mojpes.net

aktualno => vroče teme => Sporočilo, začeto od: Jana , torek, 13.03.2007 : 21:37:13



Naslov: Dilema - res ne zmoremo ali...
Poslano od: Jana , torek, 13.03.2007 : 21:37:13
Najprej ponovno vabim k ogledu filma Earthlings (Zemljani) (http://www.moviesfoundonline.com/earthlings.php) (klik na boldan tekst) vse tiste, ki si ga se niste ogledali.

Ze dlje casa trkam ob osnovno vprasanje ob vseh temah, ki se okrog raznih fotografij, filmov in clankov o mucenju zivali odvijajo - Ali res ne zmoremo pogledati takih fotografij in filmov, ali...? Zakaj?

Jaz sem si film v celoti in "na en mah" ogledala. Ogledam si tudi vecino tistega, kar mi prileti na mail ali na kar naletim pri raziskovanju po netu za novostmi na tem podrocju. Tudi odlomke iz filma Earthlings sem ze prej videla. V razlicnih kontekstih, z razlicnimi komentarji in razlicno sporocilno vrednostjo. Tako, kot si ogledam fotografije in filmcke o crkljivih psih, muckih in drugih zivalih.

Osebno se zavedam, da svet ni lep, da si ga delimo tako z nemocnimi (zivalmi in ljudmi), kot z mucitelji (zivali in ljudi), kot z ekstremisti (vseh vrst), z..., pa tudi s prijaznimi, prijetnimi, lepimi ljudmi, zivalmi, stvarmi..., s prijatelji in tistimi, s katerimi si pac delimo ta nas prostor, ne da bi jih opazili.

Osebno sem vedno za zdravo pamet in za pocasne a odlocne korake. Revolucije so prinesle ze vse sorte, najveckrat mnogo trpljenja vecini. Res pa je, da so prinesle tudi nekatere kljucne resitve, ki bi jih pocasi morda se dolgo ne bilo. Vendar, smo sposobni za kaksno novo revolucijo? Sama sem prepricana, da ne. Lahko danes kaksna od zivalovarstvenih revolucij spremeni svet? Prepricana sem, da ne.

V omenjenem filmu ne vidim pozivanja k spreminjanju sveta, temvec v spreminjanju misljenja tako posameznikov kot narodov. Spremeniti misljenje, da ni potrebe zivali povzrocati trpljenja zato, da zadovoljimo svoj obstoj. To je zame kljucno.

Prepricana sem, da nihce, ki neha jesti meso, ne bo spremenil tega misljenja, temvec bo s svojim prepricanjem, v kolikor o tej svoji osebni odlocitvi razlaga okrog na dolgo in siroko (in tezi tistim, ki se za to niso odlocili), le se okrepil nasprotovanje muciteljev in posredno pomagal, da so zivali morda celo se bolj mucene. Ni vazno, ali odlocitev o zavracanju mesa pride zaradi "klika" ob spoznanju, kaj je to meso bilo prej, ali zaradi zavedanja, da je bila za nas zrezek mucena zival ali pa zaradi gledanja slik in filmov o mucenju zivali. Zaradi 50 ljudi s tega foruma, ki bodo nehali jesti meso, zato ker so gledali film Earthlings (ali kaksnega drugega razloga), ne bo nobena krava manj v klavnici, prav tako ne bo noben kmet imel manjkrat kolin. Zagotovo zaradi tega v 10-ih letih vsi Slovenci ne bomo nehali jesti meso. Bo pa kmet bolj humano usmrtil pujsa, ce bo vedel, da ga bomo v primeru predhodnega mucenja prijavili, ce mu morda kdo pristopi bolj takticno in mu razlozi nekaj zakonskih postavk in zraven se kaksno razmisljanje o tem, da ni potrebe za mucenjem. Kdo med uporabniki foruma je ze prijavil kmeta, iz cigar hleva se je zverinsko slisalo vpitje pujsa v smrtnem boju ali pa vsaj sel demonstrirat pred njegov hlev? Uzakonjeno je, da se tako ne sme vec ubijati zivali. Hudo je biti obenem "aktivist" in ne prenesti pogleda ali ne biti sposoben slisati vpitja. Kdo si je zapisal stevilko avtomobila in poklical pristojne, ko je srecal avtomobil s prikolico, na kateri so peljali nezascitenega pujsa, konja...? Kdo med uporabniki tega foruma je ze prijavil pristojnim videno pri nekaterih prodajalcih zivali oz. pri rejcih (najsi gre za pse, macke, zlate ribice...)? Kdo je posredoval, ko je videl psa brez vode, hrane, na kratki ketni? Vsaj tako, da mu je sam dal vodo in rekel kaksno besedo lastniku. Vsak lahko stori najvec za zivali s tem, ko jim pomaga ziveti brez trpljenja. Nihce ne resi nicesar, ce poje nekaj zrezkov v zivljenju manj. Zakaj tako mislim? Zato, ker je utopicno pricakovati, da se bo 2 milijona ljudi odlocilo z danes na jutri (pa tudi ne do pojutrisnjem ali cez 20 let), da bodo prenehali jesti meso ali spremenili svoje tisocletne kulturne navade. Lahko pa bi pricakovali, da se bo vedno vec ljudi odlocalo za tisto meso, ki bo "pridobljeno na human nacin", prav tako za kozmetiko, oblacila... Kolikor je sploh lahko ubijanje humano. Prav tako bodo "mucitelji" zaceli razmisljati o svojem pocetju sele tedaj, ko jim bomo argumentirano (morda celo po ovinkih, s pretvezo...) dopovedali, da za mucenje ni potrebe. Napad izzove obrambo ali celo protinapad. Ekstremisticni izpadi povzrocijo se hujse nasprotovanje drugace mislecih. Da se tudi na drugacen nacin. Z dolgotrajnejsimi in trdnejsimi ucinki.

Zakaj izpostavljam prav ta film oz. prav to "montazo"? Predvsem je sporocilo tega filma tocno tisto, cesar bi se morali vsi zavedati takoj zdajle. Tako najhujsi zivalovarstveni ekstremisti, kot tisti, ki takih "slik" ne morete gledati, pa tudi tisti, ki ste zaradi spoznanja, da je meso vcasih oci imelo, prenehali jesti meso.

Sporocilo tega filma ni - nehajmo jesti meso, ne smemo ubiti nobene zivali vec, spremenimo se od danes na jutri...
Sporocilo filma je - potrudimo se, da zivali ne bodo vec trpele - bolecin, strahu, frustracij, hudega..., saj za to ni prav nobene potrebe.
Zacne lahko vsak v svoji najblizji okolici. Vec nas bo, vec bo vsak posameznik storil, vec ljudi bo videlo, da se da tudi z majhnimi spremembami spremeniti veliko.

To je del mojega mnenja in razmisljanja. Zdaj pa sprasujem vas - Zakaj ne morete gledati takih filmov in slik? Zakaj lahko gledate 101 dalmatinca, pa Beethovna in Lessie se vraca? Ker so ti filmi iluzija, film Earthlings je pa resnicnost tu in zdaj?

Ta tema ne bo postala boj med "levimi" in "desnimi", med jedci jabolk in jedci hrusk, med kmeti in mescani, med lovci in medvedi...


Naslov: Re: Dilema - res ne zmoremo ali...
Poslano od: Bela01 , torek, 13.03.2007 : 23:10:13
Se podpišem pod ta post.

Ljudje smo več ali manj vsejedci že od nekdaj. Torej jemo že od nekdaj tudi živali. Jih lovimo, gojimo doma, koljemo, predelujemo, ...
Vendar je razlika med danes in nekoč. Nekoč ni 1. bilo toliko ljudi kot je danes. Nekoč se je delalo bolj za preživetje kot pa za biznis. Nekoč je bila žival spoštovana, ker je bila draga, dolgo je trajalo da je zrastla, veliko skrbi je bilo zanjo in od nje je bila odvisna cela družina. Če je žival zbolela, je družina ostala lačna. Zanjo se je moralo lepo skrbet.
Danes žival več ne pomeni nič. Dovolj jih je, še preveč. Človek je vzredil ogromno podvrst. Nekatere za mleko, nekatere za meso. Danes je biznis v tem, da čimveč narediš v kratkem času. Preživiš, obogatiš, prekašaš druge. Kupcem pa zaviješ v celofan.Ni časa za ljubezen, za skrb, za spoštovanje. Niti ni prav več časa, da bi žival do kraja zaklal in ji šele potem slekel kožo. Ni časa in niti to ni pomembno. Ker je to samo žival, ki je za na krožnik. Koga a zanima, ko pride v mesarijo, koliko časa je umirala ta žival. V kakšnih razmerah je živela. Pomembno je, da je čim bolj poceni in, da na enem koncu dobiš vse.

Zakaj bi na rodoniškega psa čakali 2-3 leta in šparali denar?! Če pa lahko greš ponj v trgovino. Zakaj bi moral čakat?!
Zakaj bi moral čakat na meso, če pa lahko dobiš vse na enkrat. In čim prej naj zraste pa dobro naj bo...

In ja radi smo posebni. Zakaj ne bi imeli pelcmantla od tazadnje še živeče mačke na svetu. Pa četudi bi zanjo odšteli vrtoglavi znesek.

Na koncu vam svetujem, da si še ogledate film Krvavi diamant. Človek ne muči samo živali za denar, ampak tudi človeka. Saj je na koncu vseeno pod katero vrsto spada. Samo, da je biznis.


Sama nisem vegeterjanec in to verjento ne bom tudi ne postala. Sem pa sama proti masovni vzreji, proti kloniranju, proti križanju raznoraznih novih vrst živali za hrano, proti genetsko spremenjeni hrani, proti krznu, prtoi trofejam. Pa še bi se našlo.



LP, Ines


Naslov: Re: Dilema - res ne zmoremo ali...
Poslano od: dog_lover , torek, 13.03.2007 : 23:26:45
Se popolnoma strinjam z vama, čeprav filma ne bom pogledala. Sem pa že pred leti videla podobne filme oz. prispevke, ki so mi definitivno dali misliti. No, pa še našo vrsto sem malo bolj zasovražila. Groza, kaj vse človek počne, da pridobi nekaj sebi v prid.  >:(
Ja, bela01, tudi Krvavi diamant to dobro prikaže. Koliko trpljenja je potrebnega, samo zato, da lahko nekdo uživa...
Sama nisem vegetarijanka, ker na vsake toliko časa pojem kakšen piščančji zrezek in jajco. Rada si privoščim kakšno morsko ribo, morski sadeži mi niso tuji. Ostalega mesa ne jem, ker ga po pravici povedano ne maram.
Moj kuža vsak dan je ribe in brikete, muca si dostikrat privošči še piščančje meso. Slednje kupujem vedno pri Jati in upam, da tam živali omamijo preden jih pokoljejo. Naj bi jih. Po zakonu. A po zakonu se naj bi počelo marsikaj, pa vemo, da temu ni tako. Kako se dela z živalmi, ki končajo v briketih naših ljubljenčkov... kaj vem. Kupujem samo priznane, drage firme... ampak ali to pomeni, da so kaj bolj "humane"? Verjetno ne...


Naslov: Re: Dilema - res ne zmoremo ali...
Poslano od: smrcek , sreda, 14.03.2007 : 02:15:26
Sam v temi kjer je link tega filma nisem mislil na vojno med vegiji in mesojedci.
Predvsem sem mislil na vzgojo otrok. Tam bi jaz začel.

Sem se mislil razpisati a se raje posujem s pepelom.
Nekaj sem že postoril, da bi osebi ali živali olajšal življenje in trpljenje.
Priznam   PREMALO !! Marsikaj bi še lahko !!
Bo obljuba, da se bomo v bodoče bolj trudili dovolj ?

LP
Boštjan


Naslov: Re: Dilema - res ne zmoremo ali...
Poslano od: Jolly1 , sreda, 14.03.2007 : 07:52:10
Jaz se pridružujem dog lover, čeprav se strinjam z vami si filma ne bom ogledala v celoti. Sama sem vegetarijanec, se trudim da je kozmetika izključno taka, da ne je ne testirajo na živalih, ne kupujem usnjenih izdelkov in krzna. Opažam pa da se miselnost ljudi v mojem okolju spreminja, počasi ampak že najmanjšega napredka se veselim. Sodelavka me je zadnjič npr. vprašala kje kupiti psa in sva potem našle ustreznega vzreditelja. Opažam da ljudje bi že drugače ravnali, če bi jim nekdo povedal jih informiral, nevednost pač dela svoje nažalost.


Naslov: Re: Dilema - res ne zmoremo ali...
Poslano od: drobtinica , sreda, 14.03.2007 : 08:52:04

Jaz si filma enostavno nisem mogla ogledati do konca. Kljub dolgoletni vojaščini sem človek, ki me čustveno prizadene že športni uspeh Petre Majdič ali osvojitev pokala blejskih odborkarjev, kaj me ne bi prizori iz trpinčenja ljudi in živali. Imam v zdravniški dokumentaciji napisano, da imam bolečinski prag zelo visok, emoncionalnega  pa na dnu.

In zakaj bi me "bolelo" srce, me je v preteklosti prevečkrat pa ni bilo odvisno od mene. Na srečo, ogled tega filma in podobnih pa je. Vem pa, da  ob vseh neposrednih soočenjih s trpinčenimi, ne bom pobegnila  stran.


Naslov: Re: Dilema - res ne zmoremo ali...
Poslano od: Polzek , sreda, 14.03.2007 : 09:40:33

  Sem pogledala (res, da sem precejkrat odvrnila pogled, ker je bilo ze poslusati dovolj tezko).
  Film je seveda narejen tako, da cimbolj sokira, da prizore nalasc ponavlja in pribliza....zato, da
  imamo (vsaj normalno obcutljivi) ljudje ze kar fizicno reakcijo na videno. Vsaj meni se je nekajkrat
  dvignilo.
   Ampak potem sem bila pa jezna sama nase. Ker vem, da sem se cisto mazohisticno matrala s tem,
   kakor da se zelim kaznovati za usnjeno sedezno (ki mi sicer ni vsec, sem jo pa nabavila ravno zato,
   ker jo je lazje cistiti za blatnimi pasjimi tacami).
  Pa za meso, ki ga pojemo (v pasjih briketih, pa tudi jaz sem mesojedec in se nikomur ne mislim opravicevati
   za to) . Da o mleku, siru, jajcih, smetani....ne govorimo.
  Pa za cevlje, ki jih nosimo. Torbice. Pasove.
  Pa tudi ze zato, ker si privoscim domace ljubljencke. Mogoce sem posredno kriva, ko se igram zunaj s
  svojo psicko, zbujam ljudem skomine in bo ravno zaradi mene kdo nabavil psa pri šteparju in ga po pol leta
  zavrgel.
   Pa ker kupujem zdravila .
   Medtem ko surovi ljudje, ki jim je ubijanje in mucenje v uzitek, tega nikoli ne bodo videli.
   In ce ze bi, bi najbrz navijali zdraven....  >:(

  Potem, ko je šok minil, sem se seveda pomirila. Ker vem, da je izobrazevanje pac dolg proces.
  In kljub vsemu se vidi napredek....pocasi, a vendar.
  Najvec v zavedanju.
  Vsaj jaz tako mislim....upam. Dokler upamo in migamo, bodo tudi spremembe.


Naslov: Re: Dilema - res ne zmoremo ali...
Poslano od: sarita , sreda, 14.03.2007 : 10:09:11
Opažam da ljudje bi že drugače ravnali, če bi jim nekdo povedal jih informiral, nevednost pač dela svoje nažalost.

Se strinjam z zgoraj napisanim.
Filma pa ne bom pogledala. To bi bilo mučenje same sebe, za kar pa res ne vidim potrebe.


Naslov: Re: Dilema - res ne zmoremo ali...
Poslano od: Maja. , sreda, 14.03.2007 : 10:11:41
Te stvari so se zgodile, pa če boste gledali ali ne!


Naslov: Re: Dilema - res ne zmoremo ali...
Poslano od: Sleepy , sreda, 14.03.2007 : 10:25:08
No, pa ker pašem med tiste "aktiviste", ki ne morejo gledati tega, je mogoče prav, da povem zakaj ne. Ne jem mesa, pa nisem skrajnež in svojemu mesarju delam soliden profit, saj pač moje živali meso morajo jesti. Nimam težav s sprejemanjem tega, da nekateri jejo meso. Tudi z nošenjem usnja (ki je dobljeno iz krave, ki je služila nekomu za hrano) nimam problemov. "Problemi" se začnejo tam, ko se ljudje ne zavedajo, da ni problem v prehranjevanju pač v načinu kako ta hrana pride na krožnik. Ko jim je vseeno, če je žival trpela, da je postala hrana. Problem imam s pobijanjem živali zaradi nekaterih njihovih delov (rogov nosoroga, krzna....)
Jasno mi je, da je narava narejena tako, da mora biti vsako živo bitje hrana nekomu drugemu, da se ohranja ravnovesje. Če to vem, še ne pomeni, da to lahko gledam. Ob vsakem dokumentarcu, kjer ne ustavijo kamer ko recimo krokodil zagrabi gazelo, pogledam proč. To počnem že od otroštva.  Ne gledam niti filmov, ki na tak ali drugačen način prikazujejo kakršnokoli trpljenje. Niti E.T.ja nisem uspela gledat do konca (še vedno ne ;) ), pa Willyja, pa še Dolgo pot domov sem vmes skoraj nehala gledat. Ob takih rečeh me pač dobesedno trga, in veliko lažje in bolje "obratujem", če se znajdem v konkretni situaciji, ki od mene zahteva ukrepanje.
Nikogar ne prepričujem, da naj neha jesti meso, če pa se znajdem kje v debati, pa pač opozorim na srž problema - na način, na katerega morajo živali umreti in ne na dejstvo, da pač umreti morajo. Kar si želim je, da bi se ljudje zavedali kaj plačajo, pa naj bo za karkoli - kilo kave, kilo mesa, kučmo, ali pa krznen plašč. Podpiraš celo verigo - od izkoriščanja ljudi, ki za duplo ništa cele dneve pobirajo kavino seme, pa do gojenja živali v neprimernih in nemogočih razmerah in nečloveških pobijanj kitov, nosorogov, tjulnov... Tega se zavedam ne da bi gledala prizore, ki mi za zelo dolgo pustijo neprijetne občutke. Nenazadnje se s tem, ko se izognem ogledu takih posnetkov, izognem stresu. In ker se nekaterih reči zavedam, mislim da si ta stres lahko prihranim. Tisti, ki pa se ne zavedajo.... no, tiste bi pa skoraj obvezno posedla pred ekran.


Naslov: Re: Dilema - res ne zmoremo ali...
Poslano od: sarita , sreda, 14.03.2007 : 10:35:50
Sleepy, te razumem in podpiram.
Ampak se odpira vprašanje - kje priti do humano pridobljenega mesa, kave,... in konec koncev tudi "made in Taiwan" oblek, obutve, igrač, kjer delavci zaslužijo po pest riža na dan.  :-\
Sama jem meso in imam hkrati rada živali. Je to možno?? Mislim, da ja. Ampak nikakor ne bi mogla imeti kmetije... Ker vem, da bi potem mojo žival morala usmrtiti za hrano. Pa čeprav humano usmrtiti, te živali ne bi hotela videt na svojem krožniku, ker bi jo še vedno imela pred očmi, kako me gleda...  :(


Naslov: Re: Dilema - res ne zmoremo ali...
Poslano od: Sleepy , sreda, 14.03.2007 : 10:54:15

Ampak se odpira vprašanje - kje priti do humano pridobljenega mesa, kave,... in konec koncev tudi "made in Taiwan" oblek, obutve, igraè, kjer delavci zaslužijo po pest riža na dan.  :-\
Ponudba in povpraševanje. Če ni povpraševanja, se ponudba zmanjšuje in obratno. To so pač logične ekonomske zakonitosti, ki vedno in povsod delujejo. Nekdo bo pač moral zaslutit poslovno priložnost in pač imet kmetijo, kjer bo za živali poskrbljeno tako kot jim pritiče. In ko njegova ponudba ne bo več mogla sledit povpraševanju, mu bo verjetno sledil še kdo. Tako kot smo začeli izbirat izdelke med proizvajalci, ki ne testirajo proizvodov na živalih, toko kot se je razvilo miroljubno poljedelstvo, tako se bo morala tudi "miroljubna" živinoreja. Z oblekami iz Taiwana in pri kavi je pa stvar že zdej enostavna. Ne jih kupit! ;)


Naslov: Re: Dilema - res ne zmoremo ali...
Poslano od: Maja. , sreda, 14.03.2007 : 11:17:03
Ja saj ravno za to gre-pri mesu, pri preprodajalcih...

Vse to je le zato, ker je tak trg-če smo pošteni so tudi cene psov take, ker jih trg vzdrži!

Če ne bo povpraševanja, se bo s časom zmanjšala tudi ponudba, saj bi bili drugače nepotrebni stroški, kmetje bi se usmerjali raje v poljedeljstvo... Ampak to so zgolj pobožne želje.


Naslov: Re: Dilema - res ne zmoremo ali...
Poslano od: Mel , sreda, 14.03.2007 : 14:17:09
No, pa ker pašem med tiste "aktiviste", ki ne morejo gledati tega, je mogoče prav, da povem zakaj ne. Ne jem mesa, pa nisem skrajnež in svojemu mesarju delam soliden profit, saj pač moje živali meso morajo jesti. Nimam težav s sprejemanjem tega, da nekateri jejo meso. Tudi z nošenjem usnja (ki je dobljeno iz krave, ki je služila nekomu za hrano) nimam problemov. "Problemi" se začnejo tam, ko se ljudje ne zavedajo, da ni problem v prehranjevanju pač v načinu kako ta hrana pride na krožnik. Ko jim je vseeno, če je žival trpela, da je postala hrana. Problem imam s pobijanjem živali zaradi nekaterih njihovih delov (rogov nosoroga, krzna....)
Jasno mi je, da je narava narejena tako, da mora biti vsako živo bitje hrana nekomu drugemu, da se ohranja ravnovesje. Če to vem, še ne pomeni, da to lahko gledam. Ob vsakem dokumentarcu, kjer ne ustavijo kamer ko recimo krokodil zagrabi gazelo, pogledam proč. To počnem že od otroštva.  Ne gledam niti filmov, ki na tak ali drugačen način prikazujejo kakršnokoli trpljenje. Niti E.T.ja nisem uspela gledat do konca (še vedno ne ;) ), pa Willyja, pa še Dolgo pot domov sem vmes skoraj nehala gledat. Ob takih rečeh me pač dobesedno trga, in veliko lažje in bolje "obratujem", če se znajdem v konkretni situaciji, ki od mene zahteva ukrepanje.
Nikogar ne prepričujem, da naj neha jesti meso, če pa se znajdem kje v debati, pa pač opozorim na srž problema - na način, na katerega morajo živali umreti in ne na dejstvo, da pač umreti morajo. Kar si želim je, da bi se ljudje zavedali kaj plačajo, pa naj bo za karkoli - kilo kave, kilo mesa, kučmo, ali pa krznen plašč. Podpiraš celo verigo - od izkoriščanja ljudi, ki za duplo ništa cele dneve pobirajo kavino seme, pa do gojenja živali v neprimernih in nemogočih razmerah in nečloveških pobijanj kitov, nosorogov, tjulnov... Tega se zavedam ne da bi gledala prizore, ki mi za zelo dolgo pustijo neprijetne občutke. Nenazadnje se s tem, ko se izognem ogledu takih posnetkov, izognem stresu. In ker se nekaterih reči zavedam, mislim da si ta stres lahko prihranim. Tisti, ki pa se ne zavedajo.... no, tiste bi pa skoraj obvezno posedla pred ekran.

V celoti se strinjam...tudi, z gledanjem dokumentarcev. Pa nisem zato nič manj realna in se zelo dobro zavedam, kaj in kako se dogaja.


Naslov: Re: Dilema - res ne zmoremo ali...
Poslano od: Stella , sreda, 14.03.2007 : 16:18:50
Sleepy, lepo si napisala, nimam kaj dodat.

Meni je uspelo pogledat film do konca in to brez pokrivanja oči. Zdaj bom še toliko bolj brala etikete in pazila kaj kupujem. Sem že prej pazila na te stvari, tudi se ne slepim, da se take stvari ne dogajajo, ampak ko vidiš tako nazorne prizore ti bio hrana naenkrat ni več tako draga, znajdeš se tudi brez pudra, umetno usnje se ti zdi lepše in z veseljem pišeš v zvezek iz recikliranega papirja.


Naslov: Re: Dilema - res ne zmoremo ali...
Poslano od: ka ty a , sreda, 14.03.2007 : 18:05:51
Jaz sem gledala...čeprav je podoben enemu,ki sem ga gledala nekaj časa nazaj.


Naslov: Re: Dilema - res ne zmoremo ali...
Poslano od: alessa06 , sreda, 14.03.2007 : 18:30:52
Sem pogledala do konca in je res krut. Enako kot Katya sem enega podobnega že videla kako leto nazaj.

Žalostno!!!

 Moja dva otroka sta bila zgrožena ob tem in sta sredi filma nehala gledat.

Imamo kar 4 muce, ena pričakuje naraščaj, ena je sterilizirana ostala dva sta mačkona, pa psičko,  4 zajčke in paličnjake( to ma hčera, meni so grozni hehe). Mali živalski vrt.


Naslov: Re: Dilema - res ne zmoremo ali...
Poslano od: honki , sreda, 14.03.2007 : 18:49:42
Ponudba in povpraševanje. Če ni povpraševanja, se ponudba zmanjšuje in obratno. To so pač logične ekonomske zakonitosti, ki vedno in povsod delujejo. Nekdo bo pač moral zaslutit poslovno priložnost in pač imet kmetijo, kjer bo za živali poskrbljeno tako kot jim pritiče. In ko njegova ponudba ne bo več mogla sledit povpraševanju, mu bo verjetno sledil še kdo. Tako kot smo začeli izbirat izdelke med proizvajalci, ki ne testirajo proizvodov na živalih, toko kot se je razvilo miroljubno poljedelstvo, tako se bo morala tudi "miroljubna" živinoreja. Z oblekami iz Taiwana in pri kavi je pa stvar že zdej enostavna. Ne jih kupit! ;)

ocitno je da poznas osnovne ekonomske zakonitosti - kaj pa tista za cim manj denarja proizvest cim vec in ustvarit cim vec profita - vec kot 70% oblacil je proizvedeno na vzhodu (made in china, made in indonesia, made in taiwan,.... kar pomeni da ce se hoces obleci za zmerno ceno moras pac posegati po oblacilih ki so narejena na vzhodu - isto velja za torbice, pasove, kovcke,,...kar pomeni da bi nas polovica hodila gola naokrog....

pridelovanje mesa - sama sem mesojedka - zavedam se kako pride meso do mesarja- se vedno pa si zatiskam oci da temu ni tako..... vsak ima doma nekaj kar je mucilo zival ali cloveka, pa naj bodo to oblacila, ali sedezna, cevlji, preproga,....
mogoce je moje razmisljanje kruto ampak zivali ki jih jem so bile za to rejene definitivno nocem imeti opravka z delfini, psi, tjuljni, nosorogi....
se pa zavedam da tudi ce postanem vegeterjanka, ali neham nosit usnjene stvari - bo zaradi tega trpleo manj zivali ampak vec ljudi!!!!
kako to da se nikoli ne znajde nikjer filmcek - kako se prideluje umetno usnje?! pod kaksnimi pogoji delajo tisti ki pridelujejo umetno usnje - koga skrbi za 7 letne otroke ki delajo z kemicnimi spojinami ki jim razzira nosnice...

in ki pletejo dekice da nam je toplo....

ne kupujemo tega - sej je vecino stvari tovarnisko proizvedenih - sojine polpete delajo v tovarni nobena zival ali clovek ne trpi - res ne?!! malo preglejte dokumentarec od al gora - kaksno je osnazevanje, koliko odpadkov pride zaradi umetno pridelane hrane.... in to nas in zivali ne bo pobilo - tudi vegeterjanci mucite zivali - zaradi pridelave umetne hrane umre ogromno rib v morju , ogromno ptic v zraku, ki jim ne prerezejo vrata ampak pocasi umirajo ker se zastupijo z odpadki - ekstremno vendar realno!

res je da nosim usnjene cevlje - ampak iz govejega usnja, res je da jem meso (ampak samo perutnino, govedino in svinjino) nikoli srnjadi, konjadi,ovcadi,....

zal....


Naslov: Re: Dilema - res ne zmoremo ali...
Poslano od: Mel , sreda, 14.03.2007 : 19:07:04
Zal honki je ogromno onesnaževanja npr. konkretno pri pridobivanju krzna in niso ravno sojini polpeti najhujše zlo. Proizvodnja krzna ni ekološko neoporečna, saj farmska vzreja živali vpliva na koncentracijo fekalij in s tem na onesnaževanje podtalnic, za okolje obremenjujoče pa je tudi sporno odlaganje živalskih trupel. Sporen je tudi način predelave krzna, zaradi uporabe nevarnih kemikalij, kot so tanin, oksidacijska barvila, formaldehid, kromove ssoli. In tako dalje itd., itd., ... Vidiš, ni samo prozvodnja umetnega tista, ki škoduje.


Naslov: Re: Dilema - res ne zmoremo ali...
Poslano od: Nanook , sreda, 14.03.2007 : 19:08:08
Pa biodizel, pa pesticidi, herbicidi, monokulture, GMO itd.


Naslov: Re: Dilema - res ne zmoremo ali...
Poslano od: Stella , sreda, 14.03.2007 : 19:26:33
Film od Al Goreta nas je pa tudi že veliko videlo (verjetno ciljaš na An Inconvenient Truth?) in sama se tudi na tem področju trudim, da ne počnem neumnosti.

Nič ne bi hodili goli okrog, če ne bi kupovali stvari iz vzhoda, ki jih za malo denarja izdelujejo otroške ročice. Res bi kakšen evro več odšteli za obleke, ampak kdo pa pravi, da je treba vse po dveh mesecih zavreči ker je totalno iz mode? Je pa tudi res, da tudi podjetja, katerih artikli so ekstremno dragi iščejo čim cenejšo delovno silo, da si lahko vodilni čimbolj nabašejo žepe. :-\ Se opravičujem, ker sem malo zašla, tale naša vrsta je res usmiljenja vredna  :-X >:( :(


Naslov: Re: Dilema - res ne zmoremo ali...
Poslano od: Teski , sreda, 14.03.2007 : 22:17:19
Mislim, da se da kaj narediti. Z osveščanjem, izobraževanjem in tudi kaznimi za neprimerno ravnanje z živalmi (in tudi ljudmi - pa saj smo živali tudi mi in ne nekaj posebnega). Revolucija? Ne vem. Nisem tako pametna. Lahko pa podpremo npr. s svojimi nakupi raje npr. talno rejo perutnine - osebno iščem škatle z jajci (sicer jih ne jem pogosto), kjer je to napisano (namesto baterijska reja), pri usnjenih izdelkih se pač odločimo za tiste, kjer je žival bila uporabljena tudi za meso (sem pač mesojeda...) in kar je najpomembnejše: odprimo oči in ko vidimo mučenje tudi odreagirajmo - pa ne s tem, da se obrnemo stran in si pokrijemo oči.

LP, t


Naslov: Re: Dilema - res ne zmoremo ali...
Poslano od: Kalsang , sreda, 14.03.2007 : 22:21:27
honki, nekaj ne razumem - a meniš, da je vegetarijanska hrana umetna?


Naslov: Re: Dilema - res ne zmoremo ali...
Poslano od: aussie , sreda, 14.03.2007 : 22:39:22
honki, nekaj ne razumem - a meniš, da je vegetarijanska hrana umetna?

Ravno to sem jo hotela vprašat...
In tudi, če ne ješ "konjadi, srnjadi,..." - meso je meso. Ne vem, kaj si hotela s tem povedat?!


Naslov: Re: Dilema - res ne zmoremo ali...
Poslano od: Sleepy , četrtek, 15.03.2007 : 09:27:47
ocitno je da poznas osnovne ekonomske zakonitosti - kaj pa tista za cim manj denarja proizvest cim vec in ustvarit cim vec profita - vec kot 70% oblacil je proizvedeno na vzhodu (made in china, made in indonesia, made in taiwan,.... kar pomeni da ce se hoces obleci za zmerno ceno moras pac posegati po oblacilih ki so narejena na vzhodu - isto velja za torbice, pasove, kovcke,,...kar pomeni da bi nas polovica hodila gola naokrog....

Honki, mogoče lahko še enkrat prebereš moj post, al pa še kašnega prej. Če ni povpraševanja, ni ponudbe. Če boš šla v trgovino in namesto oblačil maid in Taiwan kupila Murina al pa od Rašice al kaj vem kaj, boš prispevala k temu, da naše tovarne ne bojo propadle (in torej prispevala k ohranitvi delovnih mest, torej boš naredila nekaj dobrega za ljudi v bližnji soseščini), ne bojo selile tovarn na vzhod (da bi lahko srajco proizvedle ceneje) in ne boš spodbujala izkoriščanja ljudi. S tistim, kar kupiš, ko kupiš, podpiraš celo verigo, ti odločaš. Če hočeš imeti v omari 10 poceni majc namesto treh dragih in kvalitetnejših, si ti tista, ki spodbuja izkoriščanje. Ne razumem zakaj bi morali hodit goli okoli  (http://cosgan.de/images/smilie/konfus/a050.gif)

pridelovanje mesa - sama sem mesojedka - zavedam se kako pride meso do mesarja- se vedno pa si zatiskam oci da temu ni tako..... vsak ima doma nekaj kar je mucilo zival ali cloveka, pa naj bodo to oblacila, ali sedezna, cevlji, preproga,....
mogoce je moje razmisljanje kruto ampak zivali ki jih jem so bile za to rejene definitivno nocem imeti opravka z delfini, psi, tjuljni, nosorogi....
se pa zavedam da tudi ce postanem vegeterjanka, ali neham nosit usnjene stvari - bo zaradi tega trpleo manj zivali ampak vec ljudi!!!!

Mislim da nas je več tukaj reklo, da sploh ni problem oz. njegova rešitev v vegetarijanstvu ampak v načinu kako pridemo do hrane. En klinc dobrega nardiš, če si vegetarijanec in pokupiš na tone špricane in gnojene zelenjave. Ker se nekateri tega zavedajo/mo, so začeli (boljše rečene se vrnili nazaj) z miroljubnim poljedelstvom, kolobarjenjem, združevanjem rastlin in podobnimi rečmi, ki zmanjšujejo potrebo po gnojenju in špricanju. Žal je tako pridelana hrana predraga, upam, da bo kdaj obratno.
Zelo bedasto bi bilo zavreči kožo živali, ki je nekomu služila za hrano in proizvajati njen umeten nadomestek. Je pa vprašanje oz. stvar nad katero se je treba zamislit, kako je žival živela in kako je morala umreti.
Sem pa seveda zelo proti reji živali samo zaradi kože - tistih pa nočem razumeti in jih prej preziram kot kaj drugega.

kako to da se nikoli ne znajde nikjer filmcek - kako se prideluje umetno usnje?! pod kaksnimi pogoji delajo tisti ki pridelujejo umetno usnje - koga skrbi za 7 letne otroke ki delajo z kemicnimi spojinami ki jim razzira nosnice...

in ki pletejo dekice da nam je toplo....

Ne vem kako to da ne. Ker ga nihče ne naredi, verjetno. Jaz ga pač ne bom. Bom pa se po svojih zmožnostih trudila kupavati stvari, ki čim manj škodujejo okolju in zemljanom. Sej zato pa je vedno več pravičnih trgovin.


ne kupujemo tega - sej je vecino stvari tovarnisko proizvedenih - sojine polpete delajo v tovarni nobena zival ali clovek ne trpi - res ne?!! malo preglejte dokumentarec od al gora - kaksno je osnazevanje, koliko odpadkov pride zaradi umetno pridelane hrane.... in to nas in zivali ne bo pobilo - tudi vegeterjanci mucite zivali - zaradi pridelave umetne hrane umre ogromno rib v morju , ogromno ptic v zraku, ki jim ne prerezejo vrata ampak pocasi umirajo ker se zastupijo z odpadki - ekstremno vendar realno!

res je da nosim usnjene cevlje - ampak iz govejega usnja, res je da jem meso (ampak samo perutnino, govedino in svinjino) nikoli srnjadi, konjadi,ovcadi,....

zal....

A mogoče perutnina, govedina in svinjina niso živali? Misliš, da se pujskov ne da uporabljat za drugo kot za hrano? Kaj pa iskanje tartufov, recimo?

Sej ne bom izumila nič novega, če rečem, da nas tiste, ki nas skrbi za živali, skrbi tudi za ljudi. Več al manj smo proti vsakršnemu izkoriščanju, ubijanju in kaj vem čem še. Zakaj bi si morala ogledati gorov dokumentarec? A me slučajno ne sme skrbet za dobrobit živali? A je kaj narobe če me?  Za nihovo humano rejo in zakol? A me je treba od tega odvrnit? A misliš, da mi je za okolje pa vseeno, če ne jem mesa?  (http://cosgan.de/images/smilie/konfus/a050.gif) 

En korak v smeri boljšega odnosa do živali je sigurno talna reja. Sicer naj bi se ji pridružila tudi prosta reja goveda, čeprav imam s temle še težave - oz. ne verjamem, da je povsod to to kar naj bi bilo, saj pogosto to govedo nimam strehe kamor bi se umaknilo ko dežuje ali pa je mraz. Bo treba še malček izboljšat to.
En sam sveta ne more spremenit. Lahko ga pa mi vsi z majhnimi koraki, ker lahko vsak spremeni najpomembnejši del - sebe.



Naslov: Re: Dilema - res ne zmoremo ali...
Poslano od: Mel , četrtek, 15.03.2007 : 09:48:23
Včeraj sem z veliko težavo pogledala film. No, sem sicer več mižala, kot ne, pa vendar. Pred očmi se mi nenehno vrti prizor, kako so v Turčiji živega psa zaprli v smetnjaški avto in ga živega .... Ne morem izbrisati prizora. Pa sem film gledala bolj kot ne, z zaprtimi očmi. Mislim, čisto sem bila sesuta, pa VEM kaj in kako se dogaja...ampak to spet "videti" in "slišati" ... ne vem, mene je bila groza. Groza, česa je zmožen človek. Opice, mački, psi, krave, teleta, pujsi, delfini, kiti ... in človek. Brez kančka sočutja, empatije, razumevanja, spoštovanja. Grob, surov in pokvarjen v dno duše.

Pa to se ne dogaja samo tam...daleč. Dogaja se tu pri nas. Pomislim na Ninkota, na Morota in na vse, za katere sploh ne vem, pa so.

Groza.



Naslov: Re: Dilema - res ne zmoremo ali...
Poslano od: Jana , četrtek, 15.03.2007 : 10:34:51
Pa to se ne dogaja samo tam...daleč. Dogaja se tu pri nas. Pomislim na Ninkota, na Morota in na vse, za katere sploh ne vem, pa so.

Nikakor ni bil moj namen na kogarkoli, ki ne pogleda filma, pokazati s prstom, ga tako ali drugace kritizirati... Moj najosnovnejsi namen je bil razmisljanje o tem, na podlagi cesa zagovarjamo svoja stalisca, kako pridemo do informacij o tem, za kar se (ali se ne) zavzemamo, kako opredelimo svoja prepricanja, na podlagi cesa...

Zavedajmo se, da (po mojem mnenju) najbrz kaksnih 80% Slovencev ne razmislja, kaksna je pot zrezka od "rojstva do smrti", kako koncajo marsikateri Ninkoti, Moroti, vsi zavrzeni in pobiti pasji in macji revezi... Skratka, ne razmisljajo o tem, da nekdo (clovek ali zival) prav ta trenutek trpi nedalec stran (ne v ZDA, Turciji..., temvec pri njegovem "sosedu") in da bi lahko sami karkoli naredili za to, da ne bi vec trpel.

Zgornji citat - ja, povsem drzi. V smetnjake jih pri nas res mnozicno ne mecejo, saj kljub vsemu problematika prostozivecih psov pri nas ni tako pereca, kot v marsikateri drzavi v nasi okolici. Vendar, ce se bomo obracali stran, se lahko zadeve tudi pri nas poslabsajo. Z mucami nismo tako dalec od... Res je, psov (resnicno brez lastnikov) pri nas na cestah ni veliko, dogajajo pa se zlomljene hrbtenice, odsekane lopatice in gobci, zavezane in utopljene vrece, streli, obesanja, utapljanja... Dogajajo se koline na zverinski nacin. Dogajajo se krave, konji, ovce v lastnem dreku... Tu, nam pred ocmi in usesi.

Samo reci, da mi ne delamo tako, da smo boljsi, ze dolgo ni vec dovolj.

Sterilizacija, kastracija, skrb za lastno zival, izbira izdelkov, za katere vemo, da ni nihce trpel, razmisljanje o tem, pogovarjanje z znanci, prijatelji, sodelavci..., osvescanje, zanimanje, informiranje..., predvsem ucenje lepsega in bolj humanega nase otroke...
Med informiranje sodijo tudi taki filmi, pa zalostni teksti, pa vesele zgodbe, pa...

Ne morem pa se mimo komentarja o raznih drustvih, ki ze v svojem imenu nosijo absurd. Osvoboditi zivali - se vam sanja, kaj to pomeni? Se vam zdi, da je to prava pot? Meni nikakor. Vzor je ocitno prisel z zahoda, ki ga je tako lahko kritizirati, pa vendar je prav prirocno povzeti kaksno njihovo idejo, ker pac sami nismo ravno sposobni za to, da bi imeli kaksno svojo. Upam le, da ne bodo svojih vzornikov prav v vsem posnemali. Nekateri se zagotovo spomnite izpustov zivali s farm...
Vsak ekstremizem kaze na pomanjkanje obcutka za pravo mero in zdrav razum.


Naslov: Re: Dilema - res ne zmoremo ali...
Poslano od: Mel , četrtek, 15.03.2007 : 10:38:06
Se strinjam Jana s tvojim postom, povsem.


Naslov: Re: Dilema - res ne zmoremo ali...
Poslano od: honki , četrtek, 15.03.2007 : 10:51:19
na kratko odgovor na vsa vprasanja - ne morem spremeniti sveta in tega se zavedam!!!
se vedno bodo klali zivali, se vedno bo osnazevanje okolja , se vedno bodo mali otroceki delali,....  nehajte lagati sami sebi ker je brezveze - nikogar ne napadam, ampak vsakdo od nas dela nekaj kar muci ljudi ali zivali ali pa samega sebe!!!

in mi je ful zal ampak zdravo zivljenje je drago zivljenje - kaj je drazje fast food, ali bio hrana,...in ljudje delajo vse kar delajo v 90% samo zaradi denarja!!!
zaradi denarja koljejo tjuljne, zaradi denarja so ustvarili fancy restavracije kjer lahko narocis macko, zadradi denarja delajo 7 letni otroceki, mi je zal ampak zivimo v kapitalizmu in ljudem ni zal bitij ampak jim je zal denarja.
moje opravicilo je samo da si ne zatiskam oi pred rensnico in zaradi tega ker smo hoteli spremeniti eno rec so se zacele rusiti ostale - kako pa je prislo do stanja v katerem smo?!?!


Naslov: Re: Dilema - res ne zmoremo ali...
Poslano od: Maja. , četrtek, 15.03.2007 : 10:55:58
Ja, s takim mišljenjem sveta zares ne bomo spremenili.

Če se 1 000 000 posameznikov odloči, da bodo nekaj naredili, je to že 1 000 000 ljudi-pa vendarle so se za akcijo odločili posamezniki, ne?

V tem filmu so tudi prikazani posamezniki, ki povzročajo trpljenje živali...


Naslov: Re: Dilema - res ne zmoremo ali...
Poslano od: honki , četrtek, 15.03.2007 : 11:03:18
jaz delam nekaj na tem podrocju -in to je vse kar je v mojih zmoznostih!!!! vsak ima omejene zmoznosti, in dosti ljudi dela po svojih, ampak to se vedno ni dovolj in tudi ne bo!

in sleepy sorry samo od kje pa pride blago za murine, liscine in ostala oblavila.... nikar tako ozko.....in ne nimam doma v omari 10 majc namesto 1!


Naslov: Re: Dilema - res ne zmoremo ali...
Poslano od: Maja. , četrtek, 15.03.2007 : 11:12:46
jaz delam nekaj na tem podrocju -in to je vse kar je v mojih zmoznostih!!!! vsak ima omejene zmoznosti, in dosti ljudi dela po svojih, ampak to se vedno ni dovolj in tudi ne bo!

No, prosim!

Če bi vsak delal po svojih zmožnostih, tega sploh ne bi bilo.

Jana je apelirala na nas, da bi se malo zamislili, če lahko še kaj naredimo. Koliko, pa vse vsak posameznik zase.


Naslov: Re: Dilema - res ne zmoremo ali...
Poslano od: Sleepy , četrtek, 15.03.2007 : 11:33:50
Honki res ne vem od kje pride blago v Muro, bombaž pridelujejo na mnogih delih tega planeta. Kje ga obirajo še ročno, kje pa tudi z mehanizacijo. Vem pa, da v Muri dobijo delavke vseeno za svoje delo več kot pest riža, da lahko mi lepo zgledamo.


na kratko odgovor na vsa vprasanja - ne morem spremeniti sveta in tega se zavedam!!!
se vedno bodo klali zivali, se vedno bo osnazevanje okolja , se vedno bodo mali otroceki delali,....  nehajte lagati sami sebi ker je brezveze - nikogar ne napadam, ampak vsakdo od nas dela nekaj kar muci ljudi ali zivali ali pa samega sebe!!!


Ni res! Lahko spremeniš zelo pomemben del sveta, sebe in daješ dober zgled svojim potomcem, torej posledično spreminjaš svet na boljše. Kot je že rekla Smetka, šele ko se zavedaš, lahko spremeniš. In to je smisel vsega. Se zavedati in poskušati delati boljše. Trmasto vztrajanje češ, sej ne morem nič nardit, pa sigurno ne bo nikogar pripeljalo v boljši jutri. Star kitajski pregovor pravi: potovanje dolgo tisoč milj se začne z enim samim korakom.


in mi je ful zal ampak zdravo zivljenje je drago zivljenje - kaj je drazje fast food, ali bio hrana,...in ljudje delajo vse kar delajo v 90% samo zaradi denarja!!!
zaradi denarja koljejo tjuljne, zaradi denarja so ustvarili fancy restavracije kjer lahko narocis macko, zadradi denarja delajo 7 letni otroceki, mi je zal ampak zivimo v kapitalizmu in ljudem ni zal bitij ampak jim je zal denarja.
moje opravicilo je samo da si ne zatiskam oi pred rensnico in zaradi tega ker smo hoteli spremeniti eno rec so se zacele rusiti ostale - kako pa je prislo do stanja v katerem smo?!?!


Res je. In to lahko spremeni vsak od nas s tem, da nečesa ne kupi. Mene ne zanima, če je ljudem žal denarja, če gledajo najprej samo profit, če....  jaz se hočem obnašat drugače, ker samo jaz lahko odločam, kdo si zasluži moj denar in kdo ne. Ker lahko izbiram! Isto kot ne bom (zavestno) kupila ukradenega avta, čeprav je mnogo cenejši in so sledovi kraje že zdavnaj odstranjeni. In ko bo večina nehala kupovati fast food, ga bodo nehali prodajat - ker ne bo profita. In ko bo profit v zdravi in "miroljubni" prehrani, ko bo povpraševanje dovolj veliko, bo cena padala.... ja, kapitalistična logika je to, ki pa jo usmerjamo potrošniki.
Najlažje je reči zaradi mojega zrezka ne bo nobena krava dlje živela.... Najbrž res ne. Lahko pa vplivaš na to kako bo živela.
Ravno zato, ker vidiš in si ne zatiskaš oči imaš možnost, narediti drugače. Če ne vidiš, tega ne moreš...

jaz delam nekaj na tem podrocju -in to je vse kar je v mojih zmoznostih!!!! vsak ima omejene zmoznosti, in dosti ljudi dela po svojih, ampak to se vedno ni dovolj in tudi ne bo!
Odlično! To je vse kar lahko kdorkoli nardi! Samo po tem pa ne razumem ostalih tvojih postov  (http://cosgan.de/images/smilie/konfus/a050.gif)


Naslov: Re: Dilema - res ne zmoremo ali...
Poslano od: Mel , četrtek, 15.03.2007 : 13:10:06
Se povsem strinjam s Sleepy!


Naslov: Re: Dilema - res ne zmoremo ali...
Poslano od: Gargamel , četrtek, 15.03.2007 : 14:17:29

se pa zavedam da tudi ce postanem vegeterjanka, ali neham nosit usnjene stvari - bo zaradi tega trpleo manj zivali ampak vec ljudi!!!!

No ne vem , če samo jaz tega ne razumem ampak res - ne razumem :) Tvoja "teorija" da vse vpilva vse na vse je res da resnična - do neke mere. Svatri se da spremeniti, če že tega ne, vsaj izboljšati. Da je fast food cenejši od bio hrane tudi pravzaprev ne vem v čem je poanta. Mogoče si samo domišljam ampak če bi živeli od fast fooda vsi z nizkimi dohodki bi verjetno bankrotirali. Sem študentka in s fantom živiva že ker lep čas samo od ene plače pa nama lepo znese, da jeva zdravo in bio in vse kar paše zraven. Priznam pa da sem predkratkim šla v eno od fast food restavracij, da si naročim solato z polivko, pa sem videla ceno in skoraj padla v nezavest ;D

Torej...ni vse le črno in belo, tudi sivo je lahko ;) In da - lahko vplivamo na stvari. Če že samo pogledaš npr. podjetja, ki testirajo na živalih in potem tista, ki ne testirajo na živalih vendar kupujejo teste od njih in bi potemtakem vsi lahko rekli, da je vseeno - itak so neposredno ali posredno živali izkoriščene v te namene. Pa je po mojem mnenju vseeno boljše, da npr. na živalih testira le eno podjetje, vsa ostala pa kupujejo teste od njih, kakor da bi imelo vsako podjetje svoj testni laboratorij...a ni? ::)

Sem malo zdrsnila iz teme...moj point je bil, da se da nekaj storiti - izobraževati, osveščati, da imamo sisteme, ki sankcionirajo nepravilno ravnanje, dajmo jih izkoristih. Ker ima velika večina ljudi še vedno babice in dedke in sosede in tete in strice, ki 3x letno lomijo vratove mladičem ali jih mečejo v steno, pa se jih ne prijavi, ker bi pokvarilo familijske ali sosedske odnose...in ravno v tem je finta, ker pač takšni ravno ne cenijo podrejenega živega bitja in si jemlje pravico, da dejansko vzamejo življenje. Mislim, da bi si hmalu premislili, če bi jim jim inšpektor mahal pred nosom z kaznijo, ker samo tako se da nekaterim dopovedati stvari - preko denarja.

In še nekaj bom omenila glede vegeterjanstva; ne vem sicer kakšne izkušnje imate drugi ampak jaz raje ne govorim več tega na glas, ker vsakič ko povem da sem, se nekako ljudje okoli mene počutijo ogrožene ali kaj in grejo direkt v ofenzivo, kakor da sem pravkar na glas razglasila, da obsojam vse, ki jedo meso. Ker jih ne, to je odločitev posameznika in to spoštujem. Želela bi si le, da bi bilo tako tudi obratno, ker se vsakič znajdem na "vročem" stolu, da kaj pa potem sploh jem, in če rastline niso živa bitja in kaj pa ribe, da je zarad vegetrejancev, ki jedo ribe, pol morja že skoraj iztrebljenega....to pišem zato, ker sem nekatere poste z omenjenim vegeterjanstvom spet razbrala kot podoben napad...ker film kaže pujske in kokoške in ostalo"bodoče kosilo" ste se pač nekateri nekje podzavestno počutili ogrožene, ker jeste meso in udarili nazaj v stilu: Kaj pa vi vegeterjanci, ki z sojinimi polpeti onesnažujete zemljo! A smo 5 let stari al kako?  ???

No, se oparvičujem za roman, pa da ne bo zamere ;)

Lp, Maja


Naslov: Re: Dilema - res ne zmoremo ali...
Poslano od: Kalsang , četrtek, 15.03.2007 : 20:59:08
Včeraj sem prebrala temo, danes me ni bilo za računalnikom, pa me je dostikrat furbec zagrabil, kaj je bilo še napisano od včeraj.

Pridružujem se replikam na post od Honki. Najbolj enostavno je skomignit z rameni, reči saj ne morem nič naredit, pokazat s prstom in živet naprej. Priznam, tudi meni je težko brat vsa ekološka poročila, ki se kopičijo zadnje čase. Naročena sem na National Geographic, ki je v zadnjem letu postal zelo al gorovsko obarvan in prav je tako. Čeprav ga zelo z rešpektom odprem, ker me mrazi ob misli na vse kar se dogaja in se še bo, pa smo pri nas doma že pred časom začeli malo drugače početi stvari. Ker živimo v centru mesta lahko na srečo zelo šparamo z avtom. V bistvu se z njim vozimo povprečno enkrat na teden, ko ga res rabimo in brez njega ne gre. Po mestu se vozim z avtobusom, kolesarim, pešačim. Odkar sem bolj redna uporabnica mestnega potniškega prometa, sem opazila nenavaden fenomen: ko se dobimo s prijatelji in se menimo, kako bomo šli, ponavadi edina grem z busom. Ko takšen transport predlagam drugim, me debelo gledajo in me na vse pretege prepričujejo, da brez problema naredijo ovinek (pokurijo več bencina, ustvarijo več CO2 itd.) da me poberejo. Bus? Ne, z busom pa že ne... Kot da bi bil mestni potniški promet huda stigma. Meni se na srečo ni treba kilometre dolgo vozit v službo, ampak vsakič ko gledam promet, ki drvi mimo mene, podzavestno štejem, koliko ljudi sedi v vsakem avtu. V 90% samo eden. In tako je vsak dan. Ljudje se vsak s svojim avto vozijo v službo. V nekaterih drugih državah jim je že davno kapnilo, da prišparajo kar nekaj denarja za gorivo, pa še manj onesnažujejo, če se sodelavci skupaj vozijo v službo. Upam, da bo tako kmalu tudi pri nas.

Doma smo začeli uporabljati energijsko varčne žarnice. V vsaki hiši so prostori, kjer nam luč kar naprej gori (veža, kopalnica, WC), pa tam ne rabimo neke ekstra super močne razsvetljave. V teh prostorih se žarnice komot zamenja z energijsko varčnimi...
Smeti - brez pardona recikliramo in mislim da smo na žalost skoraj edini v naši večstanovanjski hiši. Ko me je videla soseda pri zabojnikih za reciklažo se ni mogla načuditi, ko sem jo vprašala, če ona pa ne reciklira, je zafarbala in odšla. Reciklira še vedno ne.
Čistila. Že dolgo uporabljamo takšna, ki so biološko 99% razgradljiva - od sredstev za pomivanja posode do mehčalcev za perilo.
Peremo perilo večinoma na nižjih temperaturah.
Vodovodna voda je precej zanič, ampak ne kupujemo vode v plastenkah. Smo jo, pa me je bilo groza ob kupu smeti. Smo kupili vodni filter pa je zadeva rešena.
Hrana. Že dolgo jemo izključno jajca talne reje. Baterijska reja je zame ena najhujših oblik mučenja in nočem, da bi se za moj zajtrk kokoš celo življenje mučila. Ja, ekološka pridelava zelenjave je tudi zame predraga, zato pa kupujem skoraj izključmo integralno pridelano zelenjavo iz Slovenije.

Sem vegetarijanka. Mesa ne jem zadnjih 12 let. To je moja osebna odločitev, nikoli nikogar nisem silila v vegetarijanstvo niti pokonci ne skačem, če si za isto mizo v gostilni nekdo naroči steak. S tem se ne ponašam, mi je pa kristalno jasno, da zaradi te moje odločitve mesni industriji odklanjam delček zaslužka, s tem je povpraševanje mičkeno manjše in kakšni živali ni treba umreti. Pred kratkim sem videla številke, koliko živali samo v Sloveniji v enem letu umre za šnicle. Da te kap.

Zelo smešno mi je, ko ljudje začnejo o vegetarijanski hrani govoriti kot umetni. Kaj je tu umetnega? Sojini polpeti? Kaj mislite, da jih jem? Ne, jih ne. Mi jih ni treba. Vegetarijanstvo niso sojini polpeti, niti soja. Vegetarijanstvo je prehrana brez mesa, ne prehrana s sojo. Največ soje se ne porabi za vegetarijanske izdelke, ampak za dodatke k mesnim izdelkom (hrenovke itd.), za proizvodnjo zdravil, dodatkom k hrani, pasje brikete, če hočete. Proizvodnja vegetarijanske hrane tu zavzema zelo majhen delež.

Tudi meni ne gre v glavo, zakaj se vsakič, ko se začnemo pogovarjat o teh stvareh spravite na vegetarijance. Nihče vas ne provocira, nihče vam ničesar ne očita, vas v nič ne sili. Tudi meni gre to pošteno na jetra in tudi jaz se vedno znova znajdem na vročem stolu v kakšni veseli druščini klenih državljanov. Tudi jaz si tega ne znam drugače razložiti kot s tem, da se podzavestno počutite krive in potem svoje slabe občutke projicirate navzven na prvo tarčo, ki vam gre na živce, ker ne je mesa. Dajte, odrastite že enkrat! Sploh ne gre za to, kdo je meso in kdo ne. To je osebna odločitev in tu ne mislim razpravljat, kaj je bolje. Gre za to, da smo s svojim početjem odgovorni za trpljenje drugih bitij in da je skrajni čas, da premislimo in začnemo drugače ravnat v vsakdanjem življenju. In da se marsikaj naredit. Majhnih stvari, ki vseeno nekje nekaj pomenijo.

lp


Naslov: Re: Dilema - res ne zmoremo ali...
Poslano od: Nanook , petek, 16.03.2007 : 08:17:20
Sem pogledala dokumentarec v celoti. Caka me se Gorova An inconvenient truth.

Hja, kaj naj recem. Vecino posnetkov sem ze videla, da se to dogaja, mi je znano. Se mi je pa zdel precej PETA-isticno obarvan, kar mi ni vsec. Klasicni glejkakosemluskanpuhast, ceprav sem upala, da so bodo spomnili tudi na tiste, ne tako zelo luskane, na ne-Flipperje in ne-Willyje, ampak recimo na Jaws. Pa se mi zdi, da se je vse vrtelo bolj ali manj le o teh talusnih in simpaticnih.
Sem tudi jaz razumela, da ni toliko namenjen prepricevanju "ne tega ne onega", ampak bolj poskusa vzpodbudit ljudi k razmisljanju. Glede na odzive, ki sem jih bila delezna (ne tu ;) ), ko sem pred leti omenila, da resitev ni vegetarijanstvo, ampak ponudba mesa zivali, ki so bile humano usmrcene in so zivele v dostojnih pogojih, me je pa kar strah, kaj bo.

Deloma se strinjam s honki, saj je moje mnenje podobno. Sama marsicesa ne nosim, ne jem, ne pocnem, pa se ne slepim, da pa zdaj resujem zivali in delam dobro delo. Z najvecjim uzitkom pa ponavadi spiknem (v zivo) kakega tapametnega (ponavadi je tapametna), ki se hvali naokrog, kako zaradi njega res ne umre nobena zival (hkrati ima pa toliko make up-a na sebi, da bi ji ksiht spiral en teden, pa se ne bi ugotovil prave barve koze  ;D ). Mnja, sicer pa jem vse zivo, najrajsi piscanje in puranje meso, tudi konjsko vcasih (nimam izbire-horseburger je predober  ;D ), zajcka, ribe, rake, skoljke (Boter je nevarno blizu ;) ), govedina in teletina mi pa nista tako vsec, razen ce se spravi burritose delat.

Citat
Sej ne bom izumila nič novega, če rečem, da nas tiste, ki nas skrbi za živali, skrbi tudi za ljudi. Več al manj smo proti vsakršnemu izkoriščanju, ubijanju in kaj vem čem še. Zakaj bi si morala ogledati gorov dokumentarec? A me slučajno ne sme skrbet za dobrobit živali? A je kaj narobe če me?  Za nihovo humano rejo in zakol? A me je treba od tega odvrnit? A misliš, da mi je za okolje pa vseeno, če ne jem mesa? 

Zakaj pa ne pogledat Gorovega dokumentarca? Jaz ga se nisem, ga nameravam v kratkem. Priznam-pomanjkanje casa. Zakaj takoj ogenj v strehi, ce honki predlaga ogled se enega dokumentarca? Tega odziva ne razumem.

Se posebej, ker potem preberem:

Citat
Ravno zato, ker vidiš in si ne zatiskaš oči imaš možnost, narediti drugače. Če ne vidiš, tega ne moreš...

Bio hrana? Kaj pa pravzaprav je bio hrana? Isto sr. drugo pakovanje, prodano po visji ceni?

Citat
n še nekaj bom omenila glede vegeterjanstva; ne vem sicer kakšne izkušnje imate drugi ampak jaz raje ne govorim več tega na glas, ker vsakič ko povem da sem, se nekako ljudje okoli mene počutijo ogrožene ali kaj in grejo direkt v ofenzivo, kakor da sem pravkar na glas razglasila, da obsojam vse, ki jedo meso. Ker jih ne, to je odločitev posameznika in to spoštujem. Želela bi si le, da bi bilo tako tudi obratno, ker se vsakič znajdem na "vročem" stolu, da kaj pa potem sploh jem, in če rastline niso živa bitja in kaj pa ribe, da je zarad vegetrejancev, ki jedo ribe, pol morja že skoraj iztrebljenega....

Mam podobne izkusnje, le da v luft skocite vegetarijanci, ko me vidite, da (malo karikirano, pa vseeno ;) ) jem snicel (ali dva), horseburger (ali dva), ribo (ali dve). Ce sedim na klopci in cvekam s kolegicami od katerih sta dve vegetarijanki, pa omenim, da grem na horseburger, zakaj ena skoci luft, da kako morem, bogi konjicki, kako lahko jem meso, ona ga ne... Ja, itak sledi spikanje z make upom. ;D Tadruga pa rece, grem s tabo.  ;D Ne na horsa, sam do tja, da ne bo pomote. Pa se vseeno na glas povem, da grem na horseburger, joj, kako se razkuri!  ;D In zdaj vas vprasam, za kaj se pa ona pocuti krivo, da mora nonstop blebetat, kako je "high", ker je vegi?

Se pa popolnoma strinjam s tem:

Citat
Prepricana sem, da nihce, ki neha jesti meso, ne bo spremenil tega misljenja, temvec bo s svojim prepricanjem, v kolikor o tej svoji osebni odlocitvi razlaga okrog na dolgo in siroko (in tezi tistim, ki se za to niso odlocili), le se okrepil nasprotovanje muciteljev in posredno pomagal, da so zivali morda celo se bolj mucene. Ni vazno, ali odlocitev o zavracanju mesa pride zaradi "klika" ob spoznanju, kaj je to meso bilo prej, ali zaradi zavedanja, da je bila za nas zrezek mucena zival ali pa zaradi gledanja slik in filmov o mucenju zivali. Zaradi 50 ljudi s tega foruma, ki bodo nehali jesti meso, zato ker so gledali film Earthlink (ali kaksnega drugega razloga), ne bo nobena krava manj v klavnici, prav tako ne bo noben kmet imel manjkrat kolin.

In ne vem, kako je spet prislo do vegi-ne vegi debate, se mi niti ne da it se 10x brat za nazaj, da bi videla, kdo je zacel. Niti ni vazno, kljub temu, da se mi je namrec film zdel PETAisticen, nisem imela obcutka, da zeli vse spremeniti v vegije.

Mimogrede-vegetarijanci, ki jedo ribe, pac niso vegetarijanci, ane. ;) Oziroma-jaz sem tudi vegetarijanka, jem samo kure, purane, konje, zajce, krave, ribe, rake, skoljke. Ne jem pa kitov, delfinov, morskih psov 8) in... soje. :-\ Malo za salo, malo za hec.

Tale z energijsko varcnimi zarnicami je tudi fletna, mi imamo eno in je mati sveto prepricana, da zarnica manj kuri, ce je prizgana kot pa ce jo ugasne in prizge le, ko je nekdo v prostoru (kuhinja). Tisti, ki je pogruntal kaj takega-svaka mu cast (mislim da smo celo na faksu racunali porabo in se precej nasmejali). Jaz luc vedno ugasnem, ko me ni v prostoru. Pa ce je varcna ali ne.


Naslov: Re: Dilema - res ne zmoremo ali...
Poslano od: Sleepy , petek, 16.03.2007 : 11:04:33
No, pa naj najprej odgovorim na tole:

Zakaj pa ne pogledat Gorovega dokumentarca? Jaz ga se nisem, ga nameravam v kratkem. Priznam-pomanjkanje casa. Zakaj takoj ogenj v strehi, ce honki predlaga ogled se enega dokumentarca? Tega odziva ne razumem.

Kdo pa pravi da je bil ogenj v strehi? V svojem prvem postu v tej temi sem napisala zakaj NE bom gledala tega dokumentarca.
Citat
Tega se zavedam ne da bi gledala prizore, ki mi za zelo dolgo pustijo neprijetne občutke. Nenazadnje se s tem, ko se izognem ogledu takih posnetkov, izognem stresu. In ker se nekaterih reči zavedam, mislim da si ta stres lahko prihranim.

Seveda me potem zanimajo argumenti, zakaj pa naj si ogledam drugega? Pa brez ognja v strehi. Jaz pač predloga ne razumem. Kaj naj bi se po ogledu še enega dokumentarca spremenilo?

Sej ni, da se mi pogosto dogaja, pa še vseeno prevečkrat, da mi ljudje, ki vedo kaj počnem v življenju pa jih s tem ne obremenjujem, pritežijo, da naj se rajši bolj brigam za ljudi ne pa za živali.... zakaj?  (http://cosgan.de/images/smilie/konfus/a050.gif)

Citat
Se posebej, ker potem preberem:
Ravno zato, ker vidiš in si ne zatiskaš oči imaš možnost, narediti drugače. Če ne vidiš, tega ne moreš...

Bio hrana? Kaj pa pravzaprav je bio hrana? Isto sr. drugo pakovanje, prodano po visji ceni?

Ja to naj ne bi bilo res. Ne vem, lahko si preskočla, ampak sem napisala tudi tole:
Citat

Mislim da nas je več tukaj reklo, da sploh ni problem oz. njegova rešitev v vegetarijanstvu ampak v načinu kako pridemo do hrane. En klinc dobrega nardiš, če si vegetarijanec in pokupiš na tone špricane in gnojene zelenjave.
Omenjala sem tudi miroljubno poljedelstvo, kolobarjenje, dobre in kaj vem kašne še rastlinkse sosede. To naj bi bilo bio. Lahko pa seveda živim v zmoti. Da ni problem, da nekdo poje zrezek, pač pa kako žival živi in umre, da lahko nekdo poje...

Več al manj se vse lahko razvrsti v Galussovo krivuljo. Tudi ljudi in njihov odnos do bitij tega planeta. Krivulja me zelo širok vrh, potem pa na obeh straneh strmo pade. Večina ljudi je v tistem osrednjem delu, manjši procent pa je na eni ali drugi strani. Izogibam se prepričevanju prepričanih (če sebe štejem v eno manjšino, se torej izogibam drugi  (http://cosgan.de/images/smilie/frech/e030.gif)  ), debatiram lahko s tisto neopredeljeno večino, če se mi zdi da ima smisel. S tistimi, ki si pač mnenja še niso ustvarili, ker o tem ne razmišljajo. S tistimi, ki se pravzaprav niti ne zavedajo. Prepričevanje prepričanih se mi zdi nepotrebna zguba časa in energije. (isto velja, če hoče mene kdo prepričat v nekaj drugege, seveda.)

Kaj naj rečem? Naj ti tekne horseburger. Jaz bom rajši še kdaj v življenju šla konje jahat....., če mi ne boste prej vseh pojedli  (http://cosgan.de/images/smilie/teufel/n025.gif)  :P


Naslov: Re: Dilema - res ne zmoremo ali...
Poslano od: Kalsang , petek, 16.03.2007 : 11:34:56
Tako kot mi gredo na živce mesojedci, ki me cel večer mučijo, zakaj za vraga nočem jest šnicla, mi gredo na živce tudi vegetarijanci, ki so prepričani, da so več vredni in da morajo svoje prehranjevalske odločitve vsiliti vsemu stvarstvu. Njihove vzvišenosti sem bila že sama deležna, ko so mi npr. očitali, da kot vegetarijanka pa ne bi smela  jest belega kruha, ampak samo polnovrednega...

Ne, ne želim mesojedcev preobraziti v rastlinojedce. Nikakor. Mi niti na kraj pameti ne pade. Sem pa pogosto mnenja, zakaj za vraga je treba pojest vse kar leze in gre...

In če smo že pri horseburgerjih... Povprečna življenjska doba konja, ki lahko sicer doživi tudi več kot trideset let, je v naši ljubi državici 7 let. Za to niso krivi konji, ki jih redijo za zakol, ampak je ta številka nizka predvsem zaradi vseh športnih konj, ki jih prehitro sforsirajo v vrhunski šport ali jih preprosto prehitro ujahajo in potem grobo ženejo po vseh mogočih terenih, jim uničijo noge in jih potem evtanazirajo. Takšni konji predstavljajo velik del mesa, ki gre za človeško uporabo. Ne, ni treba nehat jest mesa, samo malo razmislite, odkod prihaja. Ne nehat jest konjsko meso, ker so to take luštne živali (kako bedast argument), ampak bi se pa mogoče veljalo zamisliti, odkod prihaja to meso. Namreč, pri nas ni konjskih hlevov za upokojene konje, ki jih poznajo v tujini. Zakaj bi si delali stroške? Konja pač uporabljaš, dokler lahko, ga izžameš, potem bo pa šel za klobase.

To pa je nekaj, kar je zame etično sporno, posledično pa je etično sporno tudi uživanje konjskega mesa.

Samo za primer. Saj takšnih je še veliko.

lp


Naslov: Re: Dilema - res ne zmoremo ali...
Poslano od: Nanook , petek, 16.03.2007 : 11:44:16
No, pa naj najprej odgovorim na tole:

Kdo pa pravi da je bil ogenj v strehi? V svojem prvem postu v tej temi sem napisala zakaj NE bom gledala tega dokumentarca.

Sem sklepala, da govoris o dokumentarcu, ki je predmet te debate. Jaz pa v citatu omenjam Gorov dokumentarec.
Mogoce je bolj zanimivo suhoparno nastevanje stevilk (na dan gospodinjstvo porabi 150-250L pitne vode, od tega 41% za WC, 37% tus, 11 kuhanje in pitje, 7 pranje, 4% pa ostalo, iz zapiskov, ker ravno urejam vse).

Seveda me potem zanimajo argumenti, zakaj pa naj si ogledam drugega? Pa brez ognja v strehi. Jaz pač predloga ne razumem. Kaj naj bi se po ogledu še enega dokumentarca spremenilo?

??? Kaj pa naj bi se po ogledu prvega? Se mi zdi, da so dokumentarci namenjeni predvsem temu, da se informiramo, da vidimo, kaj se dogaja in se ob tem zamislimo. Ce ne vidis, tega ne mores... pise. S tem se popolnoma strinjam. Ce vidis enega, si videl vse? Ne bi rekla.

Sej ni, da se mi pogosto dogaja, pa še vseeno prevečkrat, da mi ljudje, ki vedo kaj počnem v življenju pa jih s tem ne obremenjujem, pritežijo, da naj se rajši bolj brigam za ljudi ne pa za živali.... zakaj?  (http://cosgan.de/images/smilie/konfus/a050.gif)

Nimam pojma, tudi meni se to veckrat zgodi.

Ja to naj ne bi bilo res. Ne vem, lahko si preskočla, ampak sem napisala tudi tole:Omenjala sem tudi miroljubno poljedelstvo, kolobarjenje, dobre in kaj vem kašne še rastlinkse sosede. To naj bi bilo bio. Lahko pa seveda živim v zmoti. Da ni problem, da nekdo poje zrezek, pač pa kako žival živi in umre, da lahko nekdo poje...

Tegale na razumem popolnoma; z mojega stalisca to, da se je zivali sploh ni problematicno, problem je kako zival zivi in umre.

Kaj pa je miroljubno poljedelstvo in kaj je recimo potem eko hrana? Meni osebno se zdi vse to bio in eko flancanje ena navadna traparija, kako naj bo neka stvar namrec bio in eko (=vzgojena brez kaksnih pesticidov in hudih gnojil), ce pa sosed na veliko sprica povrsine...

Kaj naj rečem? Naj ti tekne horseburger. Jaz bom rajši še kdaj v življenju šla konje jahat....., če mi ne boste prej vseh pojedli  (http://cosgan.de/images/smilie/teufel/n025.gif)  :P

??? Kdo se zdaj pocuti ogrozenega? Menda ste vegiji revezi, ker se v vas vtikajo grozni vsejedci, zdaj sem pa, zanimivo, na vrocem stolu jaz (ki sem totalno nasprotje vegija).  ;D ;D ;D

Skratka, ce potegnem crto-dokumentarci naj bi po mojem mnenju vzpodbudili ljudi k razmisljanju, kako stvari spremeniti. Ce si jih ne bomo ogledali, ne bomo vedeli. Ce ne bomo vedeli,... ne bomo razmisljali in tako dalje in tako naprej. Jasno bi bilo idealno, ce bi namesto ogleda sli citat knjige in obiskali predavanja o zasciti narave, ampak to je lazje reci kot storiti, poleg tega pa slika pove vec kot 1000 besed. Marsikdo se zaveda, kaj se dogaja, ne more pa pogledati filmckov, slik teh mucenj. To se nekako gre. Problem so tisti, ki se ne zavedajo, dokumentarca (dokumentarcev) pa tudi ne pogledajo.


Naslov: Re: Dilema - res ne zmoremo ali...
Poslano od: Nanook , petek, 16.03.2007 : 11:51:02
Ja madonis, kako mi je pa to ratalo; upam, da se vseeno da izluscit kaj je moje in kaj ne.

Kalsang, mene pa ravno to, da se je vse kar leze, gre, raste, visi dol, pada z dreves, se izkoplje iz zemlje, skratka, da se je toliko razlicnih zivali IN rastlin!, na nek nacin fascinira. Jasno, dokler te zadeve niso ogrozene, ampak s katere strani prihaja pretiravanje je itak znano. Sicer ne vem, ce bi jaz probala vse kar bi nasla na trznici, ampak sem v bistvu kar navdusena, ko vidim, kako raznoliko prehrano imajo nekje.

S konji se pa ne ukvarjam, me je vse skupaj minilo pred par leti.


Naslov: Re: Dilema - res ne zmoremo ali...
Poslano od: Sleepy , petek, 16.03.2007 : 12:10:40
 ;D no, zdej si pa ti vse v en lonec zmetala, pa zdej niti jaz več ne razumem nič   :P ;D ;)
Po moje je boljše da se izugnem citatom....  ???  ;D

Torej. Verjetno bi si sicer res želela, da živali ne bi uporabljali za hrano, ampak tak obupan utopist vseeno nisem. Čisto enako kot ti vidim problem v tem kako živali živijo in kako umrejo, da lahko pridejo na krožnik in ne v tem, da nekomu služijo za hrano. Če je žival dostojno živela in umrla brez muk, se mi to ne zdi sporno. Jaz sicer mesa ne bom pojedla, bom pa si obula čevlje iz njene kože ali pa si dala pas na hlače. Kot sem že rekla, sem kljub vsemu redna stranka pri mesarju - moje zveri pač niso vegi. Bi lahko celo rekla, da še dobro, da kdo je meso.

Kar se tiče špricanja pri sosedu.... ne vem, kolikor sem jaz uspela videt, so te miroljubne kmetije več al manj nekje bolj bogu izza nogu. Drugače se sicer do neke mere strinjam, da če sosed šprica.... ampak še vedno. Če bo sosed s tržnice domov odpeljal tolko robe kot jo je pripeljal, ker je špricana, bo mogoče naslednjo sezono razmislil, če ne bi česa spremenil.

Tudi kar se gledanja dokumentarcev tiče se čisto strinjam. Ja, res sem govorila o tem zakaj ne bom do konca gledala Zemljanov, in seveda po istem principu vseh podobnih. Pa ne zato, ker sem z enim videla vse ( u bistvu celega nisem videla nobenega), ampak ker se hočem izognit stresu in se že brez njih (mislim da) dovolj zavedam vplivov na okolje. Ogledali naj bi si jih tisti, ki pokrivajo večinski del Galussove krivulje.

Kakorkoli že, mislim da se ne glede na to kaj jemo premalo zavedamo, kot je nekdo rekel, da nismo podedovali planeta od svojih staršev, ampak da smo si ga sposodili od svojih otrok. Ni važen končni efekt (recimo kaj pojemo) ampak pot, po kateri do tega efekta pridemo. In jaz pač vidim smisel teh dokumentarcev v tem, da lutajoče prepričajo, da razmislijo katero pot mislijo ubrat.


Naslov: Re: Dilema - res ne zmoremo ali...
Poslano od: Nanook , petek, 16.03.2007 : 12:32:47
No, vidis, ti se bos obleka, jst se bom pa najedla. ;) :D

Mislim, da je problem vse te hrane tudi v prenaziranju, ko ljudje preprosto jedo zato, da jedo, ne pa ker bi bili lacni. Ko sem jaz sita, ne jem vec (sam to traja...).


Naslov: Re: Dilema - res ne zmoremo ali...
Poslano od: Sleepy , petek, 16.03.2007 : 15:17:57
 :D Deal!  :D
Sej bistvo je, da če že, potem se porabi vse od živali.

Itak da se strinjam da je preseravnje mnogovečji problem kot pa prehranjevanjem z mesom. 


Naslov: Re: Dilema - res ne zmoremo ali...
Poslano od: honki , petek, 16.03.2007 : 16:52:12

Deloma se strinjam s honki, saj je moje mnenje podobno. Sama marsicesa ne nosim, ne jem, ne pocnem, pa se ne slepim, da pa zdaj resujem zivali in delam dobro delo. Z najvecjim uzitkom pa ponavadi spiknem (v zivo) kakega tapametnega (ponavadi je tapametna), ki se hvali naokrog, kako zaradi njega res ne umre nobena zival (hkrati ima pa toliko make up-a na sebi, da bi ji ksiht spiral en teden, pa se ne bi ugotovil prave barve koze ;D ). Mnja, sicer pa jem vse zivo, najrajsi piscanje in puranje meso, tudi konjsko vcasih (nimam izbire-horseburger je predober ;D ), zajcka, ribe, rake, skoljke (Boter je nevarno blizu ;) ), govedina in teletina mi pa nista tako vsec, razen ce se spravi burritose delat.


hvala nanook to je bilo moje bistvo

Sem pogledala dokumentarec v celoti. Caka me se Gorova An inconvenient truth.

Zakaj pa ne pogledat Gorovega dokumentarca? Jaz ga se nisem, ga nameravam v kratkem. Priznam-pomanjkanje casa. Zakaj takoj ogenj v strehi, ce honki predlaga ogled se enega dokumentarca? Tega odziva ne razumem.


pri tem je bila poanta to da vem kaksne svinjarije delajo zivalim ampak se vecje svinjarije delamo pa samim sebi, naravi v kateri zivimo, hrani katero jemo.....to se ne pomeni da mi je totalno ravno ce nekje enmi zivalci prerezejo vrat.... ne vem pa ce je vam vseeno zakaj je februarja, marca meseca zunaj 20 stopinj!!




Zelo smešno mi je, ko ljudje začnejo o vegetarijanski hrani govoriti kot umetni. Kaj je tu umetnega? Sojini polpeti? Kaj mislite, da jih jem? Ne, jih ne. Mi jih ni treba. Vegetarijanstvo niso sojini polpeti, niti soja. Vegetarijanstvo je prehrana brez mesa, ne prehrana s sojo. Največ soje se ne porabi za vegetarijanske izdelke, ampak za dodatke k mesnim izdelkom (hrenovke itd.), za proizvodnjo zdravil, dodatkom k hrani, pasje brikete, če hočete. Proizvodnja vegetarijanske hrane tu zavzema zelo majhen delež.


mislim da bi ti ob vsem skupaj lahko bilo jasno da so bili sojini polpeti predvsem primer in ne nekaj na cemer temelji celotna poanta!!!!

zakaj se spravljamo na vegeterjance!! hmmm... mogoce zato ker so vegeterjanci v prvi fazi bili tisti ki so se lotili mesojedcev in jih dali na javni linc - morilci zivali!!! a sami se ne zavedajo da imajo a nogah usnjene cevlje in sedijo na kravi doma v novi sedezni garnituri....

mah ni bitno mislim da je edin nanook tukaj skupaj razumel poanto mojih postov! tako da vsem skupaj en lep pozdrav, resujte svet in poglejte se kaksen dokumentare, pa ne pozabite ugasniti luci!!!
 :P :-[


Naslov: Re: Dilema - res ne zmoremo ali...
Poslano od: takoda , petek, 16.03.2007 : 18:14:50
Ker tole tu vedno bolj izgleda kot boj med mesojedci in vegiči, ne morem ne da bi... Sem vegič, že skoraj 20 let. Moje izkušnje so različne, pa sploh ne mislim o tem. Samo toliko: mene osebno ne moti to, kako se kdo prehranjuje, to je osebna odločitev vsakega posameznika. Jaz se v to ne vtikam, ravno tako od drugih pričakujem, da se ne vtikajo v moj način prehranjevanja. Kar pomeni, da nikomur ne solim pameti, ne obsojam, ne poučujem. SEm kakršna sem, spoštujem svojo in individualnost drugih. Tako da sem mnenja, da pretirano debatiranje na to temo ni potrebno. Bodite kar ste in bodite dovolj močni, da za tem tudi stojite. Vse ostalo je stvar moralnega ali etičnega prepričanja, kakor kdo vzame.
Tole tu pa je neka druga tema in morda lahko pokažemo, da čeprav različni, lahko skupaj kaj naredimo. Kaj pravite?
Lep pozdrav


Naslov: Re: Dilema - res ne zmoremo ali...
Poslano od: Micika , sreda, 21.03.2007 : 10:04:20
Film sem si ogledala v celoti, ni pa bilo lahko. Ker sem vnaprej vedela, kaksna bo vsebina (par odlomkov sem videla ze prej) sem se pripravila, da si ga ogledam po delih. Pa ni slo - obsedela sem kot prikovana in ga gledala od zacetka do konca, vmes pa so tekle solze... Link sem poslala tudi prijateljem in znancem, saj mislim da je film zares vreden ogleda.
Res je, da se vsi nekako "zavedamo" kaj se dogaja, vendar po tem oz. takem filmu se tega zavedamo na drugacen nacin, bolj "globoko" in da nam razmisljati o tem, kaj lahko naredimo.


Naslov: Re: Dilema - res ne zmoremo ali...
Poslano od: monikab , sobota, 31.03.2007 : 08:54:36
Ogled filma. Ne, hvala. Zato,  ker potem podoživljam. In mi vedno bolj postaja slabo. Zato, ker sem nekajkrat iz "radovednosti" pogledala podobne stvari na medmrežju pa mi je bilo še dolgo slabo. Slabo zaradi človeka. Ker je samo ČLOVEK sposoben delati kaj takega. Slabo mi je zaradi vseh nas, ki vsak dan peremo perilo, pomivamo posodo, se tuširamo, mažemo s kremami, ličimo, itd... Kdo razmišlja o ozadju? Koliko ljudi kupuje izdelke, ki niso testirani na živalih? Sama uporabljam kozmetiko, ki je narejena po principu holistične medicine. Posodo pa pomivam z "grdim" (krvavim?) pomivalnim sredstvom. Tako pač je. Svet je tako narejen. Svet je zelo grd in umazan. Do vseh. Še posebej do živali. Ker si jih je človek podredil. Ker človek misli, da je tako prav. Ker živali ne znajo govoriti. Tako kot se sporazumeva človek -  "višje" bitje. To je tisto, kar je narobe. S pridevnikom "višji" je nekaj narobe. Hudo narobe.
Zelo sem žalostna, da je tako. Da človek razmišlja tako. Grdo. Zelo grdo. In predvsem žalostno.     


Naslov: Re: Dilema - res ne zmoremo ali...
Poslano od: Teja , sobota, 31.03.2007 : 09:37:43
 :'( :'( :'( :'( :'( :'( :'(
ogledujem si film, vendar moram skos ustavljati, ker nič ne vidim preko solz...
  :'( :'( :'(


Naslov: Re: Dilema - res ne zmoremo ali...
Poslano od: Teja , sobota, 31.03.2007 : 09:42:51
nimam besed... po 17 min. ogleda potrebujem pavzo :'( :'( :'( :'( :'( :'( :'( :'( :'( :'( :'(


Naslov: Re: Dilema - res ne zmoremo ali...
Poslano od: Teja , nedelja, 01.04.2007 : 07:57:00
se opravičujem za včerajšnje izpade...
sem potem pogledala dokumentarec do konca- odličen je! Glasovala sem, da sem si film ogledala in sem ugotovila, da nas je le 50%, ki smo si ogledali film... ??? zanimivo...
res je, da sem prvih 30 min. neprestano jokala zraven, vendar se je potem umirilo...
bi pa dodala še to, da enako kot Mel ne morem izbrisati iz glave prizora iz Turčije... iz glave mi ne gre niti zastrupljen kuža in tiste njegove učke...
GROZLJIVO ŽALOSTNO...

Jana, nekaj sem videla, da omenjaš, da je klanje kaznivo... je to res?! zakaj potem nihče res ne prijavi, če sliši smrtne krike pujskov v kleteh?!?!?!
zase vem, da NIKOLI ne bi mogla prisustvovati pri kakšni takšni stvari, kjer se NAMENOMA (ali ''nenamenoma'' v NAREKOVAJIH!) povzroča bolečino!!!
Sem se v Franciji s svojima kužkoma nalašč prebila do arene bikoborb (''zakulisja'')... to je bila živa groza... NISEM občutljiva na kri, obožujem oskrbovati krvaveče rane ;), pa vendar mi je tam postalo slabo, solze so mi šle po obrazu in ko sem šla nazaj proti plaži sem klecala v nogah...

Jaz sem vsa pasja že če kdo ubije pajka pred mano, pa le ta umre v sekundi, če se to zgodi...
Zato mi NI JASNO, kako lahko človek NAMENOMA povzroča živali bolečino in trpljenje?!?!?!


Naslov: Re: Dilema - res ne zmoremo ali...
Poslano od: Franceska , nedelja, 08.04.2007 : 16:06:02
Tale film sem pred kratkim gledala (beri: 1 teden nazaj) in me je res pretreslo. Saj veš, da se to dogoja, ampak tu je zelo resnično prikazano. Predvsem -šok- pri tistem, ko je urejen moški pripeljal svojega psa in ga je naložil bager in ... brutalno. Vse v zvezi mučenja živali, ljudje pa jih predstavljamo kot "svoje hišne ljubljenčke". Ampak nekje proti koncu sem samo vgasnila računalnik. Potem pa sem ga šla gledat še enkrat.

Res pa je, da v družinine nosimo krzna in pravega usnja. Ker je sigurno dovoj rastlinskih in umetnih materialov. Pa glede mesa in drugih izdelkov bi tudi lahko govorila.

Na nekem drugem forumu se je vnela debata in šlo se je takole:

Primer: Mučenje: Krava se muči v premajhnem prostoru brez gibanja, molzejo jo neprestano, z mladičem nima pravega stika...

Naj ne bi bilo mučenje: krava prosto hodi po mestu, nihče je ne pomolze in to ji povzroča bolečine ...

Variant mučenja je res veliko.


Naslov: Re: Dilema - res ne zmoremo ali...
Poslano od: Žiži , nedelja, 08.04.2007 : 20:00:06
zakaj ga nisem pogledala v celoti?

odgovor je enostaven, ne morem.

pa vem, da se dogaja na svetu marsikaj, kar se ne bi pod nobenim pogojem smelo in si ne zatiskam oči pred resnico, vendar tega ne morem gledat, dovolj mi je bilo že nekaj odlomkov in ne samo dovolj celo preveč.

se pa sedajle sprašujem, ali smo sploh še normalni, ko gledam poročila in vsakodnevno krvave prizore ubijanja nedolžnih ljudi in njihova trupla, nikoli ne pogledam stran ali pa zelo redko in ali so nas te vsakodnevne informacijo o nedolžnih ljudeh spremenile že v ljudi brez čustev, ta film pa si nikakor ne želim ogledati in me res zanima, če bi ob vsakodnevnih informacijah o mučenju in trplenju živali postali ravno tako otopeli, kot smo otopeli že ob trplenju ljudi.

ali smo res tako majhni, nemočni ali pa obupno sebični in si tega ne priznamo, saj se vse skupaj dogaja tam nekje daleč od nas in naših oči in se nas ne tiče, dokler ne pride preblizu in smo v nevarnosti mi in naši najdražji.

ob takšnem razmišljanju me postane strah, strah za naše potomce, kakšen svet jim bomo pustili, polen trplenja in nasilja ali se vendarle lahko še kaj spremeni..............................ma morda je za tole melanholično razmišljanje kriv tale praznik, ki po simboliki prinaša na svet novo upanje in vero v boljši jutri.

LP.



Naslov: Re: Dilema - res ne zmoremo ali...
Poslano od: Mel , nedelja, 08.04.2007 : 20:40:14
In koliko klanja je ravno ta praznik zdaj prinesel ...


Naslov: Re: Dilema - res ne zmoremo ali...
Poslano od: Žiži , ponedeljek, 09.04.2007 : 07:38:44
ja Mel, ni kriv praznik, krivi smo ljudje.

LepDan


Naslov: Re: Dilema - res ne zmoremo ali...
Poslano od: Uranus , nedelja, 15.04.2007 : 19:19:25
Citat
pri tem je bila poanta to da vem kaksne svinjarije delajo zivalim ampak se vecje svinjarije delamo pa samim sebi, naravi v kateri zivimo, hrani katero jemo.....to se ne pomeni da mi je totalno ravno ce nekje enmi zivalci prerezejo vrat.... ne vem pa ce je vam vseeno zakaj je februarja, marca meseca zunaj 20 stopinj!!

to se mi zdi pomembno, ne samo da ljudje daleč vstran ali čisto blizu mučijo živali, ljudi. pomembno je predvsem da povrh še škodujemo našemu planetu, onesnažujemo ga, segrevamo ga in še več...
svet se uničuje, kriv pa je samo človek, kako lahko ena vrsta tako spremeni VSE?...
v glavnem, vsak mora začet delat nekaj proti temu, prispevat svoj delček. pa tudi dokumentarci se mi zdijo pomembni, če nebi pogledala enega o globalnem segrevanju se tega nebi zavedala, kako le če ša mi nihče ni povedal? a zdaj se zavedam in hočem da se vsi trudimo nekaj proti temu naredit!


Naslov: Re: Dilema - res ne zmoremo ali...
Poslano od: altervita , nedelja, 22.04.2007 : 17:44:37
potolažite se.
Niste krivi če jeste ali ne jeste mesa.
Krivi so tisti ki hodijo in podpirajo naš prosuli ZOO s tem ko tja vlačijo sebe, svoje otroke in tudi svoje cucke da se bodo navadili kako izgleda zebra in divja prasica. Zakaj res zaboga rabimo tale ZOO?!?
Pa tisti ki hodijo k Moiri v šotor slončke gledat in so pripravljeni drago plačat da se jim mulc zabava (z njimi hkrati), obenem pa so sveto prepričani da so tisti primitivci doktorirali iz Telingtonove in Pavlova.

Krivi so Japonski Flipperkillerjici, Indijci , Balkanci, kosher-jedci, vzhodnoevropejci, Kitajci in ostala golazen, ki ne spoštuje enih kjotskih dogovorov in kar je še teh resolucij. In tisti ki hodijo v sushi bare (naj crknejo od vsega tistega živega srebra v ribah). Seveda so najbolj krivi debeli amerikanci ki morajo požret svoja dva hamburgerja s pomfrijem in en hotdog za malico.

In seveda so krivi vsi instant potrošniki ki hočejo lisici podobno čivavo rešit takoj ko jo vidijo pri preprodajalcu ali v pet-shopu. In tisti malo bolj osveščeni, ki jo kupijo pri kakem dvoriščarju, ker je domače, domače, kot šnicli s sosednje kmetije kjer sicer na črno in na glas koljejo, so pa zato domači pujsi ki so za življenja menda jedli samo domačo bio hrano in niti kančka kakega šrota iz tovarne krmil...

Aja, pa krivi so zaposleni v Rušah, ki svojo kemijo izvažajo v države tetjega sveta za kmetijstvo, ker smo odlični evropejci že davno prepovedali to sranje v zemljo metat...Torej niso poljedelsko usmerjene industrije nič bolj prijazne do živali (v tem primeru Homo sapiensa), še manj pa do tete Gee in ostalih njenih podnajemnikov.

Jasno je da je treba lovit eksotične živali. Preveč jih je glede na to da smo jim pol svetovnih gozdov kjer živijo že posekali. Kiti in delfini in tjulnji in mroži pa tdi. Morje je onesnaženo. Bolje jih je sedaj pobit, kot pa da kaka bolezen začne razsajat ko bo to golazen enkrat začelo naplavljat. Pa polarni medvedi tudi. KAj pa nam nucajo. Saj se jim bo led glihkar stopil in bodo tako ali tako samo že v ZOOjih preživeli.

V vesoljskem času, smo ljudje samo mala anomalija ki jo bo odpihnilo v relativno kratkem času. Edino prav.

Se pa vsakič ko gledam takle film zarečem, da bom svoje šnicle raje sam pridelal. Prvič bom vedel kaj je bodoči šnicl jedel, drugič bom pa vedel kako je umrl. Oči me ne bojo spremljale, ker sem pač toliko otopel, da me dejstvo da sem predator ne razburja in mi ne vzbuja nobenih niti najmanjših pomislekov.

Strinjam se z Nan. Meni je tale film dišal po Petoizmu. NPR: kaže rezanje repov in uhljev pražičkom, potem pa vidim odrasle prasce, ki so jim ušesa že zrastla. JA zakaj so jih pa potem rezali.

Govorijo o cenovno ustreznih metodah ubijanja, potem pa gledam kosher klavnico ki je tehnološko tako potratna da joj. NAše mesarje so pa buzerirali ker so irancem na roke lepo zaklali njihovo meso pred leti (a so bli fuzbalerji, mislim).
itd. film je poln nesmislov in je očitno delan z namenom propagande: moreča glazba, počasna naracija....po 40 minutah sem nehal gledat in šel pojest en na madžarskem delan (ker imajo tile tuševi šnicli vsaj panado ok in je not zavit lep prsni kos, ne pa kot naši ptujsko jatini mleti drekci pekci z umetno toplotno obdelano panado) kurji dunajski šnicl v beli žemlji. Misel na madžarske kure me niti najmanj ni vznemirjala. Saj so v Evropi in so podpisali vse lepe želje ki jim jih je evropa dala za podpisat....

Ne se sekirat, na koncu nas bodo popapali kitajci, al pa nas bo pobral tisti prašičji virus v vodi. Al pa nam bo sonce ugasnilo. Al pa se bomo zagiftali. Potem bo pa evolucija že opravila svoje. Verjetnost da bi se človek še kdaj razvil so pa majhne. In bo svet spet lep in moder, mogoče bo celo kak dinoščurek (glede na to da naj bi tale mrčes bil odporen na vse mogoče) hodil po sloveniji :)

in kaj sem v bistvu hotel povedat...da mora vsak predvsem pri sebi razčistit kako je njegovo mesto v tem ekosistemu, in po možnosti poskusit dat kakemu zanamcu kako misel ki ga bo navedla k enem normalnem obnašanju. Živet zmerno in se ne predajat nekim namišljenim potrebam. Pojest mogoče kak šnicl manj in dat čez rit otroku ki razkoplje mravljišče samo zato ker potem mravlje tako brezglavo v rojih begajo okoli da jih je kar veselje gledat. In vsekakor, neglede na to kaj stori posameznik, je izid jasen: vse bo šlo v maloro, ker je človeštvo pravzaprav točno tisto za kar ga je označil agent v Matrici. Smo virus tega planeta. Eni smo manj, drugi pa bolj škodljivi. In bomo tole zemljo vsekakor pognali s tira..


Naslov: Re: Dilema - res ne zmoremo ali...
Poslano od: Bela01 , ponedeljek, 23.04.2007 : 07:35:19
Se popolnoma strinjam.


Naslov: Re: Dilema - res ne zmoremo ali...
Poslano od: karo , sreda, 26.12.2007 : 19:00:01
Kot otrok sem bil priča klanju živali brez omame. Bil sem poleg, ko je znanec z udarcem za vrat "omamil" zajčka, ki pa je oživel takrat, ko mu je kožo že skoraj v celoti potegnil z glave. Par let kasneje sem ušel s kmetije starega očeta, ker so zaklali telička, katerega sem še pol ure prej crkljal (nisem bil poleg, so me poslali k sosedovim, da ne bi videl). Pa na Bavarskem dvoru sem gledal slike o vivisekciji..itd. Pa zaradi tega nisem otopel, le z več sočutja do živih bitij so me ti dogodki napolnili.
Pa preden sem se poročil, ene 7 let nisem užival mesa. Par tednov po poroki pa sva kupila vprivat klavnici 10 kg mesa in sva ga celi popoldne pripravljala... No, pol pa 3 tedne nisva jedla nobenega mesa. Danes smo skromni jedci mesa, mi je včasih nerodno, ko se mesar skoraj norca dela, kadar  kupujemo meso.
Otroke učiva, da je treba spoštovati hrano in živali, ki so nam to omogočile, zato mi je tudi težko razumljivo, zakaj se v gostilnah in hotelih zavrže toliko mesnih jedi, še popolnoma nedotaknjenih.
Klinc je, ko vem, da nem ne bo uspelo nič premakniti.
Bo pa Zemlja sama opravila z nami, ko se bo zaradi stopljenega ledu spet zazibala in poplavila pa spremenila nagib osi (upam da ne v vertikalo, k pol bo pa res konc).


Naslov: Re: Dilema - res ne zmoremo ali...
Poslano od: weimi , sreda, 26.12.2007 : 20:03:10
Sama sem s film Earthlings ogledala v celoti vendar se mi je pa paralo srce ko sem videla kaj počnejo američani v klavnicah in kako nimajo nobenega spoštovanja do živali.Ko pa je prišlo do dela kjer so živalijo redijo za krzno sem morala parkrat kar globoko vdihniti da sem slahko šla čez ta del.Proti nošenju krzna sem že odkar se spomnim in tudi doma nimamo nobenih krznenih in usnejnih proizvodov pri kozmetiki pa vsi v družini pazimo da so to izdelki ki niso testirani na živalih.Doma nismovegeterjanci vendar pa je moja mam bil 10 let.Tudi jaz sem bila priča klanju na kmetiji vendar me je oče poslal stran ker je vedel da je to moja občutljivo področje in sem videla samo kako so pujska dvignili za noge...
Doma imam mlajšo sestro in pa brata.Obadva učimo da so živali nekaj lepega in da jih je treba spoštovati in ja treba je začeti pri otrocih.Jaz nisem mogla verjeti kakšna je razika med mojo sestro in njeno sestrično.Ana(sestra) ki živi v okolju kjer so živali stalno prisotne in Nino(sestrična) ki doma nimajo nobenih živali.Ana zna pri svojih dveh letih lepo pobožati psa(muco,konja,...) in nikoli naše psice ali mačke ni vlekla za rep in rinila vanje ker ji obedve povesta kdaj imasta dovolj.Nina pa dejansko nima občutka za živali in ko je pri nas moram umakniti tako psa in mačka saj nočem tvegati.

Tako kot je napisal karo zemlja bo z nami opravila.Če samo pogledamo kaj se je vse tgodilo letos.Požari na hrvaškem in drugje,poplave,viharji...narava nam bo vrnila...samo ne zavedamo se kako močno.

lep večer vsem


Naslov: Re: Dilema - res ne zmoremo ali...
Poslano od: NusaInKlaj , sreda, 26.12.2007 : 21:35:26
Tudi jaz sem si film pred nekaj tedni ogledala v celoti. Sploh nimam besed... pridružujem se osebi, ki je pred časom napisala, da jo je sram, da je človek. Pred časom sem bila vegetarjanka, pa me je po dveh letih premamilo meso. Zdaj sem spet (ja, kriv je film). Popolnoma se zavedam, da moje prehranjevalne navade ne bodo spremenile ničesar in tudi ne rešile življenja katerekoli živali. V hladilniku se še vedno nahajajo mesni zrezki in v predalu stojijo briketi (za mojega dragega in kosmatega razvajenca), pa vseeno... groza! Že pred ogledom filma sem imela približno realno predstavo, kako se živali ubija, nisem pa si predstavljala, kako ljudje uživajo v tem početju. Posebaj tisti del o prašičih. Jaz sem stran na kateri si lahko film ogledajo poslala vsem po mejlu, ampak dvomim, da si ga je kdo ogledal.  :-X


Naslov: Re: Dilema - res ne zmoremo ali...
Poslano od: coco_lady , sreda, 02.01.2008 : 21:08:50
Mene je že dolgo zaradi takih stvari sram, da sem človek.
Najbolj pa me boli dejstvo, da vem, da obstajajo ljudje, ki bi si ta film ogledali in jih tudi to ne bi prizadelo, ker žival dojemajo kot nekaj brez duše, nekaj manjvrednega.
Kdo je človeku dal pravico, da sodi kdo bo živel in kdo bo umrl? Jaz se ne čudim, da je vedno več umorov in nasilja, ker smo ljudje res najbolj kruta bitja na tem planetu.
Upam, da se bo kmalu kaj popravilo čeprav vem, da je ogromno ljudi, ki jim je vseeno in se jim težko dopove, da so živali enakovredne človeku.


Naslov: Re: Dilema - res ne zmoremo ali...
Poslano od: zmago , četrtek, 28.02.2008 : 08:55:44
Priznam, da si filma še nisem pogledala, oziroma nimam moči, da bi ga.


Naslov: Re: Dilema - res ne zmoremo ali...
Poslano od: skogkatt , četrtek, 28.02.2008 : 10:34:04
Tukaj sem opisala svoje "izkušnje" z ogledom filma:

http://www.mojpes.net/forum/index.php/topic,13966.msg373016.html#msg373016

Ponovila bi le svoj končni zaključek:

PRIPOROČAM ogled!
Nauk filma je milijonkrat več vreden kot tista ura trpljenja za nas, ki nam je mar!


Btw. sem potem začela komplicirati celo pri igračkah za mačke: Krznenih mišk absolutno več ne kupujem. Če že pri vseh ostalih stvareh gledam na zajec/krzno-free artikle, bom pa še tukaj. Se dobijo lepe plišaste, katere mi mačke doma z istim velikim veseljem razmetavajo po hiši ;)


Naslov: Re: Dilema - res ne zmoremo ali...
Poslano od: sessa , petek, 04.07.2008 : 19:42:12
Nenormalno sem vesela in žalujem da nisem videla te teme prej. Film sem si ogledala nekaj mesecev nazaj in ko sem ogovorila ljudi, druzino, prijatelje sem pri 90 odstotkih naletela na negativno reakcijo. Komentarji so bili, ah jaz tega ne morem gledat-je prevec grozno. SRAMOTA!! Najhujsa reakcija pa je bila-ah, ti sploh neves kaj je na svetu res grozno. Samo filme gledas in citas knjige.
In ostalo mi je vprasanje-ljudje so gledali ta film. Gledal ga je svet. Zakaj ni sprememb? Kaj lahko naredimo?


Naslov: Re: Dilema - res ne zmoremo ali...
Poslano od: zamaro , nedelja, 14.09.2008 : 13:20:43
Jas si filma nisem ogledala v celoti.
Ker vedno ko gledam kaj takšnega mi ne da miru14 dni.
Jas sem pretežno  vegi.
Pa to zato ker sem videla kako okrutno delajo z živalmi.


Naslov: Re: Dilema - res ne zmoremo ali...
Poslano od: uncas , nedelja, 14.09.2008 : 17:46:58
Zdajle sem "malček" ta prave volje...
NE, nisem si ga ogledala. Delam namreč na področju zaščite živali, kjer večino teh bolanih pizd**ij gledam v živo. Ko sem doma in probam kako noč spat brez mor si jih ne rabim niti nimam želje spodbujat, ker grem čist prehitro spet na teren.
Jokat sem nehala dolg cajta nazaj....


Naslov: Re: Dilema - res ne zmoremo ali...
Poslano od: zamaro , nedelja, 14.09.2008 : 18:07:22
Uf tole pa ni fino.
Ja baje se z leti utrdiš in nisi več "mehkužen" ali kako naj se izrazim.
Ampak si samo še jezen :-\ in tako je prav.
Sicer si pa ti ljudje ki to delajo z živalmi sami zaslužijo še kaj slabšega :-X


Naslov: Re: Dilema - res ne zmoremo ali...
Poslano od: Yo , nedelja, 14.09.2008 : 21:17:46
Res je. z leti ne jočeš več. Delaš instiktivno, kot robot, kot najbolje znaš. In upaš, da si naredil vse, kar je bilo mogoče. Ob filmih že dolgo ne joćem. Včasih se še zlomim ob "primeru", ki leži pred mano. In včasih ne spim, ko se spominjam vsega, kar sem videla.
In včasih me je že kdo vprašal, kako lahko... Takrat, ko je bilo res hudo. Ne vem, kako. Pač postrgaš s ceste, kar je ostalo in pelješ, da skrajšajo muke. Zjočeš se šele doma, kjer te noben ne vidi. Če imaš čas. Če ni časa, greš po naslednjega. In tako naprej.


Naslov: Re: Dilema - res ne zmoremo ali...
Poslano od: zamaro , ponedeljek, 15.09.2008 : 15:21:43
Jas to ne bi zmogla. :-[oz. ne vem če bi


Naslov: Re: Dilema - res ne zmoremo ali...
Poslano od: uncas , ponedeljek, 15.09.2008 : 19:56:19
Tudi jaz sem tako nekoč mislila. Ja, kužate pa muce bi reševala, pa konje.... Npr. transporta živali pa ne bi mogla, to ib bilo čist preveč zame. No, moja prva služba je bila za animals' angels, zaščita živali v transportu... Da se. Tu smo zaradi njih.


Naslov: Re: Dilema - res ne zmoremo ali...
Poslano od: zamaro , ponedeljek, 15.09.2008 : 20:10:11
To zadnje sem mislila tu ste zaradi njih in samo to vam daje nov zagon za delo :)
Le tako naprej upajmo da bo čim manj takšnih nesreč in  čim več ljudi ki bi bili pripravljeni pomagati.


Naslov: Re: Dilema - res ne zmoremo ali...
Poslano od: Braunkopf , torek, 16.09.2008 : 10:23:34
Nisem pogledala v celoti, ne zdržim.

Sem še ne tako dolgo nazaj razmišljala o vzporednem študiju veterine, a me je minilo, takoj ko je zbolela moja muca. Vsakič sem jokala, ko sva bli na veterini. Mislim da to dovolj pove, koliko res lahko izklopim čustva.

Sem pa zaprisežena vegetarijanka, trudim se sicer tudi izogibati čimveč živalskim produktom, je pa to težje, kot črtanje določenih jedi z jedilnika.


Naslov: Re: Dilema - res ne zmoremo ali...
Poslano od: oaza88 , torek, 16.09.2008 : 10:31:27
Jaz sem včeraj gledala prve pol ure filma. Popolnoma brez besed, zgrožena do konca in čez. Sem si pa obljubila, da ga bom pogledala do konca - pa po delih, ker očitno ne zmorem drugače. Izredno me je prizadelo. Mogoče od vsega najbolj to, da večina ljudi na posnetkih celo uživa pri svojem početju....ali pa se jim ne zdi "nič takega".....služba pač..... Raje sama sebi vrat prerežem, kot da bi ga morala neki živali. Se opravičujem za mogoče malce zmedeno pisanje, ampak tole, tole je pa res...


Naslov: Re: Dilema - res ne zmoremo ali...
Poslano od: kocka , torek, 16.09.2008 : 10:53:03
Brezbrižnost ljudi je brezmejna  >:( :(


Naslov: Re: Dilema - res ne zmoremo ali...
Poslano od: nejce , sobota, 22.11.2008 : 13:29:09
Filma se sploh ne morem spraviti gledat, kaj šele, da bi ga gledal.


Naslov: Re: Dilema - res ne zmoremo ali...
Poslano od: zalarjeva , ponedeljek, 08.12.2008 : 11:53:42
Jaz sem ga včeraj gledala, celega na en mah. Me je fant prepričal, ki ga je že nekaj časa nazaj gledal in je rekel, da moramo to videti čisto vsi. Da bi se moral tedensko vrteti po TV, nujno. Pa sem mu rekla, da je brez veze, da ga gledam saj mi je jasno kaj se dogaja. Sem veliko odlomkov dobila po mailu. No pa me je prepričal in mi ni žal, da sem ga gledala. Res eden najboljših dokumentarcev! Spustila sem kako solzico, nisem spala ponoči. Skoraj nič, saj so se mi odvijali ti kruti prizori ves čas in razmišljala sem non-stop kako je človek tega sloh sposoben! Zapreti živega psa v tovornjak za smeti, pri živem telesu krzno potegnit dol, skakati po živih piščancih in pri tem vidno uživati, tolči po prašičih, jih brez narkoze kastrirat, poskusi na živalih,...tega je toliko, da bi lahko pisala in pisala. Brezvestni človek-kako lahko spi? Ima sploh lahko koga rad??? Ne razumem,res ne.
Bom link od tega filma poslala vsem prijateljem na mail. Tudi pri msnju imam link, da si lahko to ogledajo. Zdaj sem še bolj odločen pomagati po svojim močeh pomoči potrebnim! Tudi staršema bom dala za pogledat.


Naslov: Re: Dilema - res ne zmoremo ali...
Poslano od: Micika , ponedeljek, 08.12.2008 : 12:47:00
zalarjeva, strinjam se - res bi morali to predvajati po TV. Mogoče krajše odlomke, med reklamami, tako da ne moreš "zbežat" oz. pogledat stran. Dovolj je en pogled na kruto sliko, pa te "zadene" in ti da misliti... Seveda pa predvajanje v kasnejših urah, ko manjši otroci že spijo...

Pa mogoče tudi v središčih večjih mest na velikih panojih tako kot se npr. redno dogaja na Dunaju kjer DPMŽ redno delijo letake po ulicah, avtobusih, tramvajih, metrojih in predvajajo odlomke kar v središču mesta, kjer je največji pretok ljudi. Sediš ob pijači na Stephansplatzu pa te skoraj vrže s stola, ko se je na ves glas zasliši presunljivo prašičje cviljenje, na velikem platnu pa se je vrti grozljiv prizor... moram reči, da je to vedno pritegnilo ogromno množico in mislim, da je to dober način osveščanja.

Ta film sem si ogledala v celoti, kljub temu da sem vedela da je vsebina grozljiva. Ni bilo lahko, solze so tekle... Mislim da bi si ga morala ogledati vsaka polnoletna oseba. Sporočilo je veliko več vredno od solz ki jih potočiš...


Naslov: Re: Dilema - res ne zmoremo ali...
Poslano od: Speedy , petek, 16.10.2009 : 15:54:19
Ogledala sem si celoten film. Ne naenkrat, ker sem bila vmes že preveč šokirana. Občasno si nisem mogla pomagati, da mi ne bi začele solze polzeti po licih. Nekatere odlomke sem gledala mukoma, komajda. A sem jih, ker se mi je zdelo pomembno. Večino časa med ogledom sem občutila gnus, jezo. In se hkrati spraševala, kaj lahko naredim(o) proti takemu krutemu izražanju človekove 'premoči'.
Kruto, a resnično. Iz vsega srca si želim, da takih grozot ne bi bilo. Vsekakor bom danes razposlala cel kup mailov s priporočilom ogleda tega filma. Več ljudi kot ga bo videlo, več možnosti je, da se bo miselnost ljudi sčasoma vendarle spremenila in da se bodo tovrstne grozote nekoč prenehale.
Pravzaprav sem zgrožena ne samo nad mučitelji, ki neposredno sodelujejo pri vseh takih umazanijah, ampak nenazadnje tudi nad nami vsemi, da to dopuščamo. Vemo, da se to dogaja, a spremeni se bolj malo. Kaj vendar je narobe z nami, s človeštvom? Kako to, da nismo sposobni živeti v sožitju z naravo in vsemi živimi bitji?
V upanju na boljšo prihodnost in da bo dokumentarec videlo čim več ljudi ter da se bodo ob tem tudi krepko zamislili... Strinjam se z Jano, ki je v enem izmed sporočil zapisala, da je najpomembnejša miselnost. Če se bo spremenila miselnost, se bo lahko tudi kaj drugega.
Na tem mestu bi tudi želela izraziti občudovanje in zahvalo vsem, ki na kakršenkoli način pomagate živalim, da bodo dočakale lepši jutri. Poskušala bom v čimvečji meri slediti vašemu zgledu in narediti čimveč, da se ljudje in živali ne bomo več v tolikšni meri izključevali, ampak končno sodelovali in sobivali v pravem pomenu besede.


Naslov: Re: Dilema - res ne zmoremo ali...
Poslano od: Datelj , ponedeljek, 11.01.2010 : 23:35:26
Niti pod razno ne nameravam gledati tega filma ali njemu podobnih. Zakaj bi se mazohistično mučila s temi prizori in se trpinčila, če pa tako ali tako že vem, kako stvari stojijo in kaj lahko proti temu naredim - kaj sem voljna narediti. Moja vest še zdaleč ni povsem čista in moje finančne zmožnosti niso takšne, da bi dopuščale izključno biološko pridelano hrano (vključno z mesom). Morda je ta film bolj primeren za čustveno otopele ljudi, ki nimajo pojma, kako je prišel zrezek na njihov krožnik. Sicer pa menim, da z negativizmom ne bomo daleč prišli. Namesto tega raje naučimo svoje otroke sočutja do vsega živega (in do samih sebe, tu se začne!!!) in bodimo drugim zgled.


Naslov: Re: Dilema - res ne zmoremo ali...
Poslano od: spelca888 , četrtek, 04.02.2010 : 11:38:16
Pozdrav

Meni se pa zdi nekaj zanimivo - po svojih izkušnjah sama pogledam te filmčke (zraven valda jokam kot dež ponavadi :S in preskočim najbolj krvave teme, ker sem zanje res preobčutljiva), lahko te zelo pretrese in šokira, a zavedam se, da tako na tem našem (grdem :() svetu je.

Potem pa priporočam kakšnega prijateljicam - vse mesojedke, v življenju niso naredile nič, da bi se z živalmi kaj lepše ravnalo (jih prav zato spodbujam, da si to pogledajo, da bojo z oblakov padle), in me vse naderejo, kako da sem jim lahko dala tak film za pogledat, da jim je bilo preveč hudo in da to ni za normalnega človeka za gledat. Al pa že, ko samo omenim kak dogodek, ki se je zgodil, so vsi v stilu "Oooh, ne govori tega, tega ne morem poslušat"

Ja, kaj zdaj.

Ne moreš poslušat, a jaz pa lahko to gledam?
Ko vidi kdo mačka na cesti, grejo preč in se prav obrnejo, da ja nebi videli kapljice krvi. Zakaj? Ti je žal za mačka? Stopi potem pogledat, če je še živ in samo v šoku, da ne bo revež dehidriral na sredi ceste...
Ni mi jasno to...

In narobe je ravno to, da tisti ki se spravimo gledat te filme tudi brez njih vemo, od kod meso pride in kako se pride do krznenega plašča. Večina nas je aktivna na kakršenkoli način (in rekla bi, da ne samo v področjih zaščite živali, ampak tudi drugje, kjer stvari ne štimajo - naravovarstvo, naravne katastrofe, žrtve posilstev in tako naprej).
Medtem pa tisti, katerim so te stvari pravzaprav namenjene - večini populacije, ki sicer ne misli slabo in ni "zlobna", pač živijo svoja mala življenja v "ovce" stilu (grejo, kamor grejo vsi), tega "ne morejo", nočejo, se jim ne da gledat.

Zakaj, ne vem. Mogoče, ker boli. Ali ker je pač lažje, ko česa ne veš.
A ravno njih bi morali zbuditi, ker so velika večina družbe.

Po mojem mnenju je "hudobcev", se pravi tistih, ki delajo slabe stvari, recimo živalim, malo. Tistih, ki se proti temu borijo, tudi malo.
Večina je pa nekje vmes, briga se za svoje ritke in lepo životari. Njim so ti filmčki namenjeni, pa jih nočejo gledat.

grrrrr

(malo sem se razpisala, upam da ostajam še vedno jasna:))

Lp


Naslov: Re: Dilema - res ne zmoremo ali...
Poslano od: Datelj , petek, 05.02.2010 : 21:59:55
Tudi jaz ne razumem, kako lahko nekdo kar pelje mimo povožene živali, ne da bi se prepričal, da je res mrtva. Dobro, včasih se to takoj vidi :( ampak vedno pa ni tako. Še manj pa razumem, kako lahko nekdo povozi žival in niti ne ustavi, da bi preveril, kaj z njo je. Na avtocesti sredi prometne konice še nekak razumem (čeprav tja zaradi ograje zelo redko zaidejo živali), ampak kjerkoli drugje pa ne.


Naslov: Re: Dilema - res ne zmoremo ali...
Poslano od: eva84 , nedelja, 07.03.2010 : 10:52:57
Pogledala v celoti. S premori. Grozljivo.

Sama ne hodim v cirkuse, ne nosim usnja, še manj krzna. A vseeno se mi nekako upira to, da se živalske vrtove in klavnice meče v isti koš. Mislim, da so tudi med živalskimi vrtovi velike razlike, a pri obisku Ljubljanskega sem imela večkrat občutek, da je za številne živali dobro poskrbljeno. Vsaj v kolikor sam koncept živalskega vrta to omogoča.

Klavnice, kako lahko nekdo, ki pogleda takšen film, sploh še kadarkoli je meso? In to ni retorično vprašanje, ker tudi sama meso jem. Vidim samo dve možnosti. Ljudje smo zmožni vzpostaviti distanco do tistega, kar imamo na krožniku, to za nas ni žival v pravem smislu. Je zelenjava drugačne barve, kupljena v trgovini, zavita v plastiko. Mleko pa dobivamo od krav, ki se pasejo v Alpah. In so vijolične barve seveda.

Druga možnost je, da kot nas na primer potresi in poplave nekje daleč stran pretresejo, vseeno večina ne proda svojega imetja, ga nameni v takšen namen in odpotuje tja pomagat. Z ljudmi, ki so nam blizu preprosto vzpostavimo drugačen odnos in skrb. Podobno z živalmi. Tudi v moji  družini na kmetiji niso nikoli pojedli krav, ki so jih imeli več let. Hodili pa so po govedino k mesarju. Čepav se številni ne bi strinjali s tem, mislim, da je taka odsotnost skrbi za oddaljene (ljudi in živali) celo prednost. Mislim, da bi se nam zmešalo, če bi res v polnosti občutili vsako človeško in živalsko smrt.

Vsekakor pa se mi je najbolj odvraten zdel odnos ljudi ob pobijanju. To bi moral biti tih proces, ne pa poln žaljivk, poniževanj. Ne vem, če je sploh mogoče ohraniti dostojantvo živali pri klanju, ampak tak odnos je pa res naravnost nagnusen in bi to morali prepovedati. Če imajo ljudje tak odnos do živali, ni čudno, da potem drugi mečejo stran meso, brez premislek, da je več bitij izgubilo življenje za njihovo salamo v smeteh.

Ker me poklicna deformiranost sili v to, bi rada samo opozorila na nekaj aspektov, ki v filmu niso problematizirani. Če že pravimo, da se ne smemo osredotočiti na vrsto, zakaj so potem omenjeni le sesalci, ribe in ptice? Ali odnos do drugih živali ali celo rastlin ni pomemben? Ni to morda vseeno zato, ker ljudje lažje vzpostavimo odnos s psi, mačkami in celo prašiči kot z na primer žabami, (jastogi so tudi le omenjeni), mrčesom, kačami, zajedalci? Je njihovo življenje vredno manj, ker so še bolj drugačni, manjši in ne slišimo njihovih krikov?
Je kdo že zares tako po Kantovsko premislil, kaj bi se zgodilo, če bi se vsi ljudje odpovedali mesu, mleku in jajcem? Kaj bi se zgodilo z živalmi, ki se jih trenutno ohranja, vzdržuje le v ta namen?


Naslov: Re: Dilema - res ne zmoremo ali...
Poslano od: Lučka *** , nedelja, 14.08.2011 : 17:02:34
Za kužka sem pripravljena narediti veliko, tudi prepiri z laboratoriji,ki delajo poizkuse na živalih so mi prinesli veliko težav,pa vzztrajam.Fima zaenkrat ne bom gledaal nimam moči, ljudje so se mi ob mučenju že velikokrat zamerili,sedaj imam enega blizu sebe in se "vojskujev"


Naslov: Re: Dilema - res ne zmoremo ali...
Poslano od: Datelj , ponedeljek, 17.10.2011 : 02:30:16
Ali je kdo od teh aktivistov že kdaj dal od sebe kak pameten predlog ali pobudo, kako stvari narediti boljše in humane za te "namenske" živali?! Večina jih zgolj ponavlja, da moramo biti vsi vegetarijanci in nihče ne sme nositi krzna ali usnja - so prav ene vrste vegi-naciji.

Namesto da bi en mel jajca in zagovarjal humano vzrejo živali za zakol (je možna) in - bog ne daj - humano vzrejo živali za krzno (tudi možno, zakaj pa ne?).


Naslov: Re: Dilema - res ne zmoremo ali...
Poslano od: Mel , ponedeljek, 17.10.2011 : 09:52:23

Namesto da bi en mel jajca in zagovarjal humano vzrejo živali za zakol (je možna) in - bog ne daj - humano vzrejo živali za krzno (tudi možno, zakaj pa ne?).

Pa dej zresni se no. ::) Kako boš, ljuba duša, zagotovila humano (?!) vzrejo nekaj biljard živali letno? Pa ti povej kako, če že meniš, da je možno? Jaz imam jajca (če jih že omenjaš) zagovarjat, da nekaj takega ni možno, glede na to, da so te polna usta, da pa to je možno, pa prosim izvoli, razpiši se.

Bi se dalo razpravljati o tem, kdo je čustveno otopel. ::)


Naslov: Re: Dilema - res ne zmoremo ali...
Poslano od: Megavega , ponedeljek, 17.10.2011 : 12:53:36
Veliko jih je dalo od sebe predloge. Čist sam en primer: zbirajo podpise za zahtevo za največ 8-urni prevoz živih živali.

Je pa zelo dober primer širine mišljenja karnivorskega aktivista, ki podpira večno Treblinko, to, da druge zmerja z vege-naciji. Govori sam zase.


Naslov: Re: Dilema - res ne zmoremo ali...
Poslano od: moksa , ponedeljek, 17.10.2011 : 13:30:36
Predlog za osemurni prevoz živali je za moje povsem osebno pojmovanje brezpredmeten, ker na podlagi zbranih podpisov ne nameravajo pobudniki niti nobenega amandmaja vložit. Gre bolj za "pritisk javnosti" (kot, da bi koga iz industrije in nato še iz EU komisije pritisk javnosti kaj bolel, se opravičujem za črnogledost).
Ena od aktivistk, tu pišoča Mel, je že ne vem kolikokrat dala konkretne predloge, pobude - samo prebrati je potrebno, nič drugega.


Naslov: Re: Dilema - res ne zmoremo ali...
Poslano od: Nanook , ponedeljek, 17.10.2011 : 13:37:23
Datelj, guglaj Temple Grandin. Ni vegi, je pa naredila vec za zivali kot vsi ti skupaj.


Naslov: Re: Dilema - res ne zmoremo ali...
Poslano od: Lanabela , ponedeljek, 17.10.2011 : 13:42:12
Saj to je trend pri AR aktivistih - sem ga zasledila v tujini, najprej nisem mogla verjeti, a je v bistvu logično: tam AR aktivisti skušajo spodminirati vsak konkreten poizkus izboljšanja pogojev za rejne živali. Ha, zakaj neki?


Naslov: Re: Dilema - res ne zmoremo ali...
Poslano od: Mel , ponedeljek, 17.10.2011 : 16:59:38
Saj to je trend pri AR aktivistih - sem ga zasledila v tujini, najprej nisem mogla verjeti, a je v bistvu logično: tam AR aktivisti skušajo spodminirati vsak konkreten poizkus izboljšanja pogojev za rejne živali. Ha, zakaj neki?

Še enkrat - ker ni mogoče zagotoviti bistveno izboljšanje pogojev za nekaj bilijard rejnih živali letno. Nemogoče, nimamo kapacitet, prostora, časa itd.


Naslov: Re: Dilema - res ne zmoremo ali...
Poslano od: Mel , ponedeljek, 17.10.2011 : 17:01:16
Predlog za osemurni prevoz živali je za moje povsem osebno pojmovanje brezpredmeten, ker na podlagi zbranih podpisov ne nameravajo pobudniki niti nobenega amandmaja vložit. Gre bolj za "pritisk javnosti" (kot, da bi koga iz industrije in nato še iz EU komisije pritisk javnosti kaj bolel, se opravičujem za črnogledost).


Se strinjam. Ravno čakam odgovor enega avstrijskega društva, ki se ukvarja predvsem s prevozom živali, da mi pove malce več konkretnih info o tej pobudi. Ko zvem, sporočim, morda bo še koga zanimalo.


Naslov: Re: Dilema - res ne zmoremo ali...
Poslano od: uncas , ponedeljek, 17.10.2011 : 21:46:48
Ne menda Tier Wege?

Saj to je trend pri AR aktivistih - sem ga zasledila v tujini, najprej nisem mogla verjeti, a je v bistvu logično: tam AR aktivisti skušajo spodminirati vsak konkreten poizkus izboljšanja pogojev za rejne živali. Ha, zakaj neki?

Najprej je fajn razlikovat med AR in AW "aktivisti".  In ja, pri AR ne pričakovat izboljšav trenutnega stanja, ker gre za to, da trenutnega stanja ne bi smelo biti. S čimer se načeloma strinjam.
Vendar živim v realnem svetu in dokler se bo živali redilo in klalo itd, bom naredila vse, kar je v moji moči, da se bodo razmere za njih boljšale, namesto da jezno sedim na palcih in kažem s prstom, medtem ko se npr. živali koljejo brez omamljanja za neko religiozno tržišče v tujini ali se konje "obeša za pete" za štalo, ker niso bili dost uspešni v tekmi pa bodo dobre hrenovke.
Medtem, ko tulimo, da se to ne bi smelo delati, se svet vrti naprej - in svet je krut.

Lahko pa stremiš za izboljšavami obstoječih sistemov - ne boš tako opazen sicer, ampak ponudiš lahko rešitve, ki jih industrija ne bo mogla prezreti. In ko dosežeš te spremembe, dvigneš meje in stremiš za večjimi izboljšavami... In tako naprej.
Končni cilj pa je v obeh primerih isti.

Dajmo na primer transport, ko se ga že omenja tule: včasih je bilo normalno, da je bil na vsakem kamionu vsaj en mrtev konj, nekaj mrtvih ovac, telet, kozličev. Ustavljalo se več ali manj ni, živali so bile prenaložene, brez vode in hrane, tlačilo se jih je tudi v prostor za orodje med osmi, pogosto so bile naložene že prej poškodovane ali bolne živali. To je bilo normalno. "Grozljivo" je velik understatement. Pa sta se zgodili dve stvari - ena je bila AW organizacija, katere predstavniki niso sedeli pred kamioni, ker tega ne bi smelo biti, ampak so spremljali kamione in opozarjali na napake, klicali policijo ob kršitvah, pomagali živalim in bili z njimi, pisali pritožbe, ovadbe, poročila za EU komisijo, izobraževali policaje, prevoznike, inšpektorje - in to delajo še danes. Kot rezultat se je med drugim povsem nehala navada vlačit obnemogle krave z vitli na kamione in iz kamionov na klavno linijo v Italiji, navada, ki je bila prej splošno razširjena, danes praktično ne vidiš več mrtvega konja na kamionu, sesna teleta se še redko vozijo na res dolge razdalje, ...
Druga stvar, ki se je zgodila in (posredno) izboljšala stanje je t, da je SLovenija (kot najmočnejša tranzitna država) zaprla meje za neprimerne transporte, kar je sprožilo domino efekt v ostalih državah; poleg tega je z vstopom v EU začela delovati mobilna enota za zaščito živai med prevozom s takrat 3 (danes 4) uradnimi veti, ki so polno opremljeni in katerih delo je nadzor nad zaščito živali med prevozom - full time, kar je do danes precedens v EU (pa verjetno tudi v svetu) - in svoje delo opravljajo res dobro! Prej je bil VSAK kamion v prekršku, zdaj je redkokateri...
Zdaj imamo npr. kampanjo 8 ur. V tej fazi je 8 ur edina približno realna rešitev, za katero se lahko potegujemo, pa čeprav se vsi strinjamo, da je še to preveč. Zato se tudi ne nameravamo ustaviti, ko bomo dosegli 8 ur - za tem se bomo potegovali za 4, pa za 2, ...

Tako se pride do sprememb - analizira situacijo in možnosti in se zavzemaš za nekaj, kar ima realen cilj v danem času in situaciji. Ko ga dosežeš, delaš naprej.

Ne bi se strinjala, da ne moremo izboljšati pogojev za miljarde živali. Ne, ne moremo jih, če zahtevamo, da se jih neha rediti v svetu, kjer je večinska populacija sploh v razvijajočih se državah, mesojeda.
Ampak če pa gledamo z vidika rejnih živali - npr. kokoši nesnice - če jim damo izbiro životariti natlačene v kletki s 5 ostalimi sotrpinkami brez možnosti v življenju razpreti krila ali prosto rejo na extenzivni farmi - kaj bi izbrale? Res eno od drugega ni boljše? Kdo ve, kakšna je navadno življenska doba kokoši iz intenzivne prireje jajc in kakšna dvoriščne ali extenzivne free range kokoši?
Kdo npr. aktivno dela na tem, da se bodo življenski pogoji teh živali izboljšali in nam bodo vsem nehali metati pesek v oči z "obogatenimi kletkami" Anybody?

Datelj, guglaj Temple Grandin. Ni vegi, je pa naredila vec za zivali kot vsi ti skupaj.

Amen!


Naslov: Re: Dilema - res ne zmoremo ali...
Poslano od: Lynn , torek, 18.10.2011 : 00:41:21
Ali je kdo od teh aktivistov že kdaj dal od sebe kak pameten predlog ali pobudo, kako stvari narediti boljše in humane za te "namenske" živali?! Večina jih zgolj ponavlja, da moramo biti vsi vegetarijanci in nihče ne sme nositi krzna ali usnja - so prav ene vrste vegi-naciji.

Namesto da bi en mel jajca in zagovarjal humano vzrejo živali za zakol (je možna) in - bog ne daj - humano vzrejo živali za krzno (tudi možno, zakaj pa ne?).

Bom še jaz povedala svoje mnenje, tole o humani vzreji živali za zakol in celo krzno :o :o se mi zdi najbolj neverjetna stvar ki sem jih kdaj prebrala, a boš rekla Kitajcem naj psa humano oderejo da se bodo potem ene
bogate gospodične v krznenih plaščih sprehajale? Humano je edino da se ljudje zavedo da niso več v kameni dobi in ne rabijo krzna, sploh pa tisti ki ga nosijo jim itak ni mar če so žival živo odrli, ker če ne se nebi oblekla v kože živali, glede dela v klavnicah, jaz pa povsem razumem zakaj je odnos do živali v klavnicah tako brutalen, ker en normalen človek bi težko dneve in dneve ubijal živali, zato se more od tega odtujit in tako zlahka postane tudi okruten, to je moje mnenje.

Glede vegetarijanstva, jaz sem od rojstva vegi, na to zelo ponosna, ker vem da nobena žival v klavnici ni umrla zame, vegetarijanstva nikomur tudi ne vsiljujem ker to je odločitev ki jo vsak sam sprejme, če pa že glede oznak sem pa raje vegi-naci, nekdo pač mora osveščati ljudi da meso ni nujno potrebno za njihov obstoj in da ne bodo umrli, zboleli, postali slabokrvni če ga ne bodo jedli, meni osebno ne manjka nič in sem vesela da sem se rodila v družino ki je aktivistično usmerjena in se trudim tudi po svojih močeh pomagat, osveščat ljudi okoli sebe, skratka človek se počuti dobro v svoji koži kadar ve da se trudi izboljšati življenje tudi drugim bitjem, pač vsak po svoji moči... Se pa vse spremembe dogajajo postopoma in absolutno vsaka čast vsem tistim aktivistom ki se aktivno trudijo za izboljšanje razmer za vse živalske vrste.


Naslov: Re: Dilema - res ne zmoremo ali...
Poslano od: Datelj , torek, 18.10.2011 : 02:04:15
Lynn, z vsem spoštovanjem, čeprav ti lepo funkcioniraš brez mesa, ne pomeni, da bodo dobro uspevali na vegi prehrani tudi vsi drugi ljudje - smo si pač različni, naši metabolizmi, genetika itd. Absolutno nasplošno pojemo prevelike količine mesa, še več se stran vrže, ampak prav dobra rešitev bi bila že, če bi se ljudje omejili na eno porcijo mesa dvakrat na teden. Takoj bi se poraba mesa zmanjšala na kakšno 1/5... in seveda, za bilijone živali je težko urediti humano rejo, za eno petino te številke pa že bistveno lažje, a ne? Tudi pridobiš 4/5 poljščin, ki se zdaj gojijo za krmo, za človeško prehrano. Zmanjšaš količino izpustov CO2-ja iz živinoreje za 4/5... In tako naprej.

Ne govorim o etičnem vidiku nošenja krzna, ampak o humani reji živali za krzno (da se upoštevajo določeni standardi, da živali ne trpijo, so zdrave, se lahko gibljejo itd., pač do svoje usmrtitve in predelave - nekako tako, kot je prosta reja pri kokoših).

Nanook, sem poguglala Temple Grandid in se povsem strinjam.

Uncas, amen! :)

(PS: pod vegi-nacije sem mislila tiste bolj ekstremne AR aktiviste, ki smatrajo mesojedce kot morilce in ki menijo, da lahko zgolj vegetarijanstvo spremeni svet in je edina prava pot ter recimo, kot je omenila Lanabela, zavračajo vsakršne poskuse izboljšanja pogojev za rejne živali.)


Naslov: Re: Dilema - res ne zmoremo ali...
Poslano od: Lanabela , torek, 18.10.2011 : 11:04:58
Citat
Najprej je fajn razlikovat med AR in AW "aktivisti".
Jaz sicer zelo dobro razlikujem eno od drugega, vendar je za večino vse eno in isto. Kar je zelo slabo za AW. Ali pa tudi ne, če res velja tole:
Citat
Končni cilj pa je v obeh primerih isti.
Močno upam, da to ne drži.

Datelj: bolje kot poguglat je kaj prebrat. Se splača - ne samo iz stališča živalovarstva.


Naslov: Re: Dilema - res ne zmoremo ali...
Poslano od: Nanook , četrtek, 10.05.2012 : 07:02:10
NY Times je objavil natecaj "Calling All Carnivores. Tell Us Why It’s Ethical to Eat Meat: A Contest" (http://www.nytimes.com/2012/03/25/magazine/tell-us-why-its-ethical-to-eat-meat-a-contest.html). Tule (http://www.nytimes.com/interactive/2012/04/20/magazine/ethics-eating-meat.html) so nato objavili celotne prispevke sestih finalistov, zmagovalca pa najdete tukaj (http://www.nytimes.com/2012/05/06/magazine/the-ethicist-contest-winner-give-thanks-for-meat.html). Lustno branje, priporocam vsem.


Naslov: Re: Dilema - res ne zmoremo ali...
Poslano od: SunnyDay , četrtek, 10.05.2012 : 07:55:04
Ja, dobri argumenti zmagovalca, v osnovi ni kaj oporekati O0.
Ampak takoj se moram vprašati, kolikšen % mesa je etično "pridelanega", da je tudi njegovo uživanje etično? :e In kdo si ga lahko privošči (oz. mu je ta vidik sploh pomemben) za tako enormne količine, kolikor ga je danes na krožnikih? :-\
Za količine, kolikor ga je običajen smrtnik pojedel še ne tako dolgo nazaj (govorim za naše področje), in nenazadnje za količine, ki jih priporočajo smernice zdrave prehrane, verjamem, da bi se dalo celo etično in en tak etični zrezek za nedeljsko kosilo bi si verjetno lahko privoščilo precej več ljudi kot za vsa kosila (in sendviče in narezke in piknike...), ki brez mesa niso "popolni" ali pa jih sploh ni. Za tako množično potrošnjo (in rejo), kot je zdaj uveljavljena na Zahodu, je za množico resnično "etično uživanje mesa" za moje pojme nemogoče. Pa tudi zelo majhen % karnivorov sploh razmišlja o tem, kako etičen je njihov zrezek in od kod prihaja. Tudi za zelenjavo/sadje velja podobno, čeprav mislim, da se tu že precej več govori o "špricanju" (pesticidih itd.) in "eko".


Naslov: Re: Dilema - res ne zmoremo ali...
Poslano od: Nanook , četrtek, 10.05.2012 : 08:02:20
Meni je zelo vsec tudi prispevek Stacey Roussel: We Require Balance. Balance Requires Meat.


Naslov: Re: Dilema - res ne zmoremo ali...
Poslano od: SunnyDay , četrtek, 10.05.2012 : 08:02:57
Do tam še nisem prišla :) Zaenkrat sem samo zmagovalno prebrala.


Naslov: Re: Dilema - res ne zmoremo ali...
Poslano od: moksa , četrtek, 10.05.2012 : 08:04:01
Ja, dobri argumenti zmagovalca, v osnovi ni kaj oporekati O0.
Ampak takoj se moram vprašati, kolikšen % mesa je etično "pridelanega", da je tudi njegovo uživanje etično? :e In kdo si ga lahko privošči (oz. mu je ta vidik sploh pomemben) za tako enormne količine, kolikor ga je danes na krožnikih? :-\
Za količine, kolikor ga je običajen smrtnik pojedel še ne tako dolgo nazaj (govorim za naše področje), in nenazadnje za količine, ki jih priporočajo smernice zdrave prehrane, verjamem, da bi se dalo celo etično in en tak etični zrezek za nedeljsko kosilo bi si verjetno lahko privoščilo precej več ljudi kot za vsa kosila (in sendviče in narezke in piknike...), ki brez mesa niso "popolni" ali pa jih sploh ni. Za tako množično potrošnjo (in rejo), kot je zdaj uveljavljena na Zahodu, je za množico resnično "etično uživanje mesa" za moje pojme nemogoče. Pa tudi zelo majhen % karnivorov sploh razmišlja o tem, kako etičen je njihov zrezek in od kod prihaja. Tudi za zelenjavo/sadje velja podobno, čeprav mislim, da se tu že precej več govori o "špricanju" (pesticidih itd.) in "eko".
Odlično napisano. Ob tem bi dodala le še to, da bi mogoče bil čas, da začnemo govoriti o uživanju živali in ne o uživanju mesa - že sama uporaba besede "meso" namesto "živali" obilno pripomore k temu, da večina ljudi o "etični" plati karnivorstva večinoma ne razmišlja.


Naslov: Re: Dilema - res ne zmoremo ali...
Poslano od: Nanook , četrtek, 10.05.2012 : 08:08:10
Omnivorstva.


Naslov: Re: Dilema - res ne zmoremo ali...
Poslano od: Nanook , četrtek, 10.05.2012 : 08:58:04
Se en zanimiv pogled na temo + zanimivi komentarji (no, vsaj taprvih nekaj) - KLIK (http://scienceblogs.com/denialism/2012/05/the_ethics_of_eating_meat_-_th.php).


Naslov: Re: Dilema - res ne zmoremo ali...
Poslano od: sarataste , četrtek, 25.09.2014 : 13:26:23
Sama sem nehala jest meso dobra 3 leta nazaj, iskreno, po tem ko sem si ogledala tole https://www.youtube.com/watch?v=es6U00LMmC4 . Že tisto malo nekaj klipov znotraj predavanja je bilo dovolj, da se mi je ta industrija zagabila. Ne rabim dosti, da dobim nočne more, zato eartlings nimam namena pogledat, vidim pa veliko smisla v tem, da si tega in podobne klipe ogledajo vsi, ki jedo meso. Ker sem včasih zelo rada jedla meso, ne izključujem možnosti, da si ga bom kdaj zaželela ampak sem si prisegla, da bom pojedla samo to kar je dejansko živelo in bilo humano ubito. Je res tako težko v Sloveniji najti takšnega kmeta in kupovat od njega - to lahko naredi čisto vsak in spreminjamo lahko samo sebe.

Najpogostejši kontraargument napisanemu dandanes je "ja HM cunje delajo ubogi otroci" Je to res kakšen argument zato, da ne vzpodbujate humanega ravnanja z živalmi, ki vas hranijo?! Da dajete denar takim?

Ne težim nikomur, ki je meso, no ja mogoče kdaj glede količin in primerne prehrane iz zdravstvenega vidika svojim bližnjim... Težim pa vsakemu, ki nosi krzno, ker te nonšalance nisem sposobna razumet, težim vsakemu, ki danes ob vseh postavljenih "otokih" ne reciklira in verjame, da je to samo njegova stvar, takim, ki jim mora voda teči medtem ko si ščetkajo zobe itd, itd

Eno je javna debata, drugo je, ko si sam s seboj in se vprašaš ali bi kaj lahko naredil bolje. Vedno je odgovor ja in potem začneš, delaš bolje.


Naslov: Re: Dilema - res ne zmoremo ali...
Poslano od: Lanabela , četrtek, 25.09.2014 : 13:32:46
Verjemi, kazanje  takih in podobnih filmčkov nam, tazagrizenim mesojedcem  ne zaleže nič. Jaz ob ogledu postanem lačna in si grem spečt bedrco.


Naslov: Re: Dilema - res ne zmoremo ali...
Poslano od: Pepsi , četrtek, 25.09.2014 : 13:33:49
Verjemi, kazanje  takih in podobnih filmčkov nam, tazagrizenim mesojedcem  ne zaleže nič. Jaz ob ogledu postanem lačna in si grem spečt bedrco.

No, saj...to je tisto, kar je žalostno.  :(


Naslov: Re: Dilema - res ne zmoremo ali...
Poslano od: sarataste , četrtek, 25.09.2014 : 13:52:14
Saj, zato pa smo tam kjer smo. Je res tako težko en sam korak narest, pa zbirat vsaj kje kupuješ, da se povpraševanje in ponudba preusmerita?


Naslov: Re: Dilema - res ne zmoremo ali...
Poslano od: Evvva , četrtek, 25.09.2014 : 14:05:59
No, saj...to je tisto, kar je žalostno.  :(

Res je žalostno, da nekateri ne premorejo trohice empatije do drugih živali razen psov/mačk, ampak ej - gre zelo na bolje. Sem ful vesela, da sem našla tole temo in da vidim, koliko forumašic ima raje žive "mesne" živali :D

Jaz dam podobne filmčke za pogledat tudi zagrizenim mesojedcem, ki seveda ne bodo postali vegetarijanci. Rezultat: nekateri so vsaj zmanjšali porabo mesa. Ene par življenj se vseeno prihrani.
Tisti pa, ki so premogli nekaj normalne empatije do drugih bitij, so po ogledu Earthlings vsi vegetarijanci ali vegani.

Tako da Pepsi, res gre na bolje. Primer kolegice: čez noč je po ogledu Earthlingsa črtala celotno meso z jedilnika. Ker so pri njej doma zelo odprti (a vseeno zagrizeni mesojedci) in se jim predvsem ne da kuhati 2 jedilnikov, tudi vsi ostali družinski člani ne jejo pravega mesa več kot 2x na teden. Prej so ga seveda 2x na dan, vsak dan. Itak obstaja toliko vegi "mesa" z enakim okusom kot pravo meso, da so vsi zadovoljni.

Jaz grem pa ravno narediti "piščanca" v testu. Njami. Sem družinski recept mrtvega piščanca v testu predelala v vegi verzijo - vsi navdušeni, nihče ne opazi razlike, da ni pravo meso. Je pa res mnogo dražje. Ko bo enkrat vegi meso cenejše od pravega mesa, ga bodo kupovali tudi mesojedci, saj okus je enak.


Naslov: Re: Dilema - res ne zmoremo ali...
Poslano od: Lanabela , četrtek, 25.09.2014 : 14:11:40
Ko boste prenehali dajati prednost enim živalim na račun trpljenja drugih, nam boste lahko pridigali. Dokler pa futrate svojim psom in mačkam meso (v kakršnikoli obliki), še prav posebej, če tega mesa ne vzgojite doma ali ga nabavite iz kontrolirane 100% ekološke reje pa:(http://cosgan.de/images/smilie/konfus/s050.gif)


Naslov: Re: Dilema - res ne zmoremo ali...
Poslano od: Evvva , četrtek, 25.09.2014 : 14:18:48
Nimam doma nobenih živali, ki bi jedle meso. No, da ne bo pomote - imam živali, ki so že v osnovi rastlinojede.

Psi in mačke ne morejo izbirati kaj jejo, mi pa lahko. In če človek hrani svoje živali z mesom, sam pa ne je mesa - vseeno prihrani življenja.


Naslov: Re: Dilema - res ne zmoremo ali...
Poslano od: Zoia , četrtek, 25.09.2014 : 14:25:15
Je res tako težko en sam korak narest, pa zbirat vsaj kje kupuješ, da se povpraševanje in ponudba preusmerita?

A je težko predvidevat v drugo smer, torej da mesojedci celo zbiramo kje in kaj kupujejo? Da kmeta vprašamo, kako je bilo telici ime in če je imela dostop do pašnika? Da namesto nakupa jajc talne/hlevske/baterijske (razlika je v centimetrih..) ali ekološke reje, raje nabavimo tri kure in jim nudimo luksuz v zameno za dnevna jajca. In seveda tudi za to, da grejo po končani nesnosti počasi v pisker. Se kdo mogoče ubada s tem, od kod pride mesarjeva kost, ki jo uporabite za beljenje pasjih zob? Js kot mesojedka psu pretežno kupujem meso lokalnih živali, recimo odpadne zadeve zgoraj omenjene telice in podobne zadeve. Ni mi všeč, da se mesojedstvo tule enači kot pomanjkanje empatije, sploh ker prehrana vaših psov in mačk verjetno ne temelji le na vegi zadevah?


Naslov: Re: Dilema - res ne zmoremo ali...
Poslano od: Zoia , četrtek, 25.09.2014 : 14:26:37
Psi in mačke ne morejo izbirati kaj jejo, mi pa lahko.

Kot se lahko tudi odločimo, da ne bomo podpirali mučenja rejnih živali in zaradi tega ne bomo imeli psov in mačk.


Naslov: Re: Dilema - res ne zmoremo ali...
Poslano od: sarataste , četrtek, 25.09.2014 : 14:28:57
Evvva, res gre na bolje se strinjam in se veselim vsakega napredka. NikaB, se popolnoma strinjam s tabo, če nisem bila dovolj jasna, povem še enkrat. Super se mi zdi vsaj ta trud mesojedcev in verjamem, da se povečuje. Sicer se pa predam, za nekoga, ki se mu ob mučenju živali pocedijo sline, nimam argumentov, priznam Lanabela :)


Naslov: Re: Dilema - res ne zmoremo ali...
Poslano od: Evvva , četrtek, 25.09.2014 : 14:33:41
Sarataste, super napisano. NikaB, kot je napisala sarataste - smo veseli, da vedno več ljudi gleda na to kje kupujejo meso z vidika kako je živela tista žival. Vsekakor če je že potrebno kupiti meso, je bolje, da je ta žival vsaj živela dostojno življenje in ni trpela.


Naslov: Re: Dilema - res ne zmoremo ali...
Poslano od: Zoia , četrtek, 25.09.2014 : 14:47:18
A še kdo tule pere z bio eko pralnimi oreški? :)


Naslov: Re: Dilema - res ne zmoremo ali...
Poslano od: Lanabela , četrtek, 25.09.2014 : 14:55:04
Hkrati s tem, ko vsak ki ima pet minut časa lahko gleda drugemu v pisker in moralizira, pa ugotavlja kdo je bolj napreden pa osveščen pa bla bla bla....se silno  krepi težnja, da se psom futra veliko več mesa in to boljše kvalitete kot jo dejansko potrebujejo. Zanimivo, da je med temi nenavadno visok % vegetarijancev.
S tem, ko NE rešiš enega srednjevelikega psa rešiš življenje cca 1500 piščancem (ali ekvivalentu v teži ostalih živali) pod pogojem, da je to meso samo dodatek polenti, rižu...in ne prevladujoča hrana.

In da ob vsem tem, kar nam dnevno servirajo na TV (pa pravzaprav vseeno ali vidiš ali pa samo veš da se dogjaja) ne izgubite, teka, ob ogledu enega takegale filmčka bi ga pa jaz  morala...ccc


Naslov: Re: Dilema - res ne zmoremo ali...
Poslano od: Cats , četrtek, 25.09.2014 : 18:38:13
A še kdo tule pere z bio eko pralnimi oreški? :)
Jaz, že več let. Za zelo umazana oblačila ni dosti učinkovito, za redno pranje normalno umazanih cunj je pa v redu. Da sploh ne omenjam, koliko cenejše je. Še kis namesto mehčalca in voila!


Naslov: Re: Dilema - res ne zmoremo ali...
Poslano od: jst , torek, 30.09.2014 : 14:18:08
Ko boste prenehali dajati prednost enim živalim na račun trpljenja drugih, nam boste lahko pridigali. Dokler pa futrate svojim psom in mačkam meso (v kakršnikoli obliki), še prav posebej, če tega mesa ne vzgojite doma ali ga nabavite iz kontrolirane 100% ekološke reje pa:(http://cosgan.de/images/smilie/konfus/s050.gif)

Se povsem strinjam s tabo.
Pa čeprav sama ne jem mesa.


Naslov: Re: Dilema - res ne zmoremo ali...
Poslano od: čarka , torek, 30.09.2014 : 15:22:03
A je težko predvidevat v drugo smer, torej da mesojedci celo zbiramo kje in kaj kupujejo? Da kmeta vprašamo, kako je bilo telici ime in če je imela dostop do pašnika?

Moram reči, da mi šnicel z imenom res ne gre po grlu  :-\

Drugače pa je zmernost v raznavadah prava stvar, seveda, če se bo omejila tudi eksplozija človeštva  ;)


Naslov: Re: Dilema - res ne zmoremo ali...
Poslano od: Zoia , torek, 30.09.2014 : 17:44:30
Si vsako leto izberem doma "najprimernejšega" jagenjčka, mu dam ime in potem trikcava dokler pač gre, nato se pa pri južni menmo kako je tale Mili lepo poleg hodila. Vsekakor se mi zdi lepše, da je imel šnicel ime, kot pa da bi bil samo eden izmed mnogih.


Naslov: Re: Dilema - res ne zmoremo ali...
Poslano od: sanco1a , torek, 30.09.2014 : 17:52:38
Ojej, NikaB, ne zameri :( :-[, ampak mene mine apetit, samo ko pogledam kakšno govedo na pašniku.
Šest let sem imela, ko sem slišala pri babici tuliti prašiča kar dolgo časa, ko so ga zvezali, dali na tisti oder in mu počasi pušali kri ter nato veseljaško delali krvavice.  Ni in ni nehal tuliti, mašila sem si ušesa in tiščala glavo v blazino. Nisem pozabila, pa jih imam že kar nekajkrat šest let.
Ne jem mesa in ni mi treba gledati nobenega filma, sem ga samo enkrat videla v živo.



Naslov: Re: Dilema - res ne zmoremo ali...
Poslano od: Zoia , torek, 30.09.2014 : 18:20:38
Kaj je pa na pašnem govedu tako strašnega? Je bolj tisto, kar je očem skrito, recimo ločitev telička od mame. To tuljenje pa meni ne gre iz glave  :-\


Naslov: Re: Dilema - res ne zmoremo ali...
Poslano od: sanco1a , torek, 30.09.2014 : 18:27:39
Nič ni strašnega, dokler je na pašniku,  ampak imam žal kravo pred očmi, ko vidim zrezek pred sabo. Poletna kmečka šola v otroštvu je žal imela pri meni nasproten učinek.


Naslov: Re: Dilema - res ne zmoremo ali...
Poslano od: Zoia , torek, 30.09.2014 : 18:36:29
Poletna kmečka šola v otroštvu je žal imela pri meni nasproten učinek.

E, na mene tudi. Samo na malo drugačen način - nisem jedla zajčkov, ker sem videla kako se jih ubija in sem se zaklela, da jih bomo naslednjič imeli šele, ko bom lahko sama poskrbela njih in za human zakol. Deset let jih nismo imeli, zdaj bom pa videla če mi ga bo ratalo po grlu spravit.

Kaj pa mleko, sir?


Naslov: Re: Dilema - res ne zmoremo ali...
Poslano od: sanco1a , torek, 30.09.2014 : 18:44:06
Ja, uživam :-\, jajca tudi, mi je pa vetka, ki je opravljala prakso na velikih farmah v Ameriki, kjer redijo krave za mlečno industrijo in ločijo teličke od mam takoj po kotitvi ter jih nekaj dni stare zmeljejo v konzerve za pse, pravila, kako hudo je šele to, če vidiš zadevo v živo.


Naslov: Re: Dilema - res ne zmoremo ali...
Poslano od: Zoia , torek, 30.09.2014 : 18:54:32
V bistvu je to da ga ubijejo, za marsikaterega odrešitev. Earthlingsa še sicer nisem gledala, ker si samo na vsake par let privoščim šok terapijo, sem pa lani gledala posnetke iz teh ameriških farm, klavnic. Novorojeni telički brutalno pretepeni ko nočejo iz cuclja pit, krave prešpikane z vilami ker nočejo nehat jokat. Je grozno, sam od mesa me pa ne rata odvrnt in imam na dolgi rok pač plan "pridelat" čimveč doma, kupovat pa od preverjenih. Vrtičkarstvo me pa čist odbija  :P


Naslov: Re: Dilema - res ne zmoremo ali...
Poslano od: čarka , torek, 30.09.2014 : 19:03:45
Moj stric, ki je bil mesar, pa je vsako leto pri stari mami (zelo inkognito za 10 nečakov/vnukov ) ustrelil prašiča v čelo in vem, da sem, kot majhna smrklja, rabila kar nekaj let, da sem pogruntala kaj je tista luknja v lobanji.

Dejstvo pa je, da pranje možganov iz ene ali druge strani nikoli ne daje pravih rezultatov, ker vedno izzove obrambne reakcije "obtoževanih", nenazadnje pa so tudi evolucija človeka in naše prehranske navade, dale svoj pečat .  Živalim (brez razlike med vrstami in njihovo namembnostjo) je treba zagotoviti dostojno življenje, v tem času kar najbolje zadovoljevati njihove potrebe, nehati vzrejati in tudi vzgajati prehranske in ekonomske presežke, pa bo dovolj prostora za sobivanje vseh drugače mislečih.

Tudi sama imam z leti manjšo potrebo po živalskih beljakovinah, ampak tega vsekakor ne pripisujem empatiji do živali. In težko gledam vse filme, ki kažejo takšno in drugačno zlorabo živali, ampak saj enako občutim tudi ob filmih o ljudeh, pa sem tako za ene in druge prepričana, da nas je na tem planetu preveč.


Naslov: Re: Dilema - res ne zmoremo ali...
Poslano od: No Jinx , torek, 30.09.2014 : 19:59:00
Mene osebno ekstremno moti poseganje nekaterih vegeterjancev in/ali veganov v clovesko pravico do svobodne izbire nacina prehranjevanja. Nikoli in nikdar ne bom razumela logike, po kateri lahko jaz, ki sem omnivor, ko dobim obiske, ki so se odlocili za taksen ali drugacen nacin prehrane iz kakrsnega koli razloga ze pac, poskrbim za to, da bodo na kroznik dobili tisto, kar radi jedo in jim s tem izkazem spostovanje do njihove odlocitve, ko pa grem jaz na obisk h kakemu vegeterjancu in/ali veganu, pa ni sposoben spostovati mojega nacina prehranjevanja in mi po moznosti se poskusa neko rec predstaviti kot "odlicno vegeterjansko meso" ali kaj podobnega. S takimi ljudmi sem se nehala druzit, kajti, ce niso sposobni spostovati mene kot celote, potem nimam z njimi kaj dosti skupnega, kajti zame je temelj dobrega odnosa med ljudmi medsebojno spostovanje, kar vkljucuje tudi spostovanje clovekovega nacina prehrane, vere, politicne usmerjenosti, spolne usmerjenosti, ... , pac stvari, ki jih clovek lahko svobodno izbira, ne da bi s tem krsil zakone.
Zal mi je, ampak, dokler nekateri vegeterjanci in/ali vegani ne bodo sposobni spostovati tega, da se ne zeli cel svet prehranjevati na njihov nacin, toliko casa se bo (po mojem mnenju) se naprej z nekaterimi rejnimi zivalmi delalo slabo in se bo za velike denarje delalo filme, ki naj bi cloveka odvrnili od omnivorstva. Morda pa bo le prisel cas, ko se bo spostovalo clovekovo svobodno odlocitev o nacinu lastnega prehranjevanja in se bo energijo, namesto v spreobrnitev posameznika in s tem kazanja nespostovanja do njega, porabilo za doseganje dostojnih pogojev zivljenja in smrti rejnih zivali in se bo denar za filme proti omnivorstvu, raje porabilo za boljse zivljenje rejnih zivali.
Aja, pa bila sem zraven pri nekaj zakolih razlicnih zivali in se se vedno prehranjujem kot omnivor ter se nameravam se naprej, sem pac meneja, da je najboljse zame, da se prehranjujem raznoliko in uravnotezeno.


Naslov: Re: Dilema - res ne zmoremo ali...
Poslano od: No Jinx , torek, 30.09.2014 : 20:16:58
Se to, da ne bo nesporazuma - na nas vseh je, ne glede na način prehranjevanja, da poskrbimo za boljši jutri vseh živih bitij! Vsaj jaz to tako vidim.  :)


Naslov: Re: Dilema - res ne zmoremo ali...
Poslano od: maj , torek, 30.09.2014 : 20:31:26
Se to, da ne bo nesporazuma - na nas vseh je, ne glede na način prehranjevanja, da poskrbimo za boljši jutri vseh živih bitij! Vsaj jaz to tako vidim.  :)

Pod to se pa podpišem!


Naslov: Re: Dilema - res ne zmoremo ali...
Poslano od: bamfel , torek, 30.09.2014 : 21:20:32
Se to, da ne bo nesporazuma - na nas vseh je, ne glede na način prehranjevanja, da poskrbimo za boljši jutri vseh živih bitij! Vsaj jaz to tako vidim.  :)

Se močno strinjam s teboj, No Jinx.

Sama kuham za 6 oseb. Zase brezmesno, za ostale mesno hrano. Niti na kraj pameti mi ne pride, da bi otrokom težila, da ne smejo jesti mesa. Za to se bodo odločali sami. Edino, kar lahko naredim, je to, da meso kupim pri kmetu, ki ima zame sprejemljive pogoje reje.
Tako vem, kaj jim postrežem. Iz tega vidika so moje živali na slabšem, saj ne vem, kakšno meso je v njihovih briketih.

Sem se enkrat pogovarjala z eno mamico, ki je vegetarijanka. Ona je tudi otroke hranila brezmesno. Nekako je šlo, dokler niso šli otroci v srednjo šolo. Tam nadzor popusti. In mulc je to izkoristil tako, da je šel na HAMBURGER. Prišlo je do zastrupitve, ne zaradi mesa, pač pa zaradi postopka priprave. Fora ni v tem, da mu je škodoval hamburger. Fora je v tem, da otrok doma ni upal povedati, da je jedel meso. Zastrupitev je bila na koncu tako huda, da je komaj preživel. In še sedaj, po večih letih ima stroge diete.

Lahko ste sami vegetarijanci, drugim pa pustite, da se odločajo po svoji vesti. Vem, da bom zelo vesela, če se kakšen otrok odloči za moj način prehrane, težila jim pa ne bom nikoli. Vsaj kar se hrane tiče. -^


Naslov: Re: Dilema - res ne zmoremo ali...
Poslano od: mamaF , torek, 30.09.2014 : 23:36:44
Morda pa bo le prisel cas, ko se bo spostovalo clovekovo svobodno odlocitev o nacinu lastnega prehranjevanja in se bo energijo, namesto v spreobrnitev posameznika in s tem kazanja nespostovanja do njega, porabilo za doseganje dostojnih pogojev zivljenja in smrti rejnih zivali in se bo denar za filme proti omnivorstvu, raje porabilo za boljse zivljenje rejnih zivali.

No Jinx, odlično povedano  O0

Tudi sama mesa sicer ne uživam, kuham - kot Bamfel - za vso svojo različno jedočo družino in vseh sort obiske, od živali jem tisto (meso), kar sem sposobna sama ubiti oziroma pustiti umret (to so bili do sedaj edino lignji in kakšna manjša ribica, več nisem sposobna uloviti), mačku in psu pa dajem v mesnici kupljeno meso, ki ga nisem sama ujela. In brikete z mesom.
Ne zaničujem nikogar, ki se odloča drugače in ne dovolim, da kdo vzvišeno gleda name, ker se mi v brikete zmleti lososi in piščanci ne smilijo bolj ali manj kot zrezki v gostilni ali moj pes. Ki se pač ne pase po gmajnah.

Dobro se zavedam, da se nimam kaj počutiti večvredno zaradi osebne izbire takega ali drugačnega načina prehrane z enega samega vzroka: ker si tudi vse tiste zelenjave, sadja in žita, ki jih za svojo letno prehrano porabim, niti pod razno nisem sposobna pridelati sama. No way. Enako kot velika večina veganov, vegetarijancev ali omnivorov na našem prostoru. Brez zunanje oskrbe smo več ali manj vsi "mrzli".
In ko nam bo končno dotajčilo, da zaradi našega načina življenja, ki že zelo dolgo dolgo ni več vezano samo na golo preživetje, ampak si lahko zato, ker hrano za nas prideluje in predeluje oz. redi nekdo drug (solata zrase na tržnici, zrezki pa pri najboljšem sosedu za večino prebivalstva), "privoščimo" luksuz ustvarjanja, intelektulnega in znanstvenega dela, športa in nenazadnje družbe lastnih domačih ljubljenčkov, bomo utihnili.
In se sprijaznili s tem, da je za vse naše vegi ali omnivorske pestre in zdrave menije vsak dan in v neomejenih količinah, poleti in pozimi in 24 ur na dan potrebno toliko in toliko obdelane zemlje, pospeševalcev rasti, gnojil, sredstev proti škodljivcem, toliko in toliko divjim živalim odvzetega prostora, recimo. Pa cest za transport vse te hrane iz enega na drugi konec države, celine, sveta.

Moja stara mama je imela navado govoriti: "S polno r**jo je lahko sr*t". In res je tako.


Se to, da ne bo nesporazuma - na nas vseh je, ne glede na način prehranjevanja, da poskrbimo za boljši jutri vseh živih bitij! Vsaj jaz to tako vidim.  :)
Tako, ja, to je beseda! O0


Naslov: Re: Dilema - res ne zmoremo ali...
Poslano od: Nanook , sreda, 01.10.2014 : 08:47:46
Priporocam:
Video Tour of Beef Plant Featuring Temple Grandin (http://youtu.be/VMqYYXswono)
Video Tour of a Pork Plant Featuring Temple Grandin (http://youtu.be/LsEbvwMipJI)


Naslov: Re: Dilema - res ne zmoremo ali...
Poslano od: Jasmina&Tara , sreda, 01.10.2014 : 09:52:30
Se to, da ne bo nesporazuma - na nas vseh je, ne glede na način prehranjevanja, da poskrbimo za boljši jutri vseh živih bitij! Vsaj jaz to tako vidim.  :)
  SE STRINJAM!

Še jaz napišem svoje mnenje.
Sama sem si Earthlings (in podobne filmčke) že pogledala in me je zelooo prizadelo.
Že od 15-tega leta ne uživam mesa (razen ribe) in za to sem se odločila sama. Vsi v moji družini obožujejo meso in je nekaj časa trajalo, da so moj način prehranjevanja sprejeli. Med sorodniki sem bila par let "črno jagnje" in žrtev žaljivih zbadljivk. Ni bilo prijetno. Velikokrat so mi (ljudje, ki uživajo meso) pametovali kako to ni zdravo, da pojem vso zelenjavo živalim, da bom ogrožala otroka, ko bom noseča, itd. ::) ::) grozno. Še vedno se najde kakšen pametnjakovič, ampak sem si do sedaj že zgradila svoj zid in vem kako se lahko branim. Na vasi je to malo drugače, kot v mestu. Drugačnost se vedno obsoja.
Sama nisem NIKOLI pametovala kaj naj kdo je in kaj ne. To je osebna stvar in tako naj ostane.
Zase kuham brezmesne jedi, sem pa za starša in mojega A., tudi skuhala kakšno mesno jed. Da pa bi razkosala sveže, krvavo meso, pa pač ne morem.


Naslov: Re: Dilema - res ne zmoremo ali...
Poslano od: SunnyDay , sreda, 01.10.2014 : 11:28:05
Meni se pa o tem že dolgo več ne ljubi debatirat sploh ::) :-X. VEDNO pride do enakih (ne)zaključkov, spopada stališč, sploh pa stereotipov in posledično zbadanja, tako da sem bila skoraj vedno v takih debatah prizadeta. Ko pa mene enkrat zelo zaboli, zlepa ne neha bolet in nikoli ne pozabim, kako je bolelo, pa čeprav navzvezn sploh ne pokažem ... :'( Zato sem raje kar tiho ali pa se, če ne zdržim, celo odstranim (recimo, da grem na WC ;D). Me pa zelo moti, če/ko se folk vtikuje v vsebino mojega krožnika in sprašuje gluposti okrog brezmesne prehrane, ker jaz never ever nisem nikogar vprašala, kaj ima na krožniku in zakaj, pa čeprav mi stališče, da kosilo brez mesa sploh ni kosilo, nikoli ne bo jasno. :o Sem pa seveda brez kakršnihkoli višjih filozofskih razprav v zadnjem času pripravila še pa še zajtrkov, kosil in večerij za vnete mesojedce, pa smo vsi preživeli. ^-^ 3x na dan, ne na teden, Đizs ;D :P.

P. S. Iskreno pozdravljam prizadevanja Grandinove in upam, da se bodo stvari razvijale v to smer dostojanstva in netrpljenja. Tudi v dotedanjem življenju, ne samo na koncu. Vse ostalo se mi pač zdi utopija. Zaenkrat pa je % takih klavnic na žalost še majhen, kolikor mi je znano. Ali v EU obstaja kakšna, Nanook?


Naslov: Re: Dilema - res ne zmoremo ali...
Poslano od: Nanook , sreda, 01.10.2014 : 11:48:40
Ne vem. Imam v spominu, pa ne vem kako tocen je :P, da naj bi vsaj ena veriga restavracij hitre prehrane kupovala meso izkljucno iz takih klavnic.

A pa je res tako tezko napisati omnivor ali vsejed? Mislim v cem je fora pisanja mesojedec? Saj ljudje, ki jedo meso, jedo tudi se kaj drugega. Sama ne poznam niti enega, ki bi jedel izkljucno samo meso (in druge stvari zivalskega izvora). Niti tisti na paleo dieti ne jedo izkljucno samo mesa (itd.).


Naslov: Re: Dilema - res ne zmoremo ali...
Poslano od: SunnyDay , sreda, 01.10.2014 : 11:58:00
A pa je res tako tezko napisati omnivor ali vsejed? Mislim v cem je fora pisanja mesojedec? Saj ljudje, ki jedo meso, jedo tudi se kaj drugega.

Ja, ja, saj maš prav ;) O0. Čist avtomatsko - govor o mesu - mesojedec.  :-\


Naslov: Re: Dilema - res ne zmoremo ali...
Poslano od: No Jinx , sreda, 01.10.2014 : 11:59:33
Sem pa seveda brez kakršnihkoli višjih filozofskih razprav v zadnjem času pripravila še pa še zajtrkov, kosil in večerij za vnete mesojedce, pa smo vsi preživeli. ^-^ 3x na dan, ne na teden, Đizs ;D :P.
No in to je zame to - osnova vsega - medsebojno spostovanje. Ti si njim pripravila kar imajo oni radi in verjetno (res upam, da) je veljalo tudi obratno. Pac, razlicno se prehranjujemo in zato eden ni nic boljsi ali slabsi od drugega. Saj jaz sem cudna, ampak zame je pac to, da ne jes npr. mesa enako kot to, da ne jes npr. spinace. Jaz recimo spinace zive ne morem, ampak, ce vem, da moji gostje spinaco obozujejo, potem se bom kar se da potrudila, da hodo na kroznik dobili odlicno spinaco, ceprav mene ze njen vonj odbija. Saj ne znam dobro razlozit. Nekateri so mnenja, da z vegeterjanstvom/veganstvom delajo v dobrobit zivali in so na eticno visjem nivoju od omnivorov. Jaz tega pac ne vidim tako. Zame je bistvo vsega v spostovanju vsakrsnega nacina prehranjevanja in v spostovanju vseh zivih bitij ter prizadevanju za njihovo dobrobit v zivljenju in smrti po svojih najboljsih moceh.
In tako kot so nekateri vegani/vegeterjanci neverjetno vsiljivi in se na vse pretege trudijo posegati v in spremeniti ljudi v vegeterjance/vegane, tak obstajajo tudi nekateri nemogoci omnivori, ki ne morejo pustiti pri miru veganov/vegeterjancev, da jejo kar pac njim pase in jim na vsak nacin hocejo vsiliti meso. Res si zelim sveta, v katerem bi bili ljudje sposobni sobivati in se spostovati ne glede na nacin prehranjevanja.
P.S.: Namenoma so v mojih dveh postih poboldane besedice "nekateri", kajti nikakor niso vsi vegeterjanci/vegani taksni, nad kakrsnimi jaz nisem navdusena. Nekateri pa pac taksni so, kot so taksni nekateri omnivori.  ;)


Naslov: Re: Dilema - res ne zmoremo ali...
Poslano od: luna7 , sreda, 01.10.2014 : 12:08:49
No in to je zame to - osnova vsega - medsebojno spostovanje.

Res si zelim sveta, v katerem bi bili ljudje sposobni sobivati in se spostovati ne glede na nacin prehranjevanja.

Mislim, da je ravno tu bistvo problemov.


Naslov: Re: Dilema - res ne zmoremo ali...
Poslano od: Nanook , sreda, 01.10.2014 : 12:23:28
SunnyDay, tole sem nasla: Slaughterhouse Praised for Welfare (http://www.thecattlesite.com/news/46462/slaughterhouse-praised-for-welfare).

Jaz pa mislim, da je problem predvsem v radodarnosti. Meni recimo na kraj pameti ne pade, da bi komurkoli ponujala zrezek. :o A bos probal? O ne, ne, ne. Ce ga hoces, si ga naroci.  8) :*[ ^-^ Malo za salo, malo za hec. ;)


Naslov: Re: Dilema - res ne zmoremo ali...
Poslano od: jst , sreda, 01.10.2014 : 13:19:22
Ojej, NikaB, ne zameri :( :-[, ampak mene mine apetit, samo ko pogledam kakšno govedo na pašniku.
Šest let sem imela, ko sem slišala pri babici tuliti prašiča kar dolgo časa, ko so ga zvezali, dali na tisti oder in mu počasi pušali kri ter nato veseljaško delali krvavice.  Ni in ni nehal tuliti, mašila sem si ušesa in tiščala glavo v blazino. Nisem pozabila, pa jih imam že kar nekajkrat šest let.
Ne jem mesa in ni mi treba gledati nobenega filma, sem ga samo enkrat videla v živo.



Tudi jaz imam take travmatične spomine na koline, ja ...


Naslov: Re: Dilema - res ne zmoremo ali...
Poslano od: jst , sreda, 01.10.2014 : 13:23:14
Mene osebno ekstremno moti poseganje nekaterih vegeterjancev in/ali veganov v clovesko pravico do svobodne izbire nacina prehranjevanja. Nikoli in nikdar ne bom razumela logike, po kateri lahko jaz, ki sem omnivor, ko dobim obiske, ki so se odlocili za taksen ali drugacen nacin prehrane iz kakrsnega koli razloga ze pac, poskrbim za to, da bodo na kroznik dobili tisto, kar radi jedo in jim s tem izkazem spostovanje do njihove odlocitve, ko pa grem jaz na obisk h kakemu vegeterjancu in/ali veganu, pa ni sposoben spostovati mojega nacina prehranjevanja in mi po moznosti se poskusa neko rec predstaviti kot "odlicno vegeterjansko meso" ali kaj podobnega. S takimi ljudmi sem se nehala druzit, kajti, ce niso sposobni spostovati mene kot celote, potem nimam z njimi kaj dosti skupnega, kajti zame je temelj dobrega odnosa med ljudmi medsebojno spostovanje, kar vkljucuje tudi spostovanje clovekovega nacina prehrane, vere, politicne usmerjenosti, spolne usmerjenosti, ... , pac stvari, ki jih clovek lahko svobodno izbira, ne da bi s tem krsil zakone.
Zal mi je, ampak, dokler nekateri vegeterjanci in/ali vegani ne bodo sposobni spostovati tega, da se ne zeli cel svet prehranjevati na njihov nacin, toliko casa se bo (po mojem mnenju) se naprej z nekaterimi rejnimi zivalmi delalo slabo in se bo za velike denarje delalo filme, ki naj bi cloveka odvrnili od omnivorstva. Morda pa bo le prisel cas, ko se bo spostovalo clovekovo svobodno odlocitev o nacinu lastnega prehranjevanja in se bo energijo, namesto v spreobrnitev posameznika in s tem kazanja nespostovanja do njega, porabilo za doseganje dostojnih pogojev zivljenja in smrti rejnih zivali in se bo denar za filme proti omnivorstvu, raje porabilo za boljse zivljenje rejnih zivali.
Aja, pa bila sem zraven pri nekaj zakolih razlicnih zivali in se se vedno prehranjujem kot omnivor ter se nameravam se naprej, sem pac meneja, da je najboljse zame, da se prehranjujem raznoliko in uravnotezeno.

No, ja ... jaz ti mesa tudi ne bi pripravila. Ker ga ne pripravljam in ga niti ne znam pripravljati. Če bi za kakšne moje prijatelje vedela, da res ne jedo drugega kot meso, bi jim to kje naročila. Ampak nimam takih prijateljev. :)


Naslov: Re: Dilema - res ne zmoremo ali...
Poslano od: No Jinx , sreda, 01.10.2014 : 13:54:28
Ce bi bila pripravljena poskrbeti za to, da je na mojem krozniku hrana s katero se prehranjujem, torej omnivorska, ki vkljucuje meso, potem nimam nobenih tezav, ce mi jo narocis in je ne naredis sama. Ce pa ne bi poskrbela za to, potem to obcutim kot vsiljevanje tvojega nacina prehranjevanja (predvidevam, da vegeterjanskega/veganskega) meni kot omnivoru. In ja, odlicen izgovor je, da saj jem tudi druge stvari, poleg mesa. Ampak, tudi jaz za vegeterjance/vegane pripravim njim okusno hrano in se ne zadovoljim s tem, da na primer naredim za kosilo tenstan krompir z ocvirki, puranji zrezek v naravni omaki in solato s koscki popecene pancete in za njih pac vzamem stran malo solate in krompirja, pa naj jejo, briga me, zakaj bi se pa morala potruditi, saj sem jim dala nekaj kar jejo. Ne, jaz se bom potrudila in bom poiskala po netu, se pozanimala pri gostih in drugih ljudeh, ki se prehranjujejo kot moji vabljeni gostje in bom naredila za njih poseben meni. Dobili bodo posebej za njih pripravljeno hrano, za katero se bom potrudila in enako pricakujem v zameno od njih.

Sori, to je zame medsebojno spostovanje in ne izgovor "ja saj jeste tudi ostale stvari poleg mesa". Ce jaz lahko spostujem nekoga in njegov nacin prehranjevanja, potem pricakujem, da tudi on spostuje mojega in to brez izgovorov. Sem pac cudna, kaj cmo ...

In pri vsem skupaj je najvecji vic to, da ce nek vegeterjanec/vegan pokaze pripravljenost, da za nas omnivore pripravi tudi meso, mu bom obicajno rekla, da saj ni treba, bom mirne duse jedla ali pa ne, ce mi ne bo vsec, tisto kar bo pripravil in si potem sla kupit ali naredit nekaj zame uzitnega za jesti. Ampak apriorna nepripravljenost spostovanja in postrezbe z omnivorskim menijem za omnivore, vegeterjanskim za vegeterjance, veganskim za vegane, presnim za presnojedce, ... je pa zame totalen no go.


Naslov: Re: Dilema - res ne zmoremo ali...
Poslano od: jst , sreda, 01.10.2014 : 14:25:36
Ce bi bila pripravljena poskrbeti za to, da je na mojem krozniku hrana s katero se prehranjujem, torej omnivorska, ki vkljucuje meso, potem nimam nobenih tezav, ce mi jo narocis in je ne naredis sama. Ce pa ne bi poskrbela za to, potem to obcutim kot vsiljevanje tvojega nacina prehranjevanja (predvidevam, da vegeterjanskega/veganskega) meni kot omnivoru. In ja, odlicen izgovor je, da saj jem tudi druge stvari, poleg mesa. Ampak, tudi jaz za vegeterjance/vegane pripravim njim okusno hrano in se ne zadovoljim s tem, da na primer naredim za kosilo tenstan krompir z ocvirki, puranji zrezek v naravni omaki in solato s koscki popecene pancete in za njih pac vzamem stran malo solate in krompirja, pa naj jejo, briga me, zakaj bi se pa morala potruditi, saj sem jim dala nekaj kar jejo. Ne, jaz se bom potrudila in bom poiskala po netu, se pozanimala pri gostih in drugih ljudeh, ki se prehranjujejo kot moji vabljeni gostje in bom naredila za njih poseben meni. Dobili bodo posebej za njih pripravljeno hrano, za katero se bom potrudila in enako pricakujem v zameno od njih.

Sori, to je zame medsebojno spostovanje in ne izgovor "ja saj jeste tudi ostale stvari poleg mesa". Ce jaz lahko spostujem nekoga in njegov nacin prehranjevanja, potem pricakujem, da tudi on spostuje mojega in to brez izgovorov. Sem pac cudna, kaj cmo ...

In pri vsem skupaj je najvecji vic to, da ce nek vegeterjanec/vegan pokaze pripravljenost, da za nas omnivore pripravi tudi meso, mu bom obicajno rekla, da saj ni treba, bom mirne duse jedla ali pa ne, ce mi ne bo vsec, tisto kar bo pripravil in si potem sla kupit ali naredit nekaj zame uzitnega za jesti. Ampak apriorna nepripravljenost spostovanja in postrezbe z omnivorskim menijem za omnivore, vegeterjanskim za vegeterjance, veganskim za vegane, presnim za presnojedce, ... je pa zame totalen no go.

Čisto preveč se razburjaš. :)
Jaz svoje prijatelje spoštujem. Res pa med njimi ni takšnih, ki povsod iščejo razlog za nezadovoljstvo. :)


Naslov: Re: Dilema - res ne zmoremo ali...
Poslano od: mamaF , sreda, 01.10.2014 : 14:37:52

In pri vsem skupaj je najvecji vic to, da ce nek vegeterjanec/vegan pokaze pripravljenost, da za nas omnivore pripravi tudi meso, mu bom obicajno rekla, da saj ni treba, bom mirne duse jedla ali pa ne, ce mi ne bo vsec, tisto kar bo pripravil in si potem sla kupit ali naredit nekaj zame uzitnega za jesti. Ampak apriorna nepripravljenost spostovanja in postrezbe z omnivorskim menijem za omnivore, vegeterjanskim za vegeterjance, veganskim za vegane, presnim za presnojedce, ... je pa zame totalen no go.
Tudi zame. Še bolj kot to, pa delitve na "naše" in "vaše" na podlagi izbire (hvaležni smo lahko, da jo sploh imamo!).

Sploh pa so vse te dileme hitro rešene, če si človek, ki je sposoben spoštovati drugega, predvsem pa večinoma avtomatsko takrat, ko nisi več "sam na svetu", kar pomeni partnerski odnos in družinsko življenje.
Takrat si s sebi ljubimi ljudmi 24 ur na dan, pa naj bo to življenje s starši, sorojenci, partnerjem in/ali lastnimi otroki. Ko živimo v neki skupnosti, nam je jasno, da k sožitju in dobrim odnosom nujno sodi tudi medsebojno spoštovanje in upoštevanje želja posameznikov tudi na področju prehrane.

Zakaj omenjam družino in ne zgolj znancev ter prijateljev?
Ker se taka ali drugačna "drugačnost"(in sprejemanje ali nesprejemanje tega) pri prehranjevanju najprej izpostavi prav tam. Če sta moja starša imela kup pripomb na mojo lastno izbiro načina prehrane in me je to velikokrat spravljalo v stisko, sem se iz tega naučila, da mi teh vzorcev ni treba oz. ne smem ponavljati naprej.
Pa naj bo moja odločitev za nekaj še tako argumentirana.
Je moja in ker nisem neko "božanstvo", ki ima pravico odločati o drugih osebah z lastno voljo, nimam pravice svojih lastnih odločitev vsiljevati nikomur drugemu, ne partnerju, ne otrokom. Pa čeprav so "moji". In obratno.


Naslov: Re: Dilema - res ne zmoremo ali...
Poslano od: No Jinx , sreda, 01.10.2014 : 14:40:38
Razburjam se morda res prevec (ker ze dolgo ne vidim nobenega razloga vec zakaj bi se samo omnivori morali prilagajati prehrambenim navadam drugih, pa se to se k sreci razburjam samo virtualno, ker v real life-u imamo s frendi lepo postimano medesebojno spostovanje prehrambenih in drugih navad). Imas prav, cisto prevec sem padla v debato.

Nikakor pa povsod ne iscem razloga za nezadovoljstvo, prej obratno, ce je tvoj zadnji stavek slucajno letel name.


Naslov: Re: Dilema - res ne zmoremo ali...
Poslano od: No Jinx , sreda, 01.10.2014 : 14:41:26
Razburjam se morda res prevec (ker ze dolgo ne vidim nobenega razloga vec zakaj bi se samo omnivori morali prilagajati prehrambenim navadam drugih, pa se to se k sreci razburjam samo virtualno, ker v real life-u imamo s frendi lepo postimano medesebojno spostovanje prehrambenih in drugih navad). Imas prav, cisto prevec sem padla v debato.

Nikakor pa povsod ne iscem razloga za nezadovoljstvo, prej obratno, ce je tvoj zadnji stavek slucajno letel name.
Tole je bil odgovor na zadnji post jst.  :)


Naslov: Re: Dilema - res ne zmoremo ali...
Poslano od: sarataste , sreda, 01.10.2014 : 15:17:52
Nimam nobene prijateljice, ki ne bi jedla mesa, pa večinoma one jedo pri meni, ker sem pač jaz ta, ki rada kuha in peče. In niti pod razno nobena ne pričakuje, da jim bom delala meso. Glede na to, da sem se odločila, da industrije, take kot je ne podpiram, sem v prejšnjih postih napisala, kaj bi storila, če bi še kdaj postala omnivor in kaj se mi zdi, da lahko stori vsak, je ne mislim podpirat niti v primeru, da dobim na kosilo omnivora. Nobeni ne težim, nobena ne teži meni. Ne jesti špinače ali biti vegetarijanec niti slučajno ni isto in velika razlika je tudi v tem, da omnivor je zelenjavo in vse ostalo, medtem ko vegetarijanec ne je mesa in če skuhaš vse z mesom pač resnično nima kaj jest :) Sicer pa se debate o tem, da bi lahko jedli bolj humano pridelano meso, vedno sprevržejo v mesojedec kontra vegan, pa ne vem zakaj. Če nekdo reče a lahko vsaj del ali pa večino mesa kupiš od kmeta, kjer živali dejansko živijo preden so zaklane in je tudi zadnje dejanje humano, a to res tako boli, a je kdo rekel, da ne jest mesa?!


Naslov: Re: Dilema - res ne zmoremo ali...
Poslano od: bamfel , sreda, 01.10.2014 : 15:19:49
Mene pa zanima...
Po kakšni logiki je meso meso, ribe pa ribe? Kaj niso ribe tudi živa bitja?


Naslov: Re: Dilema - res ne zmoremo ali...
Poslano od: No Jinx , sreda, 01.10.2014 : 15:32:30
Mene ekstremno veseli, da je toliko taksnih vegeterjancev kot so SD, bamfel, mamaF in mnoge druge, ki razumejo kaj je misljeno z medsebojnim spostovanjem in ga dejansko, ne samo v teoriji, nudijo svojim soljudem. Hvala vam, ker ste!


Naslov: Re: Dilema - res ne zmoremo ali...
Poslano od: No Jinx , sreda, 01.10.2014 : 15:58:57
Sarataste, sem ze petkrat zacela odgovarjati na tvoj post, pa vsakic napisem nekaj, kar sem ze napisala in se mi zdi brezveze ponavljat se, tako da je moj komentar na tvoj post v mojih ostalih postih.

Me pa zanima s cim hranis svojega psa, ce si tako zagreto proti mesni industriji, da niti omnivorom ne ponudis uravnotezenega omnivorskega obroka?  :)

Ni mi treba odgovoriti, ker ni moja stvar, zlastii pa ze v naprej vidim odgovore v stilu, da pes potrebuje meso, jaz pa ne, in ta debata dejansko ne vodi nikamor.

Tako, da zelim le se dober tek vsem, karkoli ze jeste!  :chili:



Naslov: Re: Dilema - res ne zmoremo ali...
Poslano od: mamaF , sreda, 01.10.2014 : 16:01:09
Mene pa zanima...
Po kakšni logiki je meso meso, ribe pa ribe? Kaj niso ribe tudi živa bitja?
Po nobeni. Glede na to pa, da imamo  več časa za filozofirat kot za pridelovanje lastne hrane (ker nam je ni treba in lahko v tistem času drvimo po avtocestah in sedimo za kompjuterji), ni čudno, da si izmišljujemo take in drugačne izraze in oznake in produciramo tudi nesmisle. Ribje telo je sestavljeno iz kosti ali hrustanca in organov in mesa in kurje telo je sestavljeno iz kosti in organov in mehkih tkiv in mesa itd. itd.. Meso je eno in drugo, kako pa vsak posameznik označuje to, je pa ... jah, vsak posvoje. Še najmanj logično je, da se izraz "meso" in "mleko" uporablja za vegansko - vegetarijanske produkte, kot je recimo seitan (kao "pšenično meso"), pa "riževo mleko", pa take. LOL.

Saj je smešno poslušat tudi koga, ki vehementno predava o nesprejemljivosti razhudnikov v prehrani (ker pač niso "lokalni"), v isti sapi pa pridiga o čudežni moči nekih čudežnih chia semen, pa japonskih alg, pa "presnega" kakava. Ki seveda "zrasejo" na naših tleh oz. policah trgovin, itak >:D Vseh sort nas tlači ta svet.

Mah - dejstvo je, da živimo v času velikega individualizma, da ne rečem egoizma. Ko lahko javno vsak trenutek objavljamo svoja mnenja in smo v tem že toliko "domači", da svoja mnenja štejemo kot edino pravo resnico, ki jo "morajo nujno sprejeti tudi ostali".
In tako pride do tega, da kot "spoštovanje drugega mnenja" napačno štejemo samo še prikimavanje in lajkanje. Se mi zdi, da pozabljamo, da nismo nič več vredni drug od drugega. Da smo vsi en kupček različnih posameznikov, ki pa sami s sabo ne zmoremo živeti, ker smo pač socialna bitja. Da živimo v "mrežah", kjer ne more imeti absolutno prav samo eden, čeprav se s tem tako radi slepimo.

Zelo nedolžna primerjava, pa vendar: socialna omrežja, kjer dnevno javno oznanjamo vse sorte, od banalnosti tipa dobrega zajtrka, pretečenih kilometrov, spalnih poz naših kuŠkov, pa prepričanj o politiki, filozofskih razmišljanj in nasvetov o tehničnih temah ... so krasen poligon za vse.
Tam smo carji, ki se velikokrat pozabimo vprašati: "Pa zakaj bi nekoga drugega sploh zanimalo kaj JAZ mislim? In zakaj bi moral nekdo temu prikimavati in celo sprejemati MOJE mnenje?"

In še enkrat, tako se lahko obnašamo, ker (še) imamo izbiro. Sem verjetno ne morem prilepiti videoposnetka, ki sem ga našla ravno na FB, ki prikazuje dva sirska ali morda iraška otroka med iskanjem hrane po smetišču. Ta dva nimata izbire in tisti posnetek človeku za nekaj časa zapre usta.


Naslov: Re: Dilema - res ne zmoremo ali...
Poslano od: sarataste , sreda, 01.10.2014 : 16:35:29
Saj je prej ena dobro napisala, da te debate nimajo smisla, ker petkrat isto napišem, pa se vsak obesi na nekaj kar njemu ustreza. Vse kar lahko narediš, da se izboljšajo zadeve je nekaj, oziroma je dovolj, kar se mene tiče. Če jaz ne jem mesa in s tem rešim nekaj življenj in moj pes je brikete iz mesa, sem naredila več kot nekdo, ki ne naredi nič. Ampak ne, lažje je mene spraševat zakaj jaz nisem 100%, medtem ko eni niso ready narest 3%. Delam po svoji vesti in ja, vedno je lažje kot reči, bom poskusil nekaj narest, reči kaj pa uni, kaj pa otroci, pa kaj pa voda, pa kaj pa uboga trava, ki jo boli... ta tema mi je blizu, zato sem v njej izrazila svoje mnenje, zelo jasno kar se mene tiče. Polemiziranje o tem zakaj jaz nisem 100% pa meni ne daje nič, zato se tega ne grem, če pa vas tolaži, da jaz nisem 100%, ne glede na to kje ste sami, pa go ahead :) Samo 3 leta ne jem mesa pa imam teh debat vrh glave, hvalabogu si vsi lahko zbiramo s kom se družimo in s kom debatiramo. Moje prijateljice ob tem, ko nekaj ur kuham ali pečem zato, da se imamo fino pač ne mislijo, da sem do njih nespoštljiva, ker na mizi ni mesa, ki ga lahko sicer jedo na vsakem koraku.


Naslov: Re: Dilema - res ne zmoremo ali...
Poslano od: Nanook , sreda, 01.10.2014 : 16:51:54
Saj tu ne gre za to, kdo naredi vec. Tega se niti ne da meriti, ker smo pac vsi razlicni. Nekateri lahko zivite brez mesa (v sirsem pomenu, torej vkljucuje tudi ribe in ostalo) in zivil zivalskega izvora in ste se jim odpovedali, nekateri pa ne moremo tako ziveti in jih pac jemo. In to je to. Za "boljsi jutri" se odpoves tistim stvarem, ki se jim lahko. Ce se ne mores, se pac ne mores in zaradi tega nisi naredil nic vec/manj od nekoga drugega.


Naslov: Re: Dilema - res ne zmoremo ali...
Poslano od: sarataste , sreda, 01.10.2014 : 17:02:26
A res noben ni prebral kaj sem napisala. Gre za izvor mesa, absolutno nisem niti enkrat napisala naj se kdo drug odpove mesu, izbira omnivora je, ali bo šel v prvi supermarket ali do humanega kmeta, sam to. Pa se ne bom več javljala, obljubim, sam če debatira kdo z mano, naj me plis vsaj prebere. Dober tek vsem :P


Naslov: Re: Dilema - res ne zmoremo ali...
Poslano od: Nanook , sreda, 01.10.2014 : 17:06:32
Velja tudi za izvor. A napisem posebej se za to? Ok. Ce nekdo ne more direktno do humanega kmeta po snicl, potem pac ne more. Ne zmore financno, logisticno,... pac ne gre. In zaradi tega ni nic boljsi, nic slabsi od nekoga, ki pa to zmore.


Naslov: Re: Dilema - res ne zmoremo ali...
Poslano od: No Jinx , sreda, 01.10.2014 : 17:12:30
Podpis mamaF in Nanook!  O0


Naslov: Re: Dilema - res ne zmoremo ali...
Poslano od: jst , sreda, 01.10.2014 : 17:20:48
Me pa zelo moti, če/ko se folk vtikuje v vsebino mojega krožnika in sprašuje gluposti okrog brezmesne prehrane, ker jaz never ever nisem nikogar vprašala, kaj ima na krožniku in zakaj, pa čeprav mi stališče, da kosilo brez mesa sploh ni kosilo, nikoli ne bo jasno. :o

Mene tudi. Jaz zelo veliko stvari ne jem. Ne bom razlagala, česa vsega ne. Imam pa srečo, da lahko jem tisto, kar hočem (vsaj večinoma, ne pa vedno): zelenjavo z vrta, jajca iz proste reje. Če me kdo vpraša, zakaj ne jem tega ali onega, mu povem, lahko se tudi pomeniva na podlagi argumentov, pametovati si pa ne pustim, pa tudi drugim ne pametujem, kaj naj jedo in česa ne.

Pa vendar, SunnyDay, razprav na forumih ne jemljem (več) osebno - tako da se zaradi raznih neumnosti, ki jih preberem (pa pri tem ne mislim na mojpes.net, ampak na druge vire) ne vznemirjam več toliko.


Naslov: Re: Dilema - res ne zmoremo ali...
Poslano od: Lanabela , sreda, 01.10.2014 : 17:55:03
Jaz od vegetarijanca ne pričakujem, da mi bo pripravil meso, če se mu gravža. Pri nas je nekaj vegetarijancev in nekaj mesojedcev. V praksi skupno kosilo zgleda tako, da razne sojine, pšenične in kaj jaz vem kakšne še nadomestke mesa pripravijo vegetarijanci, meso mesojedci, tisto, kar je sprejemljivo za oboje pa tisti, ki je gostitelj. In potem pač vsak je kar mu je drago. Brez špikanja pač ne gre (začne skoraj vedno vegetarijanska stran z omenjanjem trupel, gnitja v črevih......potem pa dobijo tudi kaj nazaj), ampak to ostaja v okviru šale.
Od vegetarijanca torej ne pričakujem, da mi bo kuhal ali kupoval mesno hrano, če to nasprotuje njegovemu prepričanju, pričakujem pa, da se ne bo pačil in spakoval, ko si bom k njegovi zelenjavci sama priložila zrezek.

Pa še to: vegetarijanci nam mesojedom očitajo, da bi brez mesa lahko preživeli, če bi se potrudili. Ja lahko bi preživeli. Nekako. Nekateri zelo težko. Ampak: preživi se lahko tudi brez elektrike in nafte. Zanimivo je, da se nam očita hrano, ki je najosnovnejša življenska potreba. Niso se pa sami pripravljeni odpovedati ne nafti ne elektriki, pa se pri pridobivanju le teh uničuje življensko okolje živali, katerih trpljenje je neprimerljivo s trpljenjem rejnih živali.


Naslov: Re: Dilema - res ne zmoremo ali...
Poslano od: No Jinx , sreda, 01.10.2014 : 18:31:11
Pri nas je tako, da gostitelj nabavi vse za vse, ne glede na to kako se on prehranjuje. Pripravljamo ponavadi na piknikih vsi skupaj, na vecerjah/kosilih pa pac gostitelj pripravi za vsakega tisto, kar je, oziroma spet kuhamo skupaj, ce gre na primer za tortilje ipd. V nasem primeru sta to veganski in omnivorski meni. Najprej se naredi vegansko hrano in sele nato omnivorsko, ni pa niti za vegane konec sveta, ce pride do kakega upsa. In nihce nikogar ne zbada, se pa odprto pogovarjamo o tem, s cim na primer v pecivu nadomestiti jajca za vezavo pri veganu ali pa kako peceno meso imamo radi omnivori ali kaksen sir nam je najljubsi. Pac, na izi, vsi drugacni, vsi enakopravni.  :)


Naslov: Re: Dilema - res ne zmoremo ali...
Poslano od: kocka , sreda, 01.10.2014 : 19:58:13
O, kok imate eni zakompliciran lajf. Mislim na obe strani  :*[


Naslov: Re: Dilema - res ne zmoremo ali...
Poslano od: Skuiki , sreda, 01.10.2014 : 20:34:53
Uf, se strinjam s kocko, koliko enega kompliciranja in stresa :)








Naslov: Re: Dilema - res ne zmoremo ali...
Poslano od: mamaF , sreda, 01.10.2014 : 22:25:00
Ane? ;)

Jaz pa tako čakam in čakam, da se bomo kdaj tako "ognjevito" po FB in raznih drugih medijih "kregali" o prebranih knjigah, obiskanih koncertih, poslušanih ploščah, napisanih pismih, pomoči sočloveku ...
Pa smo na žalost še zmeraj kot naši praprapredniki, ki dosti izbire niso imeli, pri osnovni dobrini, hrani, za katero se večini nas, razen tega, da odpremo denarnico, sploh truditi ni več treba  ...


Naslov: Re: Dilema - res ne zmoremo ali...
Poslano od: Nanook , četrtek, 02.10.2014 : 08:20:56
Knjige, koncerti, plosce? Uh, tam je sele stala. :P


Naslov: Re: Dilema - res ne zmoremo ali...
Poslano od: maj , četrtek, 02.10.2014 : 08:37:56
Knjige, koncerti, plosce? Uh, tam je sele stala. :P

Potem se pa res začne boj  :P


Naslov: Re: Dilema - res ne zmoremo ali...
Poslano od: mamaF , četrtek, 02.10.2014 : 12:20:02
OK, potem pa likovne razstave :P >:D