mojpes.net

Pravkar sprejet kuža, najden v Lukovici (občina Vrhnika) včeraj, zbil ga je avto. Včeraj ni hodil, danes se premika normalno, je pa kuža slep in slabše sliši. Ne bi rekla, da je kuža toliko star, je pa vsekakor odrasel, star nekaj let. Ima rdečo ovratnico, čipa nima.

http://www.moj-album.com/slike/1601452/od7_EcdCiGCSZmzQ.jpg

http://www.moj-album.com/slike/1601452/w9cHXBxC8i3lSY7G.v.jpg

Joj, tale simpaticen kuza pa je imel sreco, da se mu ni na cesti zgodilo kaj hujsega! Upajmo, da bo imel veliko srece tudi pri iskanju novega (ali morebiti starega) doma. Da se mu le ne bi spet zgodilo kaj hudega! Srecno.

Vane ni najboljše. Poleg slepote ga daje tudi zelo slab sluh, pa še vede se nenavadno ob hrani. Napada namreč svoje zadnje tačke, ker očitno ne dojema, da pripadajo njemu. Iščem skrbnika; kuža ni tak zaradi prometne nesreče.

Smetka, mi daš tvoj mail naslov mam en video zate ;)

Tale kuža je res revež. Sem videla in slišala, kakšen je tak njegov napad na lastne noge... :(

lp, Katarina

Hm, sem skoraj prepričana, da mi želiš poslati tistega psa, ki besno grize in napada svojo zadnjo tačko, ko gloda kost na kavču. Sem videla. Videla sem tudi reakcije nekaterih, ki so prav tako videli ta filmček. Zabavali so se in smejali, da so solze tekle.
No, če kdo slučajno ne ve, niti najmanj smešno ni to. Gre za hudo motnjo; samo upam lahko, da je bil tisti s filma hud nase samo takrat.
Vane nekajkrat na dan (recimo 20-krat) tako znori nase in se grize, da potem šepa. Vedno ga imam nekje v bližini, da vsaj poskusim malo omiliti ta bes na samega sebe. Upam, da se bo javil skrbnik...

Ja, tisti filmček je bil zame kar grozljiv. In nikakor nisem videla še manj pa razumela smešnosti v tem. Doživel je izbris v trenutku.
Vanetu pa hitro starega lastnika nazaj ;)!
lp polonak

Sem ze nekajkrat slisala za tak primer, pa me zanima, ce je znano, kaksni so vzroki za to, da pes tako mocno grize svoje noge?

Ne vem, kako je z drugimi, pri Vančku gre v osnovi za nevrološke motnje. Slep, slabo sliši, ne ve, kaj sodi k njemu itd. Pričakujem kakšen epileptičen napad. Lahko je tumor, lahko je... sto stvari. Ki jih ne bomo raziskovali. Upam, da se najde skrbnik, ki bo povedal, da je kuža na zdravilih, da skrbijo za kakovost njegovega življenja, da... če ga ne bo, bo Vane evtanaziran. Tako ne more živeti.

Mi imamo isti problem z grizenjem zadnjih tačk. Grdo. Pes čisto ven pade, ne sliši, ne reagira na nič. Zgodi se vedno, kadar se mu zdi, da ga mora biti strah, seveda brez razloga. Po napadu je še slabše. Smetka, se strinjam da tako ne gre. Jaz sem z njim ves čas, in samo z njim pa vseeno počasi postaja mirnejši. Če se pa to dogaja tako pogosto in kuža trpi...
Držimo pesti in tačke, da se najde Vanetov skrbnik, ali kdo drug, ki bi ga sprejel v svojega srčka in se ukvarjal z njim kot zasluži.
lp

Smetka, koliko je možnosti, da bi lahko kuža ''normalno'' živel kljub tej motnji?
Misliš, da bi se našel kdo, ki bi skrbel zanj kljub njegovim težavam ali je preveč hudo z njim? :'(

p.s. vidim, da imaš sedaj pa res extra pestro. počohaj vse :-*

In kaj pravi veterinar  ???  ????

Tako hudo je, da si ne morete niti predstavljati. Upam, da se bo oglasil še kdo od tistih, ki so videli te napade nase in imeli možnost doživljati le-te. Groza, res.

Tukaj skoraj ne more iti za normalno življenje. Čeprav bi bil nekdo z njim 24 ur na dan, bi se kuža še vedno napadal in ves čas se sliši vsaj renčanje, vsake toliko časa pa začne še z lajanjem in grizenjem. Grize se toliko, da potem šepa! Grozljivo je, da ga ne moreš niti toliko pomirit, da se ne bi grizel in to se ne dogaja samo pri hranjenju, ampak v presledkih čez ves dan! Kronično samopoškodovanje pa res ni nek smisel življenja!

Christjan, res je hudo ko slišimo da je nekega kužka čaka evtanazija, a v teh primerih ne smemo razmišljati le s srcem (uboga, uboga živalca) temveč tudi razumsko.

Zavetšče je inštitucija, ki skrbi za zapuščene in izgubljene živali. Jim išče stare lastnike oz. kasneje posojitelja. V ta namen ima namenjenih xy mest, kar pomeni, xy mest za tiste pse, za katere se vsaj "minimalno" upa, da bodo posvojeni - čeprav je Smetka tu v preteklosti dostikrat bolj razmišljala s srcem, kot striktno razumsko (Ming, Punči, Sonči) in ti psi ji še danes ostajajo v zavetišču in "kradejo" prostor tistim v prolazu.

Pes ala Vane nima niti minimalnih šans, da ga bo nekdo posvojil. Njegovo stanje ni niti najmanj normalno. Razumeti moraš, da ima pes hude psihične motnje, poteg tega je še slep in gluh. Prvič nima šans za novega posvojitelja, drugič pa tudi Smetka ni oseba, ki bi ti poturila psa, za katerega je prepričana da je z njim nekaj hudo narobe.

Sem imela tudi sama spisano nekaj drugega, kot sem poslala prejle. Pa nima veze, bom spet tečna... ampak, zaboga, kakšna zdravila? Pomirjevala, da bo lahko potem na mojem kavču ždel v svojem svetu? In se vsake toliko, ko bo doza popuščala, pogrizel? Pes je bil na pregledu, diagnoza jasno da ni znana, ker ga nisem peljala na CT in še kaj. Tudi če bi ga, ni nujno, da bi se vedelo, kaj je z njim narobe, je pa nekaj zares hudo narobe. Zenice sploh ne reagirajo npr. A moram napisat, da komaj čakam, da minejo takšni in drugačni roki, da ga bom lahko odpeljala na evtanazijo? Če se seveda ne javi skrbnik in razloži, kaj čudežnega pes dobiva, da doma eventuelno živi drugače.
Najbolj važna je kvaliteta življenja. Punči npr. je srečen kuža. Vsi slepi niso zadovoljni; in če bi Punči bil med njimi, bi ga tudi odpeljala na evtanazijo. Kot vsakega, ki iz kakršnega koli razloga nima kvalitetnega življenja.


Mislim... tudi če bi se narobe. Kaj je to za en stavek? Pa ne rabim odgovora, res ne.

Nihče se ne spotika ob napol mrtve reveže, neozdravljivo fizično bolne, ki se jim pomaga končati trpljenje.
Tale revež pač ni fizično (še) toliko poškodovan, da bi se mu zaradi tega pomagalo k odrežitvi, ima pa zato (če se lahko tako izrazim) psihične motnje zaradi katerih trpi ravno toliko, če ne še bolj, kot če bi bile poškodbe fizične. Za takega psa je edino prav, da se mu pomaga skrajšati trpljenje, muke in bolečine, ki si jih žal zadaja sam.
Sama sem bila v svojem življenju že v situaciji, ko sem se morala odločiti za ta korak in verjemite, da je taka odločitev vse prej kot lahka. Občutki ki jih doživljaš ob tem so grozni. Vendar se na koncu zavedaš, da si naredil kar je bilo prav za živo trpeče bitje, ne glede na to kakšne občutke imaš pri tem sam. Nenazadnje sem imela prav grozen občutek, ko nisem na ta način pomagala Mandi, da se je morala revica mučiti do konca (vendar je bila odločitev takšna, zaradi dobrih napovedi s strani veterinarjev, če bi mi napovedali tak izid, bi se odločila drugače in ji prihranila bolečine).
Smetka: sama veš kaj je prav in izkušenj imaš več kot preveč, da se znaš pravilno odločiti. Poleg tega pa imaš še ogromno srce. Če bi imela čarobno paličico bi ti z veseljem kaj prihranila, pa je nimam. Torej ne ostane drugega kot da ti napišem kakšno besedo in se zvečer, ko se utrujena uležem spomnim, da obstaja nekdo, ki bo celo noč "rihtal" male bibe, previjal rane,...
Z mislimi pri tebi
T.

Tenks.

Vanči sicer normalno hodi in ni videti, da bi ga zadnji del kakorkoli motil ali bil boleč. Sem ga pa uščipnila v zadnjo tačko, ko je trdno spal in to kar precej. Pa ni trznil... torej je skoraj gotovo, da je prepričan, da tačke ne pripadajo njemu. Da so pes/maček/karkoli, kar ga moti pri spanju, jedi, vsemu. Grozno, res.

Spremljam Vanetovo zgodbo.
Najboljša rešitev, za Vaneta, je evtanazija.

Take odločitve so težke, vendar v dobro živali!

Saj ne, da se kaj drastično spreminja, ampak Vanči je bolje. Kar pomeni, da se ne grize kar naprej.

 :D :D Naj gre samo še na bolje!
Res, Smetka, z mislimi pri vseh vas.
Vančiju čohca, takega nežnega....

Lp Polonak

Ja. In potem, ko bo ok, bo starejši slep pes z nevrološkimi težavami iskal nov dom.

Smetka, vem da ti ni lahko. Sploh zadnje čase. Berem druge teme in mi ni nič jasno. Verjamem, da si na rezervi energije in živcev, potrpljenja. Vendar verjemi, čeprav morda težko, tudi tisti, ki te ne poznamo drugače kot prek tega foruma (tistega najinega kratkega stika niti ne štejem), želimo tebi in tvojim varovancem najboljše. Včasih ne moremo, ne znamo ali nimamo možnosti za drugačno pomoč kot da napišemo kaj lepega, vzpodbudnega. In se veselimo napredka vseh, ki so reveži. Če to pomeni, da juhejamo ob Vanetovem napredku, ne mislimo nič slabega. Vem, da ni enostavno. Vem, da bo težko najti posvojitelja zanj. Vem, da je nam lahko tule izza monitorja pisati in ploskati. Konec koncev si ti in samo ti tista, ki skrbi za vse te živalce, se ukvarja z njihovimi težavami, jih futra podnevi in ponoči, previja, rešuje....Jaz imam doma samo enega kastrirančka, pa sem utrjena od skrbi. Razumem te. In ti bom kar tu napisala, tudi zame si junakinja. Zaradi vsega, kar počneš. Zato ne jemlji za zaj... če napišemo kaj takega kot smo. Vzemi to kot dobre misli, namenjene Horjulčkom. Vsem!
lep pozdrav

Ljudje, pa kaj vam je ?
Če tudi bo ok...? bo kdo od vas posvojil takega ? poznate koga ?
Smetka ima "takih" že kar nekaj..kot veste..
a, da bi imela še enega ...?
Pustimo, da se Smetka odloči v kolikor se ne najde "bivši lastnik"..
še vedno se je prav odločila...a ji bo prišel kdo pomagat..rihtat..pogledat...
dejte no..??!!
Še za zdrave in "posvojljive" ni pretiranega zanimanja...samo malo v razmišljanje...
pa ne razumite me napačno...ker nisem zagovornik evtanazije za "vsepovprek"...ampak... :'(

Glede evtanazije nihče ne dvomi, da je v določenih primerih najboljša rešitev. No, vsaj jaz tako mislim.
lp

Hja... Vane je ok. Kolikor je slep kuža, ki slabše sliši, lahko ok. Maha z repom, lula, kaka, papa, spi, punce osvaja. Nima veze, če so sterilizirane  :).

Pol je pa zdrav, če punce osvaja. :)
Samo da se ne grize več...

Napredka se verjetno veselimo vsi...kar pa Vane zdaj res potrebuje je nov dom. Majcen, prijazen kuža, predvsem pa izjemno simpatičen. Res ni nobenega posvojitelja zanj?

http://maja-kos.moj-album.com/slike/3867423/3RmC54ZYkNYxH4HN.v.jpg

http://maja-kos.moj-album.com/slike/3867423/bmcudiUc0N66T5Yb.jpg

(http://maja-kos.moj-album.com/slike/3867423/GfCAa2mxzn5VT6cz.t.jpg) (http://maja-kos.moj-album.com/slike/3867423/GfCAa2mxzn5VT6cz.jpg) v središču pozornosti :)

(http://maja-kos.moj-album.com/slike/3867423/y1V6m5aYbqGPIOMR.t.jpg) (http://maja-kos.moj-album.com/slike/3867423/y1V6m5aYbqGPIOMR.v.jpg) mala lepota :-*

Lp, Maja

Kuža je prijazen, rad se boža, hehe, še raje vzame kak priboljšek. Slepota ga sploh ne moti.
Simpatičen fant, ki ti sede v srce. Je kje kdo, ki bi ga posvojil?

Se opravičujem če sem spregledala. Kako se pa razume z ostalimi živalmi?

Mačk ne mara, s psičkami se razume, s psi pa bolj ne kot ja.

Težko napišem kaj veselega o Vančku. Meni deluje zelo nesrečno :-[
Neznansko bi mu privoščila dom kjer bi se počutil res ljubljenega.
Orientacija pa mu kljub slepoti res ne dela problemov, dober smrček nadomesti vse :)

A rit in rep še kaj lovi?

Ne, ne lovi.

Same dobre novice danes.

Super kuža, primeren za glasnejše ljudi. ;) Pri Vanetu se sploh ne opazi, da slabše vidi in sliši, sicer ga je treba zvočno-tipno malo usmeriti, da pricaplja točno do tebe, ampak se znajde zunaj in predvsem ve, v katero smer je treba nastaviti ritko za čohanje. ;D

Luštkan pikec :-*
http://nutella.moj-album.com/slike/2527078/7I8KsxQBv1pIo7Nu.jpg

Aja, slikaš me, naj si malo navlažim ustnice. ;D
http://nutella.moj-album.com/slike/2527078/mbb2nBvQy3wGD4MX.jpg

Sem pričakovala enega čudnega peska, s katerim je treba delati v rokavicah, pa se je izkazalo, da je dobrovoljni mali kuža, ki je čisto zadovoljen sam s sabo in se ne brani poštenega čohca. :D
http://nutella.moj-album.com/slike/2527078/AnMvOdt6HczgWRSa.jpg

Ni mi jasno, kaj tale mali pikec še vedno počne v zavetišču...res je prava pojava :) Po mojem mnenju ima nadvse zanimiv obrazek in ko kobaca naokoli ga je pravo veselje opazovati :-* Miren, prijazen mali kuža, za katerega verjamem, da obstaja nekdo, ki ga bo z veseljem posvojil...prav zares.

http://maja-kos.moj-album.com/slike/3867423/1vVi0VRlzy8Q_zor.jpg

http://maja-kos.moj-album.com/slike/3867423/9v5yMplUQ9o0xhMk.jpg

Lp, Maja

Smeti, ampak pri tebi se pa res dogajajo čudeži. Kako to, da se je tale smodlak tako umiril? Je sprva štalo počel le zaradi stresa, menjave okolja...?

Niso čudeži. Za njega mislim, da ga je Dani v red spravila. Čeprav zadnje dni spet začenja... nekaj je seveda na tem, da je spoznal okolje in ugotovil, da mu nihče nič hudega noče. Kakorkoli, še vedno je povsem slep, skoraj gluh in ob kakšni spremembi sebe napade. Vanči bo evtanaziran, ker tak ne bo dobil doma. Dejstvo je tudi, da ko pogledaš vseh njegovih 24 ur, niso ravno najbolj kvalitetne...

To je že dejstvo?  :-[

Ja.

Žal mi je za Vančija, ampak... če ne gre drugače...  :'(

Razlog je tule, če odmislim vse ostalo (torej če odmislim vse, ki sem jih posvojila jaz, ker jih nihče drug ni)...


Nisi ga videla, ne? Si lahko predstavljaš, koliko je žal meni, ki z njim živim, ga mirim, kadar je v stiski, ga hranim, mu kažem, kje je kaj, ga usmerjam, da se prav znajde... skrbim zanj. Meni je žal.

Smetka, vem da ti je zelo težko, ko pride do takšne situacija. A ti znaš zelo dobro presoditi kdaj gre in kdaj ne gre več tako naprej.

Evtanaziran.

smetka, drzi se  :-*
Vane, ti mi pa pozdravi Švrkija tm gor  :-*

Vanči, naj ti bo lepo na drugi strani mavrice...  :-*

Ubogi kuza...
Zakaj pa je bil evtanaziran sele zdaj?

Kdaj pa naj bi bil??

vse včasih ni dovolj... Smetka, drži se, Vane ti pa uživaj tam, kjer se podijo naši pokojni prijatelji.

Smetka, vsi vemo, da narediš vedno najboljše za živali, zato se ne oziraj na tiste komentarje, v katerih so kakršnikoli očitki. Naredila si prav in pika!
Vane tebi pa vse dobro tam zgoraj - sveti nam zvezdica Vane!

 :'( :'( Naj mu bo lepo tam zgoraj!
Smetka, tebi vse dobro!

Polonak

Ah, saj pravzaprav ne vem...pomislila sem morda, da si imela z njim veliko dela, ceprav si vseeno vnaprej vedela, da njegovo zivljenje ni kvalitetno, da ne bo dobil doma in da ga bo treba prej ali slej uspavat. Zato bi jaz pomislila, da bi verjetno bilo logicno, da bi psa evtanazirali kmalu po prihodu, cas pa namenili drugim psickom. Hja, Smetka, treba ti je priznati vsako cast, da si se Vanetu posvetila in mu olepsala zadnji del zivljenja. Ce razmislim, bi tudi jaz gotovo naredila isto in po tihem upala, da bi mogoce dobil dom.


Zelim ti vso sreco pri ostalih oskrbovancih in cimmanj tezkih primerov v prihodnje.
 

Ah ja, pozabila sem poudarit, da tudi jaz mislim, da je v takih primerih evtanazija na zalost najbolj humana resitev. Treba je pretehtati pozitivne in negativne strani, in na koncu v tem primeru pridemo do zakljucka, da pes ni imel kvalitetnega zivljenja in bi po opisih sodec kasneje dozivljal travme (kot npr. tisto grizenje...)

R.I.P., dragi Vane, pa moje kosmatinčke tam zgoraj pozdravi!  :-*

Tole je pa še mene malček zmotilo.
V vsakem primeru se je v živo MNOGO teže odločati, kot izza računalnika.

In ponovno : ker upanje umira zadnje.....

Vane, naj ti bo na mavrici lepo. Pa mojega pokojnega Arha pocukaj malo za ušesa.

Ko je prišel, je bil v zelo slabem stanju, kar se grizenja tiče. Potem je pomagala Dani in grizenje je skoraj prenehalo. V tistem trenutku je bilo jasno, da bo kuža moj, ker ga ne bo nihče posvojil ali pa bo evtanaziran, ker ne zmorem več posvojitev. Ampak... če si "samo" slep in skoraj gluh, ni razloga za evtanazijo. Ko se je zopet začel občasno napadati (ob spremembah, npr. ko je dobil Krasno za družbo, kar mu je bilo malo všeč in malo ne), sem se odločila za eno temeljito diagnostiko, ki je vključevala tudi CT (do katerega ni enostavno priti). In se odločila za evtanazijo, ker sem imela razlog zanjo. Zelo dobro vem, da bi bil lahko še kar nekaj časa z mano. Česar pa čustveno ne zmorem trenutno. Ukvarjat se s psom, ki potrebuje več kot kakšen drug, ki je zdrav in čakat na trenutek, ko bo "pravi" čas za evtanazijo.

Ja, Smetka, taki primeri so res tezki. Seveda tudi jaz nisem mislila, da sta le slepota in gluhost 'dovolj' za evtanazijo (le spomnimo se Helen Keller, slepe in gluhe pisateljice). Res pa je, da bi Vane potreboval nekoga, ki bi bil stalno ob njem in se z njim ukvarjal (kot se je s Helen 24 ur na dan ukvarjala njena uciteljica Anne). Pa se to bi imelo pozitiven ucinek na kvaliteto Vanetovega zivljenja le, ce bi bil pes tudi drugace zdrav.
Vcasih se pac moramo odlociti kaj zmoremo in cesa ne, zato je bila sprejeta odlocitev popolnoma ok. Saj pravim, Smetka, dobra si, da si toliko casa zdrzala z njim in obenem slutila, da se bos po vsej verjetnosti morala prej ali slej lociti od njega.
V par letih sem tudi jaz morala sprejeti 4 odlocitve o evtanaziji, ko sem na cesti pobrala zavrzene macke. V dveh primerih sem se s tezkim srcem po posvetu z veterinarjem za evtanazijo odlocila takoj, ker sem vedela, da bi bilo malo moznosti za ozdravitev, jaz pa nisem zmogla za zivali skrbeti 24h/dan.
V drugih dveh primerih pa nisem zmogla zivali evtanazirati takoj in vztrajala, ceprav se je na koncu moralo koncati z evtanazijo. Se vedno ne vem, ali sem storila napak, ko sem evtanazijo odlagala...Kdo ve, morda sem zivalim s tem le podaljsevala muke?
Ne vem. Vedno si obljubim, da bom v prihodnje bolj racionalno razmisljala in nehala biti prevelik optimist. A mi ne uspeva ravno najbolje, ker mi je za vsako zivaljo tako hudo.
Ampak verjetno moram sprejeti, da se mi to dogaja pac zato, ker resujem zavrzene macke.
Tistim, ki grejo samo mimo, se ne...
Tako da, Smetka, take zalostne zgodbe so del tvojega 'poslanstva'. Drzi se. Aja - moram se dodati, da z nobenim vprasanjem nisem hotela nic slabega...pa ceprav vcasih 'ustrelim kaksno lovsko', hihi.   

Ko  sem in smo se odločali za dokončno slovo   po sedemnajstih letih prijateljevanja z  našim Jončkom so se izmenično nizali argumenti za in proti.Zavedanje, da je kvaliteta življenja dokončno izgubljena je sklenilo odločitev ,da mu lahko ohranimo zadnje dostojanstvo le s humanim odhodom.Podpiram odločitev pri Vanetu- naj mu bo lepo kjerkoli že je!