mojpes.net

o psih => Težave z vedenjem => Sporočilo, začeto od: Tripikice , četrtek, 24.11.2005 : 10:10:33



Naslov: Tuljenje
Poslano od: Tripikice , četrtek, 24.11.2005 : 10:10:33
Verjetno ste to temo že kdaj obdelali, a je ne najdem, zato sem začela znova.

Imamo skoraj 11 mesecev staro psičko. Zadnje čase imamo problem, da med našo odsotnostjo hodi okrog hiše in otožno zavija in tuli. To traja vse dokler ne pridemo domov, takrat pa skoraj ponori od sreče in veselja. Moram pa tudi povedati, da jo puščamo samo le ko smo v službi in zelo zelo redko popoldan ali zvečer, drugače je vedno z nami. Ko popoldan gre kdo od domačih od hiše, ga vedno spremlja in potem nekaj časa sedi pred vrati in čaka, če se bo vrnil. Najraje bi nas imela vedno vse na očeh (kar je sicer tudi delno v njenih genih).
Ker je to tuljenje zelo moteče za sosede, lepo prosim nasvet, kako jo naj tega odvadimo.
LP!


Naslov: Re: Tuljenje ko nas ni doma
Poslano od: gucci , petek, 02.12.2005 : 21:03:16
Pozdravljena, mi imamo pekinezerja in imamo podobne težave. Naš začne renčati na svoj rep, kakor hitro ga pustimo samega ali odvrnemo pozornost od njega. Poskušali smo že zlepa in zgrda, malo pomaga samo to, da ga tisti hip zamotimo s kakšno igračko.
Odvaditi pa ga nam do sedaj še ni uspelo.
A je pri vas že kaj napredka?
LP. :-X


Naslov: Re: Tuljenje ko nas ni doma
Poslano od: Zoia , sobota, 03.12.2005 : 08:57:19
Zacnite z majhnimi koraki. Pustite jo samo za par minut in jo pohvalite ko pridete nazaj, nato pa cas povecujte. Da bo razumela, da vedno pridete nazaj. V odsotnosti ji tudi lahko pustite kaksno kost ali igrace, da se bo zaposlila


Naslov: Re: Tuljenje ko nas ni doma
Poslano od: Tripikice , petek, 09.12.2005 : 13:40:19
Zacnite z majhnimi koraki. Pustite jo samo za par minut in jo pohvalite ko pridete nazaj, nato pa cas povecujte. Da bo razumela, da vedno pridete nazaj. V odsotnosti ji tudi lahko pustite kaksno kost ali igrace, da se bo zaposlila

Nismo se razumeli! "Majhne korake" smo že uspešno "obdelali" spomladi, ko smo jo, pasjo dojenčico, prinesli domov. In je do nekako mesec dni nazaj bilo vse vredu, lepo nas je vedno počakala, da pridemo domov, brez problemov. Zadnji mesec dni nazaj (približno) pa jo je nekaj "pičilo" in noče biti več sama doma. Sedaj "majhni koraki" ne pomagajo več, ker psička že točno ve zakaj gre, ko se pakiramo od hiše. Ne "podkupim" je niti z igračo, niti s priboljškom. Včasih jo sosedje pridejo pocrkljat - tudi to ne pomaga, ona joka in hoče NAS in to DOMA! ;D ??? Zna kdo kako učinkovito "finto"?


Naslov: Re: Tuljenje ko nas ni doma
Poslano od: Marjetka , petek, 09.12.2005 : 17:02:14
Preden jo pustis samo, jo fejst zmatras in nahranis. Ni vrag, da ne bo spala.  ;)


Naslov: Re: Tuljenje ko nas ni doma
Poslano od: Tripikice , četrtek, 11.05.2006 : 08:12:20
Hojla!

Minilo je kar nekaj časa od takrat ko sem prvič pisala. Naša psička je sedaj stara petnajst mesecev, v kratkem bo opravljala BBH izpit, vsak dan je pametnejša ;), mi pa žal ne. :( :-[  :-\ Namreč še vedno je nismo odvadili vsakodnevnega žalovanja ob našem odhodu. ???
Tudi jutranja igra ali laufanje ali sprehod, kot ste svetovali ne pomagajo. Potem se res spravi k počitku, ampak za pol urce, pa konec. Potem se pa psička ves dan potika okrog hiše ali pa sedi na terasi in... nas čaka. Ob vsakem brnenju avta ali človeških korakih steče proti cesti gledat, če smo mi. Če pa po četrti uri še ni nikogar od nas domov, pa naredi pravo "opero". S tem, da ni najbolj osamljeno in zapuščeno bitje na svetu! >:( Skoraj vsi sosedje imajo pse, potem so tu "naši" upokojenci, ki ko gre kateri mimo, jo vedno počohlja in pokramlja z njo. Pa nič, ona "poje". >:(
Poskusili smo že tudi tako, da sva jo z možem vmes med službo izmenično obiskovala, tako sva ji skušala pokazati, da je nismo zapustili, pa je bilo potem ob odhodu še hujše.

Kaj naj naredimo z našo razvajenko, saj se konec koncev že od kar jo imamo, vedno znova in vsak dan vračamo domov in ji tako dokazujemo, da se bomo vrnili k njej???! Kako utišati našo "operno pevko"? Sedaj me je že krepko strah za njo, ker enemu sosedu (le-ta nima psa, pač pa mačke) že pokajo živci zaradi njenega "petja" (kar je povsem razumljivo) in se bojim, da mu ne bi nekega dne živci dokončno počili. :-\
Ima kdo podobne izkušnje? ::) :)


Naslov: Re: Tuljenje ko nas ni doma
Poslano od: damayanti , četrtek, 11.05.2006 : 09:07:20


Ima kdo podobne izkušnje? ::) :)


Ja  jaz :)
Rešitev , ki se je obnesla  je bila:  Še en pes ;D
Sedaj je pa mir :D


Naslov: Re: Tuljenje ko nas ni doma
Poslano od: Tripikice , četrtek, 11.05.2006 : 11:20:17
Ja  jaz :)
Rešitev , ki se je obnesla  je bila:  Še en pes ;D
Sedaj je pa mir :D

Balzam za moja ušesa. :D :D
Moj mož: "Ali jaz ali še en pes!" :o >:(
Naš maček culo na rame pa gremo. :'( :'(
Sosed pa v nakup puške. >:( 8)


Naslov: Re: Tuljenje ko nas ni doma
Poslano od: horvat73 , četrtek, 11.05.2006 : 16:21:08
Se popolnoma strinjam z Damayanti - še en pes za družbo, druge rešitve ne vidim. Mislim, da se potem ne bo treba bat soseda, ker bo "jokanje" skoraj gotovo ponehalo.

Meni osebno bi se pes, ki bi moral samevati vse dokler ne pride kdo iz službe, smilil in bi prav gotovo ! nabavila še enega... (pri nas imam sicer srečo, da je nenehno nekdo doma .. ;) )

Vem pa, da lahko nekatere živali (npr. konji), zbolijo (predvsem psihične motnje), če so večino časa sami - če je lahko tudi pri psih tako, sicer ne vem, prav gotovo pa je vaša psička očitno "družabni tip" :D, ki ne prenaša samote, tako da ...


Lp


Naslov: Re: Tuljenje ko nas ni doma
Poslano od: Drejči , četrtek, 11.05.2006 : 18:20:38
Ta nasvet, o se enem psu, se lahko obrne tudi v drugo smer.
Mi smo imeli enega psa, ki je lepo spal, ko nas ni bilo doma in sosedje skoraj vedeli niso, da ta peso obstaja. No, pa smo dobili se enega psa. Zdaj se pa cele dopoldneve druzno dereta na vse, tudi parkirane avtomobile, ce ne gre kaj bolj "pametnega" mimo.  ;)


Naslov: Re: Tuljenje ko nas ni doma
Poslano od: horvat73 , četrtek, 11.05.2006 : 20:05:17
Ja, samo pri Tripikice je situacija obrnjena, ne? Psička joče, kadar je sama in ne prespi samotnih ur .... Res pa seveda je, da bi lahko bil v nasprotnem primeru dupli učinek (ojej!!! :(  :( ).
Ne vem, mogoče pa bi lahko poskusila s kakšnimi počitnicami pasjega prijatelja, če ga ima, da se preizkusi teorija ....?


Naslov: Re: Tuljenje ko nas ni doma
Poslano od: Tripikice , petek, 12.05.2006 : 07:35:08
Ok, lepo bi bilo imeti še enega kužka, vendar bi se nam lahko zgodilo, da bi bila naša psička na novo "pridobitev" ljubosumna, ali pa si enostavno ne bi bila simpatična in se sploh ne bi marala. Potem bi še bila pri nas "veselica" :o ??? ;D.
Tako, da še vedno iščem "recept", da bi ostali pri enem psu in tega umirili. Ker kadar ji je pa vsega dovolj, se spravi na neko stvar in jo iz protesta uniči. >:( Kar se mi pa zdi precej kritično, ne samo iz vidika škode, predvsem iz vidika nemogočega obnašanja, ki ga ne sme biti. ::) :-\ Tako obnašanje me skrbi. :-\


Naslov: Re: Tuljenje ko nas ni doma
Poslano od: Žiži , petek, 12.05.2006 : 09:05:11
Tripikica

Kolikor razumrm je vaša psička že pridno počakala na vašo vrnitev, stanje pa se je spremenilo okoli njenega 11 meseca, ste pomislili na možnos, da se je vaši psički ob vaši odsotnosti zgodilo nekaj, česar ne mora pozabiti in se zaradi tega počuti varno le v vaši bližini. Saj, kolikor razumem imate psičko vedno na vrtu, mimo katerega se sprehajajo raznorazni ljudje. Drgače ne morem povezati njenega sedanjega vedenja ,kot s neko slabo izkušnjo, katera jo je zaznamovala, posebaj zato, ker je že bila navajena vaše odsotnosti in takrat ni lajala, ter vas je lepo počakala.

Poskusite morda lahko psičko zapreti v hišo, za čas vaše odsotnosi, pustite ji pa oblačilo člana družine na  katerega je psička najbolj navezana.
Mi smo se posluževali te metode pri prejšni psički, sicer mladičku ,s katero smo imeli kar precejšne težave pri njeni socializaciji. Metoda je delovala.

LP in veliko potrpljenja!


Naslov: Re: Tuljenje ko nas ni doma
Poslano od: bolha2 , petek, 12.05.2006 : 09:08:34
Tripikice: A kosti ji daješ? A jih ima sploh rada? Moja sicer ne dela nobenih problemov s tem, ampak včasih, ko smo na bajti in še nimamo ograje, bi ona kar okoli hodila in če kaj delamo, ne moremo vedno gledat, kje je, takrat ji dam kakšno govejo kost in se potem z njo ukvarja kakšno uro, potem pa od vse utrujenosti zaspi. Lahko daš tudi tiste kosti iz kože, rabi dlje časa da jo uniči do konca kot govejo.
Lp


Naslov: Re: Tuljenje ko nas ni doma
Poslano od: JennyK , petek, 12.05.2006 : 10:07:11
Ja, tudi jaz sem pomislila kot je omenila Žiži; da jo zaprete v hišo... Če ne drugega, se bo lajanje vsaj manj slišalo ven?  :-\  Čeprav je pa po drugi strani možno, da se bo Duka lotila "preurejanja" hiše? >:( Te pa popolnoma razumem... ker imam jaz pri Jenny praktično identičen primer. No, doma je sicer mir, ampak težava nastane, ko se peljemo v avtu. Če je brzina hitra in cesta ravna (torej da ni ovinkov, smerokazov in bremzanja) je ok - čim se vozimo počasneje -ali bog obvaruj- ustavimo avto, se začne cviljenje!! >:( Nimam ideje zakaj (navajena je avta in vožnje od prvega dne; nima nobenih slabih izkušenj)  in/ali kako težavo sploh rešiti!? Težava je ravno v tem, ker je že odrasla gospodična, ki "ve, zakaj se gre"; torej da je ne bomo nikjer pustili ali kaj podobnega, pa ga takole lomi...  ??? Tako da sem se delno že sprijaznila s tem, da bomo petje v avtu poslušala še kakih 12 let?!
Tripikice - če boste pogruntali kako učinkovito rešitev - se tudi jaz priporočam za navodila!


Naslov: Re: Tuljenje ko nas ni doma
Poslano od: Tripikice , petek, 12.05.2006 : 12:19:51
Vse je možno, sigurno se ji je nekaj zamerilo, da je začela pri 11 mesecih s svojim "petjem" - to je izmenično otožno tuljenje in cviljenje. Pa ne moremo ugotoviti, kaj bi to bilo.
Smo pomislili tudi na to, da bi jo zaprli v hišo. Ker se včasih zgodi, da moram skočiti kam za pol urce, in če Duka spi v hiši, jo kar pustim. Ob vrnitvi jo ponavadi najdem kar na istem mestu, skratka v hiši je mir in tišina. Se pa jo bojimo pustiti notri toliko časa kot smo v službi, da ne bi res začela s kakim "preurejanjem" hiše, kot je rekla JennyK,v en prostor je pa ne morem zapreti, ker tega nikoli nismo prakticirali in verjetno tega ne bi prenesla.
Tudi Duka "pridno" cvili v avtu. >:( Kot da se ne bi mogla učakati konca vožnje. Vedno je dvignjena, da ima razgled in je vse pod njeno kontrolo. V avto tudi takoj skoči, z veseljem, tako imam občutek, da se rada pelje in ji ni slabo. Je pa zelo tečno! >:( Ampak naša Duka cvili ne glede na hitrost. ;) ;D ;D Jenny se očitno ne strinja s prometnim zakonom in predpisanimi imejitvami. ;) :D

Tripikice: A kosti ji daješ? A jih ima sploh rada? Moja sicer ne dela nobenih problemov s tem, ampak včasih, ko smo na bajti in še nimamo ograje, bi ona kar okoli hodila in če kaj delamo, ne moremo vedno gledat, kje je, takrat ji dam kakšno govejo kost in se potem z njo ukvarja kakšno uro, potem pa od vse utrujenosti zaspi. Lahko daš tudi tiste kosti iz kože, rabi dlje časa da jo uniči do konca kot govejo.
Lp

Smo že tudi to preizkusili. Kadar smo doma in ji dam govejo kito, se z njo res zamoti za lep čas, ko pa ji dam kito ob našem odhodu, je pa sploh ne povoha. Dokler se ne vrnemo. Takrat pa jo poišče in si jo končno zadovoljna, v miru ob naši prosotnosti privošči. "Težek štrik" je ta naša Duka, a ne? ??? :) Škoda, da je ne morem posneti in vam predvajati, kakšno opero izvaja! ::) ;D >:( :-\


Naslov: Re: Tuljenje ko nas ni doma
Poslano od: Lilit , petek, 12.05.2006 : 12:24:42
Kaj pa kaksno "varstvo" med vaso odsotnostjo?  Mogoce pri sosedih, ce so slucajno ze upokojeni ali drugace dopoldne doma?


Naslov: Re: Tuljenje ko nas ni doma
Poslano od: Žiži , petek, 12.05.2006 : 12:27:40
JennyK

Ko si omenila, da tvoja psička cvili ob vožnji z avtom, kjer so ovinki in bremzanje sem pomislila, da morda slabo prenaša takšno vožnjo. Opazuj jo, če želi čimprej zapustiti avto, ko ustavite je morda to razlog. Poznam, kar nekaj prijateljev, kateri imajo probleme z vožnjo svojih psičkov ravno zaradi njihove slabosti in nekateri celo med vožnjo bruhajo, tako kot nekateri ljudje.
Če je to razlog, boš težko kaj spremenila, če pa se rada vozi z avtom, pa nimam idej.

LP



Naslov: Re: Tuljenje ko nas ni doma
Poslano od: Žiži , petek, 12.05.2006 : 12:35:32
Tripikice

poskusite s počasnim uvajanjem, morda ga bo sprejela, če se bo počutila dovolj varna.

LP


Naslov: Re: Tuljenje ko nas ni doma
Poslano od: JennyK , petek, 12.05.2006 : 12:43:56
Skoraj prepričana sem, da ji ni slabo. In -zanimivo!- v avto (tako kot Dukica ;) ) tudi rada skoči.... Ker sva z možem precej leteča sva jo dobesedno od prvega dne navajala na vožnjo in avto. In res nikdar ni bilo težav z bruhanjem ipd. In tudi do avta kot takega nima odpora. Ampak počasna vožnja in še kak "žmigovec" - je pa konec.
Tripikice: morda bi bila pa vseeno opcija, Duko poskusiti navaditi na en prostor v hiši za čas, ko vas ni? Morda se bo pa ok obneslo?
Pa še pripombica; Jenny OBOŽUJE bikovke in kosti. Ampak samo takrat so zanimive (in to FUL, navali nanje da je veselje), ko sva midva z možem doma. 8) Ko naju ni, se jih ne pritakne. Menda tisti čas res prespi in si ne pusti motiti dremeža...  :D


Naslov: Re: Tuljenje ko nas ni doma
Poslano od: Mel , petek, 12.05.2006 : 15:56:47
No takole, pa še moja izkušnja..., ki pa verjetno ne bo bodrilna za Tripkice ;) Mi smo našega Orija v prvih dveh letih navadili, da je venomer nekdo ob njemu, potem pa se je nepričakovano situacija obrnila in kuža je moral biti dopoldne doma sam. Poskusili smo VSE!!! metode, kar obstajajo, ampak je mali tako grozno, grozno jokal, ko nas ni bilo doma, da je bilo groza. Kaj smo naredili? Jaz ga vsako jutro, pred službo peljem v varstvo (k babici) in grem po službi ponj. V službi se mi sicer smejijo, da imam pasjega otroka, ki ga vozim v vrtec, ampak meni je pomembno, da je zdaj moj mali miren, saj sem potem tudi jaz mirna.  :)

V avtu je pa Ori priden, ker se rad vozi. Če so ovinki oz. če je kakršnakoli cesta, ki ni avtocesta leda čez okno, kadar je pa avtocesta se pa uleže in zadrema. Priden je ful v avtu.

lp,
Diana


Naslov: Re: Tuljenje ko nas ni doma
Poslano od: rem , petek, 12.05.2006 : 16:19:57
Mi smo našega navadili,da počaka tako, da smo mu na njegov prostor dali povodec, da ga čuva, čas čuvanja smo počasi podaljševali do štirih ur, dlje še ni bil sam. Odprta ima vrata predsobe in kuhinje, za družbo je imel muco, ki je žal letos odšla v večna lovišča. Prvič je tulil,da so bili vsi sosedi na oknih, vendar samo pet minut, potem je utihnil, mi smo čakali malo oddaljeni,da nas ni čutil, ko je utihnil sem šla pogledat kaj dela, ležal je na povodcu in ga pazil, pobožala sem ga in spet odšla, spet smo čakali zunaj kaj bo, ker se ni oglašal smo šli k sosedi na kavo,čez pol ure pa pogledat kaj se dogaja doma, lepo je ležal, ko smo vstopili pa veselju ni bilo konca ne kraja, kdor ima bokserja ve kako to zgleda. :D
Škode ni naredil nikoli nobene, če bi bilo potrebno bi sigurno počakal kako uro dlje.
Treba je le malo potrpljenja.
Tudi v avtu se rad vozi, obnaša se pa isto kot je Mel opisala za svojega. :)


Naslov: Re: Tuljenje ko nas ni doma
Poslano od: Tripikice , ponedeljek, 15.05.2006 : 08:56:48
Glede varstva: kot sem že omenila, Duka sploh ni najbolj osamljeno bitje na svetu, ker so, razen enih, vsi sosedje upokojenci in se ves dan pogovarjajo z njo in jo skušajo potolažiti. ??? ::) :-[ Ena soseda je celo moja mama in tudi ona ne more Duke potolažiti, ker ves čas pogleduje proti cesti in nas čaka.
Smo pa opazili, da je velika kriza vedno v ponedeljek in po praznikih (ker smo takrat za vikend in med prazniki ves čas skupaj), potem se pa med tednom malo umiri.
Predvsem je pa pomembna naslednja ugotovitev, ki nas bo mogoče popeljala k rešitvi problema. 8) :) Ugotovili smo namreč, da moramo vedno oditi od hiše skozi glavna vrata, potem ona nekako ve, da gremo v službo in da bo nekaj časa sama, s tem, da se moramo od nje obvezno posloviti s čohanjem in trepljanjem (drugače je na repertoarju žalostno cviljenje)! 8) :D Če pa kdo od nas odide skozi stranska garažna vrata, pa misli, da je nekje na dvorišču, takrat je pa "opera" in nas išče. :'( :-\
Upam, da je to to, in da bo končno padel zastor v tej naši operi. ??? ::) ;)
Upam, da je to pot


Naslov: Re: Tuljenje ko nas ni doma
Poslano od: tanja040 , sreda, 31.05.2006 : 15:34:34
Zdaj vam pa še jaz nekaj napišem.Moj Ron tudi tuli -zavija kot volk,ko nas ni doma.Ne vedno no ja skoraj vedno  ::).Začela sem dobivati pisma grozilna in sosede so me spraševale,če je kaj bolan naš pes. Vse načine sem sprobala pa ni bilo efekta.Zato sem se odpravila na kliniko.Tam so mu dali tablete proti depresiji in niso nič pomagale.Potem apaurine ,tudi nič na koncu pa so mi predlagali operacijo glasilk,ker sem bila že na koncu z živci in nisem vedla kaj nardit.Seveda se za to nisem in nikoli se ne bom odločila.Vem ,da je za sosede zoperno poslušati ,zato ga imam sedaj v varstvu pri svoji mami. :)


Naslov: Re: Tuljenje ko nas ni doma
Poslano od: tedi , ponedeljek, 30.10.2006 : 13:00:05
Zdravo, imam 3 mesce staro zlato prinašalko, problem je v tem, da se je zmeraj polulala v moji sobi, zato jo nekaj časa nisem imel v tej sobi, zdaj pa, ko hočem, da je kdaj pri meni, če sem sam doma, na vsak način hoče ven s te sobe, praska po vratih laja, tako da greva potem na kakšen sprehod, potem pa jo dam v sestrino sobo, tam pa lepo mirno zaspi, vprašanje-kako naj jo navadim nazaj, da je lahko v moji sobi :-[
 
 lp


Naslov: Re: Tuljenje ko nas ni doma
Poslano od: AngSeter , ponedeljek, 30.10.2006 : 15:34:11
Imej odprta vrata.
Igraj se z njo v bližini sobe in se pomikaj počasi vanjo, futraj jo v sobi ali pa zadevo ignoriraj.
Mogoče si jo malo preveč okregal pa se ne počuti varno tam. Doseči moraš pač to, da se sprosti... Tako, kot je bližje tebi in psički.


Naslov: Re: Tuljenje ko nas ni doma
Poslano od: Tejka , ponedeljek, 30.10.2006 : 19:38:06
Se strinjam z AngSeter. Psi zelo hitro razumejo, kje jim je meja in ko jo enkrat postaviš, se potem čutijo krive in da nekaj delajo narobe, če jo prestopijo.  Sicer če je postavljena meja za nek prostor, ki jim izgleda zanimiv (npr. se v njem zbira njegovo "krdelo" - družina), potem navadno hitro popustijo zavore čim jim dovoliš vstop v prostor. Če pa je to nek prostor, v katerem se navidezno nič ne dogaja, bo morda potrebno malo več časa. Glede na to, da je mlada in se gotovo rada igra, jo poskušaj tudi med igro neprisiljeno usmeriti v tvojo sobo (npr. lovljenje žogice ali pojdi v sobo med vlečenjem vrvi...) Pa nikakor je ne pod prisilo porivati noter, ker se ji bo prostor še bolj zameril. Držim pesti, da ti bo uspelo!


Naslov: Re: Tuljenje ko nas ni doma
Poslano od: tedi , torek, 31.10.2006 : 12:28:46
Hvala, bom probal, seveda jo nebom silil, kregal je niti nisem preveč, samo par dni je nisem sputstil noter, potem pa se je navadila na drug prostor, verjamem da nama bo nekako že uspelo ;).

 lp


Naslov: Pes NONstop tuli
Poslano od: konfabulat0r , ponedeljek, 26.03.2007 : 08:38:08
Pozdravljeni,

iskal sem po netu in po forumih in enostavno nisem našel nič uporabnega. Namreč stvar je sledeča; doma imamo psa, pasme novofunlandec, ki se bliža svojemu 9-emu letu in ima zelo, zelo grdo "razvado". Namreč že od malih nog zelo rad tuli. Sprva je sicer bilo to le občasno zadnje čase pa se to ponavlja po 10 ali večkrat dnevno in sicer ob vseh možnih urah( ob 6-ih zjutraj, opoldne, 2-eh ponoči,...). Posebej rad tuli, kadar se oglašata dva mala psa iz sosednje ulice. In ko tuli ni dovzeten za nikogar, on pač tuli ali je sam ali ja njegov gospodar zraven. Načeloma nimam nič proti tuljenju, vendar ta stvar presega vse tolerančne meje, saj živimo sredi urbanega okolja in praktično psa ne slišiš lajat, ampak zgolj tuli. Prosim za pomoč :)

LP


Naslov: Re: Pes NONstop tuli
Poslano od: zalarjeva , ponedeljek, 26.03.2007 : 08:48:35
Žal ti ne znam pomagati, venda imajo moji sosedje podobno težavo, ki moti tudi mene. Namreč njihov pes, mladiček rottweiler neprestano tuli. Ponoči zbudi vse sosede (ne morem verjeti, d takšen majhen kuža iz sebe spravi tak glas), podnevi pa se ne morem učiti. Sem mislila, da gredo sosedje vedno do psa, ko ta začne tulitiin da je pes začel to izkoriščati-mao zacvili in bodo prišli, pa temu še zdaleč ni tako. Pes je sam cele dneve in zaprt v pesjaku. Sem mislila, da se bo navadil pa je že enmesec minilo odkar ga imajo, vendar pes še zmeraj tuli. Ker to moti tudi njegove lastnike, bi jim rada nekako pomagala. Ima kdo kakšen nasvet kaj narediti?


Naslov: Re: Tuljenje
Poslano od: konfabulat0r , ponedeljek, 26.03.2007 : 16:43:57
no ja...naš hodi navadno 2x dnevno na sprehod in ima celo dvorišče na razpolago, pa tudi na ketni ni ali karkoli. Stvar pa že traja zaj vrsto let...


Naslov: Re: Tuljenje
Poslano od: Ory , ponedeljek, 26.03.2007 : 16:55:41
Ce se prav spomnim je imela Mojca (Geri) z Zanom na zacetku probleme glede tuljenja. Upam, da se bo oglasila v tej temi in povedala kako je sama resila zadevo  :) ...

lp