišiva in debato nadaljujeva - ne v njeni temi.

Zmenjeno. Chanell v soboto odhaja v nov dom. ZA ZMERAJ! Sem zvedela, da je prava pubertetnica ki rabi ogromno gibanja. Bova skupaj uživali po Rožniku, Mostecu in še kje. Zagotovo nama ne bo dolgčas!
lp

takoda, priporočam šolo pri Xeni, za Chanell pa stiskam pesti (dokler ne bo v arhivu, še vedno držim sapo ;))
T.

Ok....Chanell in takoda dobivata priložnost za preživet skupaj en del življenja. Zamolčanega ni nič: Chanell je imela demodex, zadnji izvid negativen. Stara je leto dni, čisto brez kakršnihkoli težav je združljiva s psi, psicami in mladiči, je pa zelo aktivna in v puberteti - potrebuje šolo in doslednost pri vzgoji. V stanovanju je čista, v kolikor ima dovolj sprehodov. Ko ostane sama, protestira - zna biti vsaj nekaj minut tudi glasna.
V soboto torej odhaja od tu.

TinkaraC, kje pa je ta šola? SEcer bova verjetno najprej poskusili kar sami ker imam izkušnje s šolanjem psov, ampak kak dober inštruktor na zalogi nikoli ni odveč.

KD Krim  ;).
lp
T.

Supec Chanell in takoda.  :D  Lepo se imejta in vso srečo vama želim.  :)

Takoda
Sem prebrala o Nerotu iz Gmajnic. Chanell pa tudi spremljam. Upam in si želim, da je to tvoja končna odločitev in predvsem za ZMERAJ. Tako, kot ti je že tudi Polona napisala. Saj sama veš, kaj se zgodi, pa kaj je potem najslabše za pesjane...če pridejo nazaj. Drugič je hujše..kot prvič.

Pa srečno tebi in Chanell, ker si res zasluži dobrega človeka, ki jo bo imel rad in se 25 ur z njo ukvarjal.  :)

Šola poteka pri Xeni (pasja šola za azilaše), na vadišču KD Krim v Sneberjih (par minutk vožnje od BTC). V soboto smo imeli prvi sestanek, to soboto pa že začnemo zares s pesjančki. Je pa to prav za azilaše in morda ne bi bilo slabo, da se priključita, pa tudi cena je nadvse ugodna, tako da to ni kakšen velik strošek.

LP

No, saj sem napisala in povedala. Sem mislila, da sem dovolj jasna - Chanell kar MORA v šolo. Na pogodbi nam piše, katero priporočamo. Lahko si seveda izberete tudi drugo, če želite. Ampak konkretno Chanell bo pa kar morala v šolo - s tistim, ki jo bo posvojil. takoda...v šolo bo treba  :).

O suuuuper! Ojej, kako sem vesela!!   :D :Dtakoda, veliko veselja vama želim in vsega lepega!

Oh, prehitro kliknila...vglavnem...sem res ful vesela.  :D :D :D Sploh ne vem, kaj nej napišem...sem kar malo iz sebe  ;D ;D :-[

No super :D takoda, sm vesela da ste našli še eno dušo za vas :D
Ja v šolo pa je treba, je velika punca, zna bit veliko problemov, če ne bo pravilno vzgojena ;) je pa tudi zelo simpatična. Želim vama lepo skupno življenje, pa mogoče se srečamo kej na rožniku ;)

Žal. Ne morem zapustiti Nera ne da bi mu dala še eno šanso.

ammm a samo jst tole ne razumem? Chanell zdej odpade? :-X

 ??? Jaz tudi ne vem kaj zdej to pomeni  :o
A lahk neha folk s tem pisanjem BI - BOM - PA NE BI  :-[ - Pišite takrat ko bo žival že pri vas in pri vas tudi ostala, da ne bo nepotrebnih  :'(

A se samo meni zdi, da je bilo v zadnjem času zaradi zapletov in s tem posledično več nepotrebnega dela napisano/naprošano, da se 2x premisli, preden se kaj piše v razne teme...ker očitno bo treba še 1x napisat -  ker očitno nekateri še vedno ne znajo brat. Kakšna nepotrebna pisarija...

nevem sicer, ali je to panazoritev nepotrebnih in nepremišljenih  postov :-\, ali pa je nekdo izgubil smisel za humor >:(, saj je med takodinama postoma samo 3 ure razlike.


lp.

Žiži, te tri ure so relativne. Tukaj sem, zlijte svoj žolč name, tu ne bomo delali gneče. Stvar je taka da sem - se vam da brat celo zgodovino? - se odločila posvojiti psa. Našla sem Chanell in Nerota. Ko sem bila s Polono že dogovorjena,da pridem POGLEDAT IN SPOZNAT Chanell, se je pojavila še Dakar. In sem se dogovorila da obiščem obe naenkrat. V Horjul sva prišla oba s prijateljem, spoznala obe psički, tako na brzino. Dan pred tem sem šla na Gmajnice in peljala Nera na sprehod. Potem pa je prišlo do težjega dela-odločiti se. Zagreta za Dakar sem napisala malo preveč in izpadla kot neresna posvojiteljica. Medtem ko sem se trudila popraviti vtis, je Dakar odšla v nov dom, kar vsem privoščim. Medtem sem vsakodnevno obiskovala Nera, se dogovorila za kastracijo in ga danes šla iskat. vendar se je revežu v avtu popolnoma urgalo, norel je, grizel naslonjalo sedeža... Ustavila sem, ga dala ven iz avta, pomirila in nazaj pa je bilo še hujše. Odpeljala sem ga nazaj, tistih par sto metrov... Mislite, da sem uživala? Ne, komaj sem zadrževala jok, vsaj dokler se nisem pripeljala za prvi ovinek. In res je, doma sem zagledala pasje igračkle, posteljico, sklede... Ter se, neumno, neodgovorno, prenagljeno,pa še kaj, odločila za prvo izbiro-Chanell. Potem pa so prihajala sporočila na gmajniško stran, Takoda a res, ne bi še malo poskusila..., videla sem ga kako gleda za menoj... In po treh urah (se mi zdi večnost) mi je potegnilo, da ne vem kaj se grem. Nero tuli za menoj, jaz za njim,a Chanell naj bi bila pa tolažba? Ne! Zasluži si več, pa če tudi me zato vsi zasovražite, spluvate in si mislite po svoje. Jaz se bom jutri vrnila na Gmajnice, in pojutrišnjem in... dokler ne bo Nero pripravljen iti z menoj ali dokler ne bo brez dvoma jasno, da on in avto ne gresta skupaj.

Tole je pa visek vsega.  >:( Ali ljudje sploh premislite, preden kaj napisete? V nekaj urah ste se sposobni 5x premisliti pri tako pomembni zadevi kot je posvojitev psa? Ok, razumem, da neka alya13 ceblja po pasemskih temah, da pa se ena odrasla oseba takole zafrkava s forumovci, mi je pa nerazumljivo. >:(

Se strinjam s skogkatt, pisite ko bo pes ze pri vas, vse ostalo je cisto nesramno zafrkavanje vseh, ki se trudijo okrog zapuscenih psov. lp

ne ne bom te spljuvala, ker to ni moj način, se pa strinjam samo z en enim stavkom v tvojem postu, da si Chanell zasluži veliko več od neodgovorne, prenagljene osebe, ki ne ve kaj bi rada in enako želim tudi Nerotu.


lp.

O svašta  >:(

Dokler se tale BI-BOM-PA NE BI dogaja v tvoji glavi in so psi se na varnem v zavetiscih, je to tvoj problem. Smo ze prebrali veliko bedarij, tudi to bomo preziveli.
Ce se bo pa tale BI-BOM-PA NE BI, dogajal, ko bo kateri od revezev, ki si jih izbrala, prestopil vrata zavetisca in odsel k tebi, potem  >:( pa  >:( ...

Daj prespi se ene 5x, napisi se kaksno bedarijo tu gor in ko ti bo res KRISTALNO JASNO kaj in kako, potem se sele odloci ali JE SPLOH REALNO, da imas psa.

Ce te je iz tira vrglo Nerovo obnasanje, potem bolje sploh nehaj ramisljati o pasjem druzabniku. Saj se tega ne ves, kaj in kako postopati, ko gremo po psa in ga odpeljemo v nov dom.

Takoda, svetujem ti:vsedi se, si vzemi čas in premisli, kaj bi res rada v življenju. Tačas pa še naprej lepšaj dneve zapuščenčkom s sprehodi in zbiraj informacije o konkretnem reševanju težav pri pravih poznavalcih. Oglasi se spet, ko ti bo nekaj več jasno, da ne boš smetila tem po forumu. Lahko pa spremeniš to temo v smislu glasno premišljevanje oz. pisanje o mojih dilemah. Ne da bi pri tem sprejemala "kratkoročne zares trdne" odločitve, ki ljudi prizadenejo, ker jim za zavetiške pse ni vseeno. Vse tole mislim dobronamerno, kljub temu, da se morda bere drugače. Razumem, da si v stiski, vendar ob takih postih postanem tudi jaz in če prav razumem, tudi ostali, ki so ti odgovorili. Torej, vsedi se, premisli in si vzemi čas. Saj ne gori voda. In le v takem primeru te bom lahko resno jemala kot primerno posvojiteljico. Kajti pasme za katere se odločaš zahtevajo resnost. Pa lep pozdrav in upam, da se bova v bodočnosti lahko še kdaj brali

Takoda, imela sem psa, ki je v avtu tulil do onemoglosti. In celih 14 let kar je živel, se je to ponavljalo neglede na vse nasvete in priporočila. Poleg tega je bil hud pretepač, ki se je zaganjal v vsakega psa, ki sva ga srečala; o kakšni hudi ubogljivosti pa ne bi govorila (pasje šole v tistih časih so bile še rariteta). Pa sva nekako prevozila vsa ta leta, ko sva bila skupaj. Čeprav sem mu seveda obljubljala odhod od hiše in tako naprej, kar pa nisem nikoli uresničila.
V čem je point mojega pisanja....za sprejeti psa ali katerokoli žival je potreben čas in razmislek. In to krepko več kot samo nekaj ur. Glede na tvoje pisanje pa se mi zdi, da iščeš idealnega psa. Takega, ki ne bo uničeval avta, takega, ki bo prijazen, ki bo ubogal na prvo besedo..... Vsakemu nameniš dve, tri ure, da se izkaže in to je to. Pozabljaš pa, da gre za pse iz zavetišč s svojo preteklostjo (kakršnakoli že je), ki se ne morejo na en, dva prilagoditi nekomu, ki se je tisti dan odločil, da bo posvojil nekoga.

Lp, Silvie

Res je. Chanell si ne zasluži takšnega lastnika, ki bi jo imel za nadomestek. Noben pes si ne. Ne zasluži si niti to, da ima lastnika, ki jo ta trenutek želi in hoče, naslednjega pa se že premisli. Pa niti razumem ne tega. Kako se lahko premisliš, katerega psa bi, ko nekaj ur pred tem že pišeš skoraj, kot da je že doma pri tebi potem, pa je le nadomestek?  :o

Upam le, da tudi Nero ne bo na koncu nadomestek Dakar. In, da ne boš to ugotovila prepozno. In, da ne bo vse, kar naredi, razlog za vrnitev psa; danes avto, jutri pogrižen stol. Če bo tako, mu raje ne daji več nobene šanse. Bo bolje za vse, predvsem pa za psa.

lp,
Diana

hja.... ob tem odstavku se mi poraja kopica vprašanj. in asociacij. in podob iz preteklosti. in nasprotujočih si čustev. pa ne bom o vsem tem, ker ne sodi v to temo.

edina relevantna zadeva se mi zdi sledeče: posvojitelji pri smetki ne dobijo psa, ki bi se za prvim ovinkom spremenil v nekaj povsem drugega, kot je bil v trenutku prevzema iz zavetišča. če ima kak pes težnje v določeno smer, to smetka vedno pove in opozori ljudi tudi na zadeve, ki na prvi pogled niso vidne. in če nekdo ne izkazuje potrebnega znanja, izkušenj in pripravljenosti, ne bo dobil psa, ki ni primeren za novopečenega vodnika.

takoda, tvojih teženj, motivacije in odločitev ne razumem. upam, da boš kmalu ugotovila, kaj želiš, saj boš brez tega težko vodnica kateregakoli psa. škoda je le, da tvoja zmedenost in neodločenost jemlje dragoceno energijo in čas ljudem, ki še kako dobro vedo, kaj bi želeli doseči in vsakodnevno trdo garajo tudi brez tvojih kapricastih idej.

Žalostno  :'( :'(

 :'( Pa to je zivo bitje, no... Ko vidis psa (v zivo!!!) in si reces: "od nje/njega se nocem vec nikoli lociti", ves, da je pravi. Vse ostalo je... pravljica.

Si mi dala eno krasno iztočnico. Sem imela eno obdobje, ko sem brala jugoslovanske pravljice. V njih so se redno klali, sekljali, zažigali, obešali itd. Skratka, nobenih rožic in princesk in princev in takih reči. Nimajo vse pravljice srečnega konca....
Chanell (revica naša) še vedno odmeva vsepovsod...bojda je problematična, nevzgojljiva, obupna, bolna in še kaj. Kaj je komu naredila? Menda se trudimo prikrit, kar se prikriti da in zavajamo nič hudega sluteče ljudi s psico, ki bo gotovo storila kaj zelo hudega ob prvi možni priložnosti. Hja, ne vem...Komaj čaka na pozornost, pridna je, nikomur nič noče, hitro se naveže na človeka, zdrava je. Za razliko od ljudi, ki menjajo svoja prepričanja, videnja, poglede na stvari in ljudi v svojih življenjih, ona želi pozornost, čohanje, hrano in dovolj gibanja....že ves čas. Ne dam je nikomur, ki se mu bo zdela dovolj dobra izbira takrat, ko ne bo kakšnega pasemskega na vidiku.

Samo še par besed. očitno nisem povedala da imam izkušnje s psi iz zavetišča. Moja prejšnja kužica je bila tudi posvojenka, težavna, svojeglava in še kaj, pa sva z veliko truda predvsem pa (mojega) potrpljenja, odpravili vse težave in srečno živeli dokler me ni zapustila.
V življenju še nisem zavrgla živali, nobene, sem jih raje pobirala s ceste in jim poiskala nov dom.
Pasma ali ne pasma se mi fučka. Če bi hotela prvaka, bi ga kupila. Raje kot majhne imam velike pse, to pa je tudi vse. Pa kratkodlak naj bi bil.
Vse, česar se res počutim krivo, je debatiranje po forumu prekmalu. Obžalujem vsak slab občutek, ki sem ga povzročila pri vsakemu od vas.
Aja, še to. Tole včeraj Nero - avto, se mi ni zdelo tako nedolžno. Ni bil le strah in malo jjokca, bila je panika. Ne gre mi za avto, bojim se, da bi kljub trudu in delu z njim, ta strah osatal. Kaj pa potem? Jaz sem tedensko na relaciji Lj- Prekmurje. Tudi na misel mi ne pride, da bi psa vsakič puščala pri prijateljih ali ga celo vrnila v zavetišče. Verjeli ali ne, ko se odločim je za vedno, oziroma dokler nama je dano.
Ne bom se več javljala tule. Z Nerom bom delala in se potrudila. Lahko nama držite pesti, lahko pa naju pozabite in se ukvarjate z bolj koristnimi zadevami.
Smetka, tebi osebno se opravičujem za lažne upe. Morda boš pa le lahko vsaj malo razumela. Saj če razumeš živali...

sedaj si pa meni dvignila pokrov. >:(

sploh se ne zavedaš, kaj si naredila s tole svojo muho.

Polona te je kaj hitro spregledala, pa ti je vseeno dala še eno možnost in sedaj ko si pokurila še to, bo še bolj previdna in upam, da nekoč res ne bo komu naredila krivice in to zaradi takšnih brbelj kot si ti.

seveda Polona bi morala razumeti tudi ljudi, ker razume živali pa čeprav so tako neodgovorni, ja pajade.

upam, da bere ta forum kdo, ki je povezan z gmajnicami in jim sporoči, da naj bodo pri Neru zelo previdni, preden ti ga zaupajo.

tebi pa svetujem, da se držiš Drejčijevega nasveta.

LepDan

Kje pa bi potem bil? Cele dneve sam doma?

Dajte že nehat napadat takodo, no!
Naredila je napako, priznala je napako, kaj naj po vašem še stori?
Ste vi vsi povsem nezmotljivi?

Saj vem, da boste zdaj napadli še mene! Kar, če vam je v veselje...

In mimogrede - takode ne poznam in je ne zagovarjam zato. Po pripovedovanju v sosednji temi tega foruma vem samo to, da sem jo slučajno enkrat videla v Gmajnicah. V množici obiskovalcev, ki so bili tisti dan v zavetišču, mi je padla v oči, ko sem jo videla v družbi (upam da nekoč njenega) Nerota in ne vem zakaj me je takrat spreletela misel: "upam, da je prišla posvojit Nerota".
Zanesem se na svoje občutke in še vedno upam, da bo Nero kmalu pri njej doma!

No, zdaj pa le pluvajte še po meni!

Mel, a res ne razumeš, kaj je hotela takoda povedati, ali se samo delaš? Že cel čas vam dopoveduje, da se tedensko vozi v Prekmurje in da želi, da jo tudi njen kuža spremlja na vseh teh poteh.
Če bi ga imela namen puščati doma, bi ji bilo najbrž čisto vseeno, če pes ne prenša avta, kaj?!

fetta, tole pisanje ima predzgodbo, ki je očitno nisi dovolj prebrala ali zasledila.
Jaz ne bom pljuvala po njej.
Toda vem, kako težko je najti ljudi, ki svoje kužke sprejmejo s plusi in minusi, ki se trudijo, šolajo, vzgajajo ... in predvsem, ki se ne premislijo na 2 uri, o tem, kaj bi, koga bi in koga ne bi ...
Vse bolj razumem Smetko, ko včasih odreagira bolj na trdo do koga. Mislim, da je videla vse preveč takod, da bi zaupala ljudem vsevprek.
T.

TinkaraC, tudi jaz sem na sosednji temi takodi povedala, da se mi zdi, da je nad Nerotom v avtu prehitro obupala, da ga morda ne bi smela kar tako nazaj odpeljati, ker konec koncev je bil Nero dan pred tem kastriran in najbrž se kužati po operaciji že tako ne počutijo najbolje... in potem še "trobenta" okrog glave... pa avto...
Takoda se zaveda, da je naredila napako, da ni naredila prav, da so bile vse njene odločitve v urah po tem nepremišljene... In pripravljena je to napako popraviti.

Pa saj najbrž je že vsak od nas naredil kdaj kako nepremišljeno potezo, kaj?! Le da tega nismo objavljali na netu in zato nismo bili popljuvani...

jaz jo popolnoma razumem ker sem isto napako storila jaz in me je nazjala ena izmed uporabnic na mojpes.net.....rezerviarala sem psa mešančka s kokerčkom in je  bil pes v ribnici in na koncu je šlo vse narobe in mi po psa nismo mogli it ...res pa je bilo da tega tudi punca ki ga je oddajala ni razumela in mislila da smo si izmislili....tako da takoda ti kar pojdi po svojega nerota in ga osreči ...pa več potrpežljivosti....za chanell pa se bo že našel pravi....

lp,;)

Končno nekdo, ki se trudi štekat. Ja, napaka. Ja, kriva. Ja, prenagljena. Nikakor pa ne neodgovorna! In točno tako, jaz želim da bo moj kuža vedno z menoj, v avtu, doma, na dopustu. Ne le tri ure na dan.
Dajmo nehati s temi posti. Bom manj pisala in več delala potem se bo pa videlo kdo kaj je in kaj ni.
Smetka oz. Polona, upam da res ne boš zaradi mene komu naredila krivice. Nekateri vejo kaj bi radi in upam, da jih boš pravilno ocenila na prvi pogled.

fetta, tisto vprašanje je bilo postavljeno od rem, in ne od Mel ;)


Moram reči, da se s temle zelo strinjam. Boljše je 30 postov ali vprašanj preveč, kot eno samo premalo. Res da to pomeni več dela, pomeni pa manj nepravih posvojitev.
Priporočam pa, da se vsi skupaj ne začnemo veselit, ko nekdo napiše jaz bi pa... dokler kuža ni zares doma, ni posvojen ;)


In se podpišem tudi pod tole.

Sem tvoje pisanje narobe razumela, se opravičujem. :)
Včasih res ni dobro, da da preveč pišem-o.

Pa saj se nima smisla sedaj prepirati. Kar bo pač bo. Mi nismo tukaj zato, da sodimo kdo je primeren lastnik in kdo ne. Niti ne moremo oceniti človeka po parih vrsticah na forumu. Težava pri forumih je ravno v tem, da lahko čisto popači realno podobo osebe.  Nekateri 12 - letniki lahko pišejo že zelo zrelo, medtem ko že nekateri starejši včasih naklaftramo takšno neumnost, da ne sodi nikamor.

Takoda - jaz ti želim, da se pravilno odločiš in zbereš pravega psa zase. Sicer pa sem jaz bolj mnenja, da si pes poišče lastnika :).

Srečno in poročaj kako se boš odločila. Drugič pa malo premisli preden kaj napišeš, da te ne bomo spet narobe razumeli, prav?

Lp, Ines!

Jaz se pa pod to podpišem

Hm, ne gre ravno za napade, ki bi si jih kar tako izmislili, temvec je posvajanje psov, ki so dali za sabo ze marsikatero kalvarijo, precej povezano tako z razumom kot s custvi. In ne gre toliko za ljudi kot za pse.
Zolc? Ne gre ravno za zolc in niso forumovci tiscali v narocje nikomur ne Nera, ne Dakar in ne Chanell, temvec se v raznih posvojitvenih temah ves cas pojavljajo fore: "bi, ce bi lahko", "bom, ko bom"..., potem se pa pojavi: "ta je moj", "ne, tisti ni moj, ampak bo ta moj", "oh, neee, raje bo on moj"... Mi je jasno, da ne berejo tega psi in tako oni ne morejo biti prizadeti, da se jih izbira po trenutnem navdihu, berejo pa to ljudje, ki so tesno povezani s posvojitvami psov in so dali ze marsikatero "clovesko foro" skozi. Ni tezko razumeti ogorcenja takih ljudi. Predvsem zato, ker se ob vsaki morebitni posvojitvi veselijo skupaj s tistimi, ki oddajajo psa, naj bo to posameznik ali zavetisce. Pes itak ne ve, da se okrog njega kaj dogaja, dokler ga ne spokamo v avto. Ja, ko ga pa spokamo v avto, so pa odlocitve dokoncne. Ampak to nam mora biti jasno v trenutku, ko primemo za strik in vlecemo psa v avto in ne potem, ko se zadeva ze zaplete. Potem pa se skacemo malo sem in malo tja, od ene slike do druge..., saj skleda, postelja in povodec doma cakajo. To niso pravi razlogi za posvojitev. Je pa takale tema predvsem poduk vsem bodocim morebitnim podobnim posvojiteljem. Pri tem ima sicer res glavno vlogo takoda, vendar sama ne jemljem tega kot napad nanjo, temvec šolo vsem nam za bodoce. Tako tistim, ki nameravajo kaksnega psa posvojiti, da se bodo pred samo posvojitvijo res prepricali o svoji pravilni odlocitvi, ne glede na zaplete, ki bodo se prisli. Kot tudi za vse tiste, ki dajejo pse v posvojitev, da bodo se bolj previdni, preden dajo strik posvojitelju v roke.

Bom vseeno izkoristila tole temo v horjulskem koticku, pa napisala svoj pogled na izkusnjo z Nerom, s tem pa morda pokazala tudi moje videnje problema - takoda morda se ni cisto zrela za posvojitev. Pa brez zamere ze kar takoj zdajle, da ne bo izlivov vroce krvi.

Psa je hodila sprehajat teden ali dva, ce sem prav razumela njena pisanja. Malo ga je spoznala v njegovem trenutnem okolju, v Gmajnicah, malo izven, ce sta se sprehajala okoli. Potem so psa sterilizirali, mu nataknili ovratnik. Nekatere zivali to prenasajo povsem brez problema, druge totalno frustrira. Zivali ne znajo razumsko sprejemati velikega ovratnika, ropotanja ob vsakem trku ovratnika z okoljem... Ne znajo preceniti, da bo ovratnik sel cez dan ali dva dol. Ni jim jasno, zakaj ga imajo... No, nekatere ga pac povsem sprejmejo, druge se upirajo, tretje oblezijo nemocne... Vsako posebej pa je treba razumeti. Ja, razumeti jih moramo mi, ljudje. Ce smo tesno povezani z neko zivaljo, tako razumevanje ni niti malo tezko in nasa ravnanja ob "kroznik frustracijah" so povsem spontana.
Poleg problema "ovratnik" je morda nero imel se problem "avto". Ne poznam njegove zgodbe, vendar nisem njegov morebitni posvojitelj, zato zame ni pomembna. Izjemno pa je pomembna za morebitnega posvojitelja. Kateregakoli. Torej, ce vemo, da se Nero ni vozil z avtom ali ce vemo, da se je vozil, je treba tako eno kot drugo dejstvo vzeti v zakup. Ce ne vemo, ali se je vozil ali ne, potem je treba zadeve nekoliko stestirati. Vendar, nikakor z ovratnikom. Dve frustraciji? In potem cudenje, da ne gre? Da je pes znorel? Jaz bi tudi, ce bi me zaprli v skatlo, kjer vse ropota, pa ne vem tocno, zakaj in kaj ropota in ce me zvezejo v "prisilni jopic", pa ne vem, zakaj so me zvezali.
Kaj hocem povedati?
Predvsem to, da je treba najprej razumevanje in sprejemanje. To je potrebno pri dvomesecnem mladicu, ki ga vzamemo iz izvrstno oskrbovanega legla. Da je treba izjemno razumevanje in sprejemanje "muh" odraslega psa, za katerega vemo ali ne vemo frustracij iz preteklosti? Upam, da je to vprasanje zadnjic postavljeno tukaj, saj smo na pasjem portalu in ne na kozmeticnem. Govorimo o psih, zivih bitjih, ki cakajo na svojo novo priloznost. Ne na priloznosti "danes ja", "jutri ne", "pojutrisnjem morda"... Ne poglabljajmo z lastnimi poskusi frustracij se bolj, kot jih ze imajo najdenci. In ne poglabljajmo nezaupanja skrbnikov teh zivali se bolj, kot ga ze imajo. Namrec, takoda je ena izmed mnogih. Njena "napaka" tukaj je edino ta, da je vse sproti zapisala. napake drugih so skrite za poskusi posvojitev in vrnitvijo psov brez medijskega spremljanja. Zanje pa vedo oskrbniki zivali v zavetiscih.

No, se to, da ne bo kdo ven padel zaradi zgornjega, ces, kaj blebeta, ko nima pojma. Predvsem za tiste novince, ki ne poznajo preteklih dogajanj. No, nekaj pojma imam, predvsem pa izkusenj.
- Najprej posvojitev 4-mesecne psice mesanke, kandidatke za evtanazijo. Totalno frustrirana je prisla k nam, saj so si jo podajali dva meseca sem in tja, predvsem zato, ker je med vecurno samoto po stanovanjih lulala. Razumeli smo jo, ko je lulala vsepovsod in resevali problem. Razumeli smo jo tudi, ko je "mrtva" lezala s kroznikom na glavi, ker ni vedela, kaj se z njo dogaja. V jeseni je bila stara 9 let in ji nic ne manjka.
- 5,5 mesecna bokserka, ki je postala breme, ocitno zivela v majhnem hodniku, lulala samo na striku, bolj ali manj nesocializirana, pred prihodom k nam bila posvojena in vrnjena po 7-ih urah, ker je ugriznila posvojiteljico, po treh tednih pa se je pokazalo se dosmrtno kronicno vnetje crevesja in hude odlocitve - evtanazija ali poskus sanacije. Odlocitev o sanaciji in posledica 8-mesecne stroge diete (ampak dobesedno stroge, brez prekrska pozret en list trave), zdaj pa dosmrtno pazit na vso prehrano. Smo jo razumeli tudi, ko je okrog letala z ovratnikom po sterilizaciji, pa po sivanju raztrganine, pa po hudih driskah, pa ko ji je utrgalo in ni ubogala, ker ji to pac prej ni bilo treba poceti. Nisem vedela, kaj se je prej dogajalo z njo, ceprav sem jo posvojila direktno od prejsnje lastnice. Ni bila postena, ni povedala nicesar. Torej, sem ugotavljala sproti sama, se prilagajala in sprejemala. Zdaj je stara 3 leta in pol in ji nic ne manjka. Nam pa tudi ne.
- Prevzem 10-mesecne nemske doge, ki je sele cez cas pokazala razne strahove, s katerimi se obcasno vedno znova in znova srecujemo. Zaenkrat kroznika se ni rabila, bo ga pa verjetno se letos, ko bo sterilizirana. Zdaj je stara 3 leta pa se malo in ji nic ne manjka, tudi ko jo je strah. Ima nas.
- Prevzem cca polletnega macka, najdenca, ki se vedno raztura vse po bajti, pomece vse od vsepovsod, do koder lahko pride, polomil je vse zaluzije v bajti, nosil kroznik nekajkrat, ker med drugim z "neznano" boleznijo odreagira vsakokrat, ko pride k bajti kaksna druga zival. S kroznikom je nemogoc, pa ga razumemo, se mu nekoliko prilagodimo in sibamo dalje. Kljub katastrofam, ki jih ze ves cas izvaja, je nasa najvecja maza. Star je recimo 5 let in pol do 6. Imamo plac, imamo zeljo, imamo voljo, pa zaradi Zmaja ne posvojimo se kaksnega macka. Je bil dovolj bolan, da bi izzivali usodo z novo "neznano" boleznijo. Ga razumemo.
- Posvojitev edinega neproblematicnega kmeckega garjavega 2-mesecnega macka, ki je crkljivec, neobremenjen, kroznik ga ni motil... Zdaj je star 5 let pa se malo in mu nic ne manjka.
Za nobeno naso zival ni nikoli nihce in nikdar v nasi bajti pomislil, da bi sla kam drugam, pa ceprav Zmaju po vsaki pizdariji, ki jo uzene, obljubljamo vrnitev v Trbovlje.
Jih hocete videti? Poglejte predstavitev (http://www.mojpes.net/forum/index.php/topic,3008.msg95723.html#msg95723).

Torej, takoda in vsi ostali morebitni posvojitelji. Najprej se odlocite - posvojitev ne glede na kasnejse zrtve. Najprej razcistite pri sebi, ce ste pripravljeni. Ampak pripravljeni pomeni res v vsaki situaciji, tudi ce se pes ne bo hotel voziti v avtu. Nasa Luna se ne vozi rada, Bali cepeta od veselega vznemirjena pred voznjo z avtom, Lara pac sprejme voznjo kot del zivljenja, Zmaj se dere, kot da ga koljemo, Mars se ne obremenjuje. Shendlamo tako ali drugace. Pred posvojitvijo kateregakoli izmed njih smo se vsedli skupaj in se zmenili, da bomo prestali vse, kar nas caka.
Ce so obveznosti, je treba posvojiti takega psa, s katerim se bomo tem obveznostim lahko prilagodili. Ce je veliko voznje z avtom, je neodgovorno posvajati psa, ki se ne vozi rad. Vendar, po 100 m z "norim" psom, ki ima talar na glavi, bomo tezko rekli:
- da se rad vozi z avtom,
- da se nerad vozi z avtom,
- da znori v avtu,
- da ga bomo lahko vsak dan jemali na voznjo.
Namesto skakanja malo sem in malo tja si vzemimo cas in ko je odstranjen en vzrok za frustracijo (recimo kroznik), spoznajmo psa z nasim avtom. Pocasi in previdno. Do trdne odlocitve "za zmeraj" ne kvasimo, "kaj bi, ce bi, ko bi..." in ne ustvarjajmo laznih upov sebi, zivalim in skrbnikom.

Razmislite, novi posvojitelji. Samo na vas je. Zivali nas ne izbirajo, temvec mi izbiramo njih.
Razumite tudi trenutne oskrbnike zivali v zavetiscih. Hocejo najboljse za zivali. Nekdo, ki ne ve, kaj bi rad zase, je tezko najboljsi za zival.

Hehe, saj ste ze navajeni, da ne znam na kratko ;D

Amen!  (http://www.cosgan.de/images/midi/verschiedene/n130.gif)
;)

P.S.
Boljše en dolg post, kot pa še ... xy kratkih.... ;)

Jana, malo off topic - imaš pa bajto polno razgrajačev ;D ;)

Hehe, Gargamel, vprasaj Kajo, ki je delno zasluzna za najhujsega med njimi ;D. Mu je pred dnevi med drugim vztrajno odpirala okno, ko se je sprehajal not in ven.

Morda se komicno/resen dodatek za posvojitelje mack. Nas Zmaj je bil najprej macka, potem je bil breja macka, na koncu pa je postal kastriran macek ;D. Ko smo prvic klicali Kajo in zaceli posvajati macko, je bila odlocitev trdna in je ostala trdna tudi potem, ko je iz samo debele macke postal po nekaj urah breja macka, definitivno je bilo pa zvecer ze tako zabavno, da se mu ni bilo mogoce odreci, ko je postal macek :P
Kaksen zaplet nas ne sme vreci iz tira.

Kaj ces Jana, tudi taksni transseksualci obstajajo. ;D In verjetno je Zmaj ravno zato tako mahnjen na preoblikovanje doma. Tiste rolete na "njegovem" oknu so zakon. (http://www.pas.com.hr/forum/smileys/smiley32.gif)  ;D lp

Joj, hvala za opozorilo.
Mel, tebi pa opravičilo - ni bilo namenoma! ;)

Jana - zelo lepo si vse skupaj povedala!

In me veseli, da je ta tema končno od obtožb prišla korak naprej!

He , he Jana tudi pri nas imamo mačjega pospravljalca polic, mize pulta....... :D

Vse kar po njegovo "ne paše" na mizo, poličke je trba zmetati dol. Tako včasih, ko se ne vstanem dovolj zgodaj dobim za budnico šatuljo na glavo....in ko je že zeeeelooo lačen začne v shrambi s spodnje police metati dol vse kar mu je na dosegu in s tem opozarja, da je čas za papico....   :P

U, pomeni, da nisem edina, ki je imela tako transseksualno zverino...

In da še malo dodam k tvoji zgodbi - ko se odločiš, je tvoj in..... Konj, kupljen (ne posvojen), ki je začel kmalu brez očitnega razloga šepat - kljub ponudbam "dobromislečih", da ti šenkajo drugega konja, ker se jim smiliš, ker svojega ne moreš jahati... - kljub dragi oskrbnini, veterini itd. A je sploh kaj za razmišljat??? Letos "praznujeva" dobrih 7 let šepanja. Ga ni denarja, da ga menjam!

 :D :D Bravo!

Lp Polonak

Jana
Bravo zate in tvoje "živalsko carstvo"  :)
bravo tudi za kratek post  ;D

takodi in vsem bodočim posvojiteljem pa samo še nekaj malega - bistvenega
Najprej se moraš sam odločiti, če si sploh zmožen biti posvojitelj.  :-\
Lahko si izbereš približno velikost, kratkodlak, dolgodlak in podobne stvari...potem pa pogledaš po zavetiščih opise, slike..greš lahko večkrat pogledat, sprehajat, spoznavat..in vse ostale stvari.
Potem, ko si že trdno prepričan, kaj hočeš..potem se odločaš...(in napišeš na forum, ko imaš živalco že doma in ne razmišljaš preveč naglas..da bi vsake par ur tega ali onega...ker pač to ni dobro predvsem za bodočega posvojenca..niti najmanj pa ne za skrbnike Zavetišč)

Na tak način boš dober posvojitelj...KO SI SAM PREPRIČAN, KAJ HOČEŠ OZ.ŽELIŠ

Ali pa si enostavno s kakšno živalco (psom)  "padeta v oči"  in TO JE TO.
Toda, v tem primeru moraš biti še bolj pripravljen na PRAV VSE.  ;) :)

Pa vam samo na kratko napišem še tole.
Ko smo bili doma že malo manj kot 1 leto brez pasje družbe, (dobermana) sem se odločila,  posvojiti kužka iz Zavetišča. (da rešim vsaj enega, čeprav bi ga lahko kupila po želji..)
Kar enega, ki mi bo padel "v oči" , ki bo za vedno samo moj, in vedno z menoj. Toda, ko sem zagledala Lizo (rjavo dobermanko v Zav.Kp), sem jo gledala 3 dni in jo šla pogledat od blizu..je šla takoj z menoj domov. (in to z vsemi svojimi problemi, težavami, ali netežavami) Tako sem se odločila.  :)

Zdaj je minilo 11 mesecev in mi ni prav nič žau, na misel mi ni nikoli padlo, da bi kaj jamrala, ali misel da bi jo vrnila..pa sem/smo marsikaj doživeli..pa preživeli. In verjetno še marsikaj bomo.
Samo toliko, da ne bom kot Jana..kratka  ;D

Srečna sem/smo, da jo imam, oz. jst pravim, da ima ONA MENE.
Pa LP Mojca

Sicer nisem znana kot "reševalka" azilašev, temveč bolj kot lastnica "rodovniških" zveri. Ampak vseeno. Tudi mene se zgodbe nesrečnežev iz azila dotaknejo. Čeprav ne govorim tega na glas, je letos že en kuža iz azila našel dom, ker sem ljudi prepričala, da bodo z njim ravno tako zadovoljni, kot s "čistokrvno" zverino.
Sama pa ne bom posvojila takega kužka. Zakaj? Ker se poznam in vem, da moj življenjski način tega ne dopušča. Ker se že vnaprej zavedam, da lahko iz azila dobiš super kužka (sosedje imajo eno horjulkico, močno sumim pa, da je še ena - čisto na novo - v sosednjem bloku), lahko pa tudi ne. Lahko pa dobiš - težavnega psa, s katerim enostavno ne moreš živeti - ker imaš naporno službo, male otroke, alergijo, tečne sosede. In - ker so pri nas psi (in durge živali) do konca - bi bilo za mene to prezahtevno.

Osebno takode sploh ne jemljem kaj zelo resno. V bistvu sem na začetku celo menila, da gre za "kibica" na forumu - predvsem po postu, napisanem pod temo razstave na Hrušici.  Po tem "binebibi" sem v to skoraj prepričana.

In prepričana sem, da bi bilo za takode mogoče bolj smiselno, da kupi kužka, pri vzreditelju, dobro socializiranega. Ker se bo tako kuža lahko najbolje privadil njej in ji sledil - na sprehodih in popotovanjih od Ljubljane do Prekmurja.
Nakup psa je vedno odgovornost. Prevzem psa iz azila pa - še večja.

Ta tema je tu zato, ker je takoda razmišljala na ves glas. Mene osebno ne prepriča nič - zaupam pač svojemu občutku, zato sem tudi napisala tisto opazko o čistokrvnih psih. Najprej sva se dogovorili za ogled Chanell. Ki se ni zgodil, ker takode preprosto ni bilo. Niti ni javila, da je ne bo. Kasneje je klicala, da je izvedela, da je pri meni tudi Dakar....in sva se dogovorili, da pride na ogled prihodnji teden. Pa jo zagledam na dvorišču še isti teden...Dakar je bila tista, ki jo je prinesla v naše zavetišče.
Že zdavnaj sem se zmenila sama s sabo, da meni osebno posvojitelj ne rabi biti simpatičen, da bi verjela, da živali ne bo hudega pri njemu. Torej prav....pa Dakar. Ampak ne, Dakar je dobila nov dom - takoda pa žalostna. V Gmajnicah en kuža - podoben eni od pasem. S katerim ne gre, ker pes zakvačka...Prva sporočila so izpadla kot tekma med Gmajnicami in Horjulom...kdo bo dobil nov dom, kdo ostane...Z Gmajnic mi dostikrat pošljejo koga, ki pri njih ni našel pravega, jaz pa njim, kadar tu ni pravega. Sodelujemo torej, načeloma kar poznamo pse, ki so tu oziroma tam. Tole sporočilo pišem zato, ker sem prepričana, da takoda sodi med tiste posvojitelje, ki morda navzven delujejo odgovorno in premišljeno pri odločitvah za novega družinskega člana, pa po mojem prepričanju temu ni tako. Še zdaleč ne....Sem povedala, da Chanell "piska", ko ostane sama. Ob prvem pogovoru je bil eden od "pogojev", da je pes tiho, ker živi v bloku. Nero tudi laja, ko ostane sam. To je bil eden od razlogov, zakaj so ga prvi lastniki pripeljali v zavetišče. Kaj torej? Psa, ki je primeren za bivanje v bloku; ali psa, ki......kaj? Chanell bo dobila dom, zagotovo. V stanovanju ali hiši, vendar bodo ljudje morali imeti dovolj časa zanjo. Tudi Nero, sem prepričana, bo dobil dom. Ker zanj nisem odgovorna, lahko samo držim pesti, da bo dobil pravega, kaj več pa ne morem. Ob vsemu trudu, da žival najde pravega, tudi če ima kakšne vedenjske težave, mi takšni "posvojitelji" ne znesejo...nič osebnega ni tole moje pisanje, nobene obtožbe ni treba brat med vrsticami. Sem prepričana, da bo takoda posvojila ali kupila psa tako ali drugače in da mu ne bo nič hudega. Če bo pa zneslo tako, da bo za psa, njo in okolico ok, je pa drugo vprašanje.

Barbka,najprej tebi. Za razstave sem spraševala, ker sem bila pred leti redeb obiskovalec - firbec razstav v Ljubljani, Kranju. Potem obvestil nisem nikjer več zasledila in sem povprašala, če vi, kot strokovnjaki in organizatorji morda veste kje se to objavlja.
Smetka! Takrat ko sva bili zmenjeni za 1. obisk Chanell ( nek petek ob 11h), SEM TE OBVESTILA da nam je v bloku razgnalo centralno in da čakam  mojstre. Kot edini član upravnega odbora ki je bil takrat dosegljiv, sem to morala narediti.
Moj obisk pri tebi je bil napovedan, dalj kot do ograje nisva prišla ker ste imeli tam posvojitelje. (???) Kako je vse ostalo potekalo ne bom ne tu, ne drugje, v drugi temi sem tudi vas ocenila kot super ljudi, ker pač ne ocenjujem na prvi vtis.
Jok v bloku ni zaželjen, to vemo vsi. Pasji pa še sploh ne. Nikoli nisem rekla, da je to odločilna napaka, zaradi tega bi psa vseeno vzela in delala na tem, da bi jokal čim manj.
Pa še to, napisala sem že, ne enkrat, pa očitno nekateri najprej pišejo in potem berejo, imela sem psa iz zavetišča, pravzaprav nikoli nisem psa kupila pri vzreditelju ker raje posvojim brezdomca. In tudi pri nakupu ne dobiš garancije, da bo vse ok. Tako da, Barbka, morda si malo prehitro pisala in premalo spremljala tole jaro kačo.
Smetka, brez zamere, nič slabega o nikomur. Jaz ne. Ampak šolski primerek nedorasle osebe boste morali iskati pa kje drugje.

Ne takoda. Tvoj klic o motnjah centralne ali kar pač je prišel po dveh urah čakanja nate. Moj čas je očitno nekaj, iz česar se lahko dela norca. "Posvojitelji" so prišli nenapovedani in tudi odšli brez psa. Jaz sem se s tabo dogovorila, da prideš prihodnji teden. Dobiti drugega na telefon in reči, da si se itak že dogovarjala....ej, dogovarjala si se z mano in se dogovorila za prihodnji teden. Na forumu so bila obvestila, da pri nas kašljamo...kaj torej? Tako se ne komunicira in ne posvaja pse iz zavetišč, na tem vztrajam. Ker se ne konča dobro.

Ma ne no. Klicala sem okoli 10.30 ko mojstrov še vedno ni bilo. Drugič pa sploh nisem vedela, da ne govorim s teboj ker sem klicala na cifro ki sem jo imela shranjeno pod tvojim imenom. Da te ni, smo ugotovili šele na tvojem dvorišču. Ja, slab začetek. Pa upam, da bo takih nenapovedanih in napovedanih posvojiteljev, ki od tebe odhajajo brez psa čim manj.
Aja, žal takrat še nisem spremljala tega foruma in o kašljanju nisem vedela nič. Pišuka, pa saj nikoli nisem imela težav s komunikacijo!
Ne bi bilo bolj koristno, da se sprijaznimo z dejstvom, da se vsak lahko spotakne, pade, si pri tem razbije nos itd, glavno da se pobere in gre naprej. Pa mal bolj  pod noge gleda v bodoče. Simpatični ali ne, se mi sploh ne zdi pomembno ker nas druži ena skupna lastnost:radi bi pomagali zapuščenim psom. Od tega me ne bo odvrnil nihče in nič, taka sem, tako delujem in pika. Tega ne delam zaradi plusov ali minusev ki bi mi jih prilimali ljudje, pač pa zaradi svoje lastne vesti in zavesti.
Še naprej bom spremljala dogajanje, se pridružila kakšni akciji če bo treba, tu pa nehajmo s takodo in dajmo raje kje drugje o tem, kaj lahko naredimo. Skupaj.

Nisi  :). Klicala si kasneje; in prišla vmes do informacije, da je tudi Dakar pri meni  :). Lej, običajno ne vztrajam do takšnih podrobnosti. Tokrat pa...ker vem, kaj povem ljudem in me je začelo nervirati, da se ne posluša. Vsem v tistem obdobju sem povedala, da kašljamo. Napisala sem na forum. In če bodo kašljali še kdaj, potem bodo nenapovedani posvojitelji odhajali brez psa, napovedanih pa ne bo, ker se ne bom zmenila za posvojitev. In prav zato pišem toliko: da ne bo toliko posvojiteljev odšlo od nas brez psa. Tudi ti si, namreč - odšla brez psa od nas. Zakaj že? Ej, retorično vprašanje, ne rabim odgovora. In ni tole o takodi, je pa o načinih in vzrokih in pravih in nepravih posvojitvah. Midve greva še vedno lahko na kofe. Želim le, da žival sreča pravega posvojitelja.

Prou. Mogoče pa te res kdaj primem za besedo o kofetu. Zdaj grem pa pripravit stvari za pofotkat za vašo licitacijo. Sodelujemo. Itak.
LP

Jaz bi pa takole eno na splošno, če lahko.
V moji moči je, da lahko kakšni živali ponudim začasni dom in to tudi počnem. Glede na to, se potem srečujem z možnimi posvojitelji teh živali. Posledično spoznam veliko dobrih ljudi, ampak tudi veliko takih, za katere na koncu ugotoviš, da niso bili vredni niti tvojega časa, niti energije. Kakšne klice sprejemaš in s čim vse se srečuješ, si niti misliti ne moreš, dokler tega ne probaš. In, ker gre za dobro živali, sprejmeš marsikaj, si elastičen čisto do konca. Naučila sem se tudi to, da vsakemu povem čisto vse, kar o živali vem in, ker živijo z menoj v hiši in ker sem doma, sem z njimi 24 ur na dan. Kar pomeni, da te živali dobro poznam.In kljub vsemu.....enostavno, marsikdo ne posluša, mislim, da je to največji problem. Pa odnos ljudi do vsega živega.
V vsakem odnosu do drugega živega bitja je na prvem mestu spoštovanje in kompromisi. Konec koncev tudi z rožo - na tebi je, kam jo boš postavil in posadil, ne moreš ji pa diktirati, koliko svetlobe in koliko vode rabi za normalno rast, se pravi, se ji moraš prilagoditi, če si jo že prinesel domov in hočeš, da preživi.
Ampak ljudje smo tako prekleto pomembni in vase zaverovani, da mi gre kar na kozlanje. Odgovornost ja, dokler nam paše, ko nam pa ne odgovarja več, se je pa znebimo. Pa še slabe vesti nimamo - saj smo le ljudje!
Pa ne me narobe razumeti - marsikaj imam za seboj, tudi sto svojih napak, ki so mi mnogokrat spremenile življenje, edino, kar se trudim je, da jih spoznam, priznam in ne ponavljam.
Zdaj pa še nasvet tebi takoda:
karkoli se je že dogajalo, vzemi si čas, vsedi se, odvrži masko in se temeljito pogovori sama s seboj, zakaj je do vsega tega prišlo in zakaj so ljudje odreagirali tako, kot so. Nihče, razen tebe, ne ve vsega. Kar je bilo, je bilo, pojdi naprej. Veliko takšnih in drugačnih nepredvidljivih in čudnih situacij te bo še doletelo v življenju in, če boš takšne zadeve sproti razčistila s seboj, ti bo vsakič naslednjič lažje in boš bolje funkcionirala v igri življenje. Mislim, da si imela samo dobre namene, pa se je vse obrnilo čisto drugače. Zakaj, je pa drugo vprašanje, na katerega si boš morala slej ko prej sama odgovoriti.
Napisala sem nekaj svojih misli glede na svoje izskušnje in so bile podane dobro namerno, da nekomu, ki bo to prebral, olajšam življenje ali pa predstavim še drugo plat, ki je ne pozna in pač ni pomislil nanjo.
To je to,
pa vsem lep vikend!
Alenka

Reakcija ljudi na forumu na takodino pisanje je čisto razumljiva in pričakovana. Ne glede na to, da je priznala napako in pojasnjuje zadeve sem in tja, mene ni prepričala. Meni se pa sploh ne zdi, da bi šlo za "napako", ki jo potem nekdo skesano prizna in se posipa s pepelom. Napake so eno, to, da pa se nekdo zmišljuje, kakor veter piha pa drugo. Verjamem, da je imela takoda lep namen, da posvoji kužka iz zavetišča, vendar to ni način, pa ne glede na to, ali to njeno glasno "razmišljanje, koga bi-bom-pa ne bi" poteka na forumu in potem skesano priznava "napake". To zame ni bila napaka, temveč nezrelo obnašanje nekoga, ki ne ve kaj hoče oziroma kako se zadev lotiti (pa naj se to tiče Nerota, Dakar ali Chanell ). takšne otročarije niso fer do nikogar - ne do živali ne do tistih, ki jih skušajo oddat.

LP

Prebrala vso tole jaro kačo in vam lahko napišem le eno:
NAJ VRŽE KAMEN PRVI TISTI, KI JE POPOLNOMA BREZ GREHA!
Amen

grehov smo vsi polni, to drži. a tukaj nihče ne meče kamenja, pač pa se samo pogovarjamo o tem, kaj se nam zdi prav in kaj narobe. morda tudi zato, da bi bilo takšnih in drugačnih "grehov" v bodoče manj.

Se strinjam s Sarabenji, vsi imamo grehe.
Mene je (do sedaj se nisem oglasila) zmotilo  to, da gre pri vseh treh pasjih kandidatih za pse, ki zahtevajo odgovorno lastništvo. Pa da me ne bo kdo narobe razumel, vsi psi zahtevajo odgovorne lastnike, ampak v teh treh primerih je najverjetneje zaradi pasem le potreben korak več.

res ne gre za kamenjanje in res je, nihče od nas ni brez greha, ja in res je veliko psov je že bilo vrnjenih nazaj v zavetišča, kot je omenila Jana brez velikega pompa, zakaj, zaradi neresnosti oz, nedozorelosti ali zaletavosti itd.

res pa je tudi, da do sedaj nisem zasledila, da oseba odpre lastno temo in z vso restnostjo oznani, da se je odločila posvojiti Chanell ki ji je očitno usojena itd......., po 3 urah pa se zopet premisli in mora dati Neru še eno možnost in to kljub miljonkrat napisanem, naj se preneha z takšnim pisanjem in naj se piše šele takrat, ko bo pes dejansko posvojen.

ne tega pa ne razumem in res nikoli ne bom, nevem sicer, kaj se je dogajalo v glavi takode, ampak malo premisleka ji vseeno ne bi škodovalo in tale tema bolj paše med vroče teme, kot pa med posvojitve in če je bil njen namen vroče razpravljanje, potem ga je dosegla.

ja in res nam ni potrebno iskati drugega šolskega primerka nedorasle osebe, ker ga imamo v tejle temi in vsaj upam, da so se vsi tisti, ki želijo posvojiti psa naučili , kako se to ne dela, ter bodo pravilno postopali.

lp.

Kaj se je v resnici dogajalo v ozadju tele jare kače vesta samo Polona in takoda, zato ne mislim niti začet se postavljat na katero koli stran.
Kako se posvaja živali se ve, ampak če nisem česa spregledala, se je takoda samo dogovarjala o posvojitvi. Domov ni nobenega odpeljala, pa tudi vrnila ne. Torej ni nobenemu psu povzročila škode. No, mogoče Nerotu šok, ampak to je druga štorja.
In Žiži res ne razumem:
- na eni strani vztrajno zagovarjanje ljudi, ki svojega 4 kilskega kužka oddajajo po 10ih letih, ker se nočejo spopasti s problemom;
- po drugi strani pa taka nastrojenost proti nekomu, ki psa še niti posvojil ni.
 (http://www.cosgan.de/images/smilie/konfus/a050.gif)  tega res ne razumem.

Je včasih res naporno brat vsa glasna razmišljanja - ampak - resnici na ljubo ne beremo vsi radi postov od vseh, pa čeprav ne gre v njih za glasno razmišljanje. Pa še vseeno se mi zdi, da je včasih boljše na glas razmišljat, kot pa potihem delat traparije. Dokler na glas razmišljaš, te lahko kdo ustavi. Ko pa nekdo psa odpelje in ga kasneje spet vrne, ga pa ne more noben ustavit.
Ne vem no, malo več objektivnosti ne bi škodilo....

To je namen teme. Ne takoda, s takodo gremo na kofe  ;). Gre za povedat, kako naj se ne bi posvajalo živali - še enkrat pa naj napišem, da sem prepričana, da kateremukoli psu že pri takodi ne bo hudega. Upam le, da bo pravi zanjo in obratno. Tako kot za vse, ki iščejo nov dom kjerkoli. Temo zaklepam, lp vsem.