mojpes.net

Napisala bo Katarina, slike ima tudi ona. Jaz pišem le zato, da ji dam ime. Srčno upam, da bo preživela noč in ure zatem...in da ji bom lahko našla dom.

Najprej zgodba.... ki morda ne bo preveč "povezana", saj sem ravnokar prišla domov in sem še pošteno razštelana.

Torej.... popoldne sem šla do Polone z namenom, da udariva en pošten babji čvek. Ki pa se niti ni dobro začel, ko Poloni zacinglja telefon in po kratkih vprašanjih Kje? Kako leži? Je živ?.... zaključi pogovor in mi samo pomigne - to je znak : gremo! Vstanem, spokam v avto in že šibava. Na poti mi pove, da gre za psa, ki ga lovi po Logaškem polju že 10 dni (in je ob tem vedno bolj prepričana, da gre za psičko), a žal brez uspeha, saj vsakič, ko ustavi ob cesti in samo nakaže, da bi stopila iz avta, pesjanka zviiiiiiiiiiz in odvihra, kakor jo noge nesejo. Pa enkrat je na eni strani ceste, drugič na drugi, avtomobilisti pa po tej cesti kar pošteno pritiskajo na gas. Najin razgovor prekine telefon - o tem psu, ležečem ob cesti, jo obvestijo še tamkajšnji policisti, ki zavarujejo kraj in naju čakajo. Ko se približava, vidiva modre utripajoče luči ob cesti in mene sprva prešine: joj, zdaj pa še prometna nesreča, le kako se bova prebili?... pa potem v naslednjem hipu dojamem, da gre to pravzaprav za "najino" psičko. Promet se praktično ustavi, vse skupaj se zgodi v slabi minuti - psička leži ob cesti, pol na voznem pasu, brez vidnih znakov življenja. Polona stopi do nje, jo na hitro pogleda, previdno dvigne in mi da navodila, kaj naj naredim. Uspe izdaviti le to, da slabo, zelo slabo kaže. Psička je naložena, odpeljeva jo na bližnjo kliniko, kjer nas že čakajo. Sledi ogrevanje (psička je ledeno mrzla), infuzije (zelo slabotna, suha in anemična), pregled pokaže več hujših zlomov obeh levih tačk, rane po glavi, tudi ultrazvok ne pokaže najboljše slike. Živalca je v globokem šoku, diha težko, odziva se slabo.... skratka prizor, ki ga ne želiš videti dostikratv življenju. Vsi skupaj se zgražamo nad scufano "špago", ki ji krasi vrat....

Zdaj je psička v Horjulu, obe s Polono čaka težka noč.... ki bo prinesla sončno jutro... ali pa tudi ne. Zelo si želim, da bi ji jutri posijalo sonce in da jo bo Polona lahko odpeljala k veterinarju, ki ga bo čakalo kar pošteno delo. Želim ji, da bi krasno okrevala, veselo mahala z repkom in potem čez čas novemu skrbniku uganjala prave pravcate norčije. Mlada je, stara cca 1 leto in prepričana sem, da bo znala v človeško življenje prinesti veliko veselja. Mislite nanjo prosim.

Fotke v naslednjem sporočilu.

lp; Katarina

Fotke :

(http://www.moj-album.com/slike/76039/J_BVus5x6y0BodwR.v.jpg)

(http://www.moj-album.com/slike/76039/X3UOkpDrNBPH8Ctj.v.jpg)

(http://www.moj-album.com/slike/76039/9gxe0SRiP5AArAJU.v.jpg)

(http://www.moj-album.com/slike/76039/JCUuFcy4PZ2W3TmX.v.jpg)

Mei je nečipirana.

lp, Katarina

Ohhh joooj :-[ Tole pa ni dobra popotnica za lahko noč :-[
Bom še v sanjah držala pesti za njo :-*

Tista "ovratnica" je pa tud meni najprej padla v oči >:( >:( >:(

Meni je bolj padel v oči njen pogled. Veste da bomo držali pesti in tačke!

Držimo pesti in mislimo na vas.

Tudi mi držimo pesti in upamo na najboljše.  :-*

Mei ni dočakala jutra.

lp, Katarina

Ubožica ...:'(
Sem prebrala šele danes ... Pa nisem mogla držati pesti zanjo. :(

Zal mi je, da se ni izslo. Smetka, drzi se. lp

Revica mala...  :'(
Počivaj v miru, srce malo.

 :'(  :'(

Mei....  :'( :'( :'(

Žal mi je zanjo, res. Je že vsaj deset dni begala med biki, tresli so jo pastirji, letala z ene strani ceste na drugo...saj se je moralo tako končati. Nič ni pomagalo, niti hrana. Samo rep sem še videla vsakič, ko sem se poskušala približat. Sem že razmišljala o streljanju, vendar je območje tako, da bi mi ušla in je ne bi našla. Preden prime pomirjevalo, pač traja..in še tri, štiri ure pred nesrečo sem zadnjič poskušala..ko sem jo samo opazovala, kako nori po polju, ko ni vedela, da jo gledam, se mi je zdela tako zelo srečna. Končno brez maltretiranja, ki je gotovo prihajalo z drugega konca tega ničemur podobnega štrika. Saj ne vem, kaj je bolj hudo - njeno življenje in konec ali pa dejstvo, da ima najbrž ta ****** že drugega psa na podobnem štriku. Hvala ekipi na kliniki v Logatcu, ki je vedno tam, ko jih rabim. In policistom, ki jim ni vseeno.
Dr. Firm, ti si pa itak car. Sredi noči z drugega konca Slovenije, če je treba...in vedno v pomoč.

Kužika mala, naj ti bo lepo tam, kjer si zdaj. Upam, da veselo noriš po poljih, tako kot te je včeraj videla smetka, le da so ta polja zdaj nekje drugje...

Počivaj v miru  :'( :'( :'(

 :'(

O ti mala bogica... :'( Mei ... :'(

Srček mali, počivaj v miru..

Mei  :'( danes sije sonček samo zate! Želim ti brezbrižno in lahkotno igro z vsemi našimi tam zgoraj  :-*

Smetka, Katarina, ekipa klinike Logatec, Dr. Firm iz drugega konca Slovenije in vsi ostali sodelujoči ... Vsem vam: Hvala, da ste poskusili!!!

Včasih se ne izide po naših željah kljub naporom. Dali ste ji vse, kar ste ji lahko. In kot pravi Smetka, morda je bilo teh par dni svobode najlepši del njenega življenja. In, Mei, sedaj si svobodna!

škoda :'( :'( :'(

Mei lepo počivi sedaj :-* :'(

o miska mala, meni pa samo solze tecejo

 :'(
Vsem, ki se tako žrtvujete in razdajate v takih primerih - kapo dol, žal se v tem primeru ni izšlo dobro  :'(

 :'( Srčica mala.... naj ti bo lepo zdaj tam gori nekje, pa le v miru se natekaj, nič se ti ne bo zgodilo!

Smetka, poskus pomoči je bil čudovit in največ, kar je zneslo tej situaciji.
Ponosna pa sem tudi na našo policijo...

Nekateri ljudje lahko živijo še milijone let, pa nikoli ne bodo znali ravnati z živalmi. S čim si je Mei zaslužila, da ji je nekdo nataknil staro, razcefrano špago, katero ni najbrž več potreboval, okoli vratu? Vedno me je groza, ko preberem  in vidim kaj takega. In vedno bolj sovražim ljudi. Tiste ljudi, ki mislijo,  da so  živali njihovi podložniki. Da so nižja bitja. Tiste ljudi, ki sedijo na toplem, zunaj pa imajo na mrazu privezanega psa. Ki jim čuva hišo. In jo čuva. Ker ne zna sovražiti. Ne tako kot sovraži človek. In tiste ljudi, ki grejo na dopust uživat in spotoma vržejo psa iz avta. Mačko peljejo daleč. Daleč od oči. Daleč od srca.
   

monikab podpišem se pod tvoj post  :-[

po dolgem času sm pogledala spet sm gor ker mi nekako ni zneslo s časom in hudo mi je ko vidim kaj takega hudo mi je ker ljudje še vedno niso dojeli kaj jim lahko nudi pes in jih še vedno zavezujejo na štrike kot sploh ne vem kako bi temu rekla.Edini ki me je vedno vesel ko pridem domov,edini ki se vedno stisne k meni ko sem žalostna,edini ki je vedno ob meni ko ga potrebujem...vse to je moj Boris in želim si tako kot vi vsi verjetno da bi čimprej vsi ljudje spoznali kaj lahko ponudi takale kosmata duša in vse to v zameno za samo malo ljubezni :'(