mojpes.net

 :'( Celo življenje sem si želela psa. Ko sem ga končno dobila (pod pogoji staršev, s katerimi se absolutno ne strinjam), sem bila presrečna. Vsak dan znova sem bila vesela, vedno več sem vedela o psih, in vedno bolj sem se zavedala, da sem naredila napako-s tem, da sem psa sploh pripeljala domov.
Živi v pesjaku (3,5 x4 m). Na dvorišču ni mogel biti, ker nimamo ograje (le ciprese, skozi katere se lahko mimogrede potegne, v zadnjem delu pa niti teh), sedaj, ko smo menjali zemljo in travo (kateri normalen človek pa to počne?!), pa ne sme hoditi niti po travi in "seveda" niti lulati po njej. Verjetno ne rabim posebej omenjati, da je skoraj ves dan v pesjaku. Ima sicer povprečno 2 krajša (včasih, ko sem cel dan doma, 3-da opravi potrebo) in en dolg sprehod (kjer je večinoma spuščen, da se lahko zlaufa). Občasno lahko pride na teraso, vendar moram po tem takoj posesat (obsedeni so čistočo in bacili in ne vem še s čim ne). Vendar vseeno, to ni to. Še preden smo ga kupili, so mi obljubljali, da bomo kupili ograjo za dvorišče, da bo lahko čez dan prost na njem. Tudi po nakupu, večkrat, in jaz sem čakala in veselo mislila na ta dan, ko bomo končno kupili ograjo. Vendar ta dan ne bo prišel (kar so mi priznali ob menjavi trave).
Kaj to pomeni? So učenci stare šole. Zanje je trava bolj pomembna kot živo bitje s čustvi, ki potrebuje gibanje in družbo ljudi. če bi bilo po moje, bi živel v hiši in spal ob moji postelji... Najraje bi kam pobegnila, vendar ne morem. Kaj lahko ena najstnica naredi proti svojim staršem? Nič. Ima kdo kakšen predlog kako tem "kaninbalom" oprati možgane?
Zanima pa me še, ali je na forumu kakšen študent/ka, ki ne študira v domačem kraju in je s sabo vzel/a svojega psa. Je ob študiju še sploh čas za psa? Itak, da zmanjšujejo stres in pomirjajo...
Za vse odgovore bom zelo hvaležna, vendar prosim, ne mi solit pameti s tem, da sem sama kriva. Jaz naredim za njega kolikor morem in bolje živi kot marsikateri vaški "čuvaj", vendar so njegove življenjske razmere zame še vedno čisto na robu normale (če bi bilo za procent slabše, bi bilo mučenje živali).

Sammy: Jaz ne študiram v domačem kraju, psički pa sem pustila doma ker:
- vajeni sta biti cel dan na vrtu in divjati, kar v stanovanju ni mogoče.
-Doma smo za njiju skrbeli vsi (5 članska družina) tako, da nas imata radi vse, zdelo bi se mi sebično zakaj bi morala biti ravno jaz z njima in ne ostali 4 (čeprav sta kao "moji").
-Psa, ki je vajen vrta in vasi pa je pomoje nesmiselno vleči v enosobno stanovanje! Sicer mali dve spita v hiši, pa tudi večino dneva preživita v hiši bi jima vrt vsekakor manjkal.
Sicer v tvojem primeru ni tako ampak, za večjega psa (predvidevam iz tega da je zunaj v pesjaku) ne vem, tezko ga je imeti v majhnem stanovanju. Sicer pa bi se tvoj morda navadil, ker je v pesjaku itak zaprt.
Upam, da se bodo tvoji spametovali in pustili da pes malo "potaca" novo travo. ::)

Sammy: pri nas je bilo na začetku popolnoma isto. Oči je prepričan, da je pes ven za na ketno, mami pa tečnari, da če je pes notri smrdi in pušča dlake. Pesjak smo naredili zadnji dan preden smo dobili psa. Oči je neprestano govoril, da bomo imeli psa na ketni privezanega in da ne rabi pesjaka (primer je dal- kako pa lahko živijo psi na kmetijah). In ko sem jaz dokončno znorela in mi je bilo vsega dovolj (ko jaz znorim je res hudo-sicer se to zgodi malokrat ampak je takrat toliko bolj hudo). Znorela sem, mislili so, da se mi je popolnoma zmešalo. In potem smo se zmenili in naredili pesjak. Za ograjo smo se tudi zmenili. A je niso naredili. In potem sem jaz spet norela. Na koncu smo imeli in pesjak in ograjo in psa. pes je lepo prosto tekal po vrtu-vzljubila ga je celo babi, ki je bila najbolj proti psu. Da očija in mami sploh ne omenjam. Mami je celo privolila, da bo pes pozimi v stanovanju, če pa oči ne bo hotel bo šel pa on v pesjak-tako je rekla. Me je kar na rit vrglo (po domače povedano) ko sem jo slišala.
Tako da, mislim, da bo pes kmalu pristal v stanovanju. Drugače smo pa skoraj ves čas zunaj na vrtu s psičko tako, da skoraj ni sama.

Vrjetno ti to nič ne pomaga samo napisala sem zgodbo, da boš vedela, da niso samo tvoji starši taki.

Pa upam, da ti bo uspelo. Lp :-*

Sammy, pri meni je podobno, le da živimo v bloku in zato nimamo psa  :-\. Sicer jih že nekaj prevzgajam, tako da vesta da je pes krdelna žival, ki hoče živeti skupaj s svojimi krdelniki in te stvari, tako da nekaj malega napredka že je  :D  Pri nas je glede čistoče in tega problem mami, ker pač ona večino čisti  ::) in pravi, da ne bi prenesla psa noter  >:(
Potem je problem še drugje, ampak ne spada ravno pod ta naslov.

Verjamem, da si probala že vse, ampak včasih resen pogovor kar precej pomaga, tako da probaj še to. Če pa ne drugače pa začnimi z bolj krutimi stvarmi (za starše  ;D).

Jaz bi ti svetovala, da psa vzameš s seboj, saj se, kot sem razbrala, samo ti ukvarjaš s psom in bi potem pes životaril v pesjake cele dneve. Glede študija ne vem čisto točno, ampak kolikor vidim pri svojem bratu, je časa veliko, le zadnjih par tednov pred izpiti je kriza in ves zelen hodi okoli  ;D

Veliko sreče!

glede studija (ne iz lastnih izkusenj) -> psa vzemi seboj. Sicer bos imela najverjetneje malo vec tezav z najemom stanovanja in pa morala si bos zorganizirati studentsko zivljenje. Ampak, se da. Kuzku bo (ocitno) bolje s teboj.
lp, m.

Jojjjj ti tastari!!!! >:(
Kaj ga sračkajo! Potem bodo pa čez leta obžalovali, ko boš doštudirana doktorica in ne boš več imela časa zanje!!!
Poskusi še po pametni poti: pogovor, žalostni pogledi, pogovor...
Kužka jim čim bolj približaj, da se bodo zasvojili z njim.
Ko pa odpotuješ na študij- naj kuža študira s teboj: pozimi ti bo
grel noge, med nočnimi žuri bo spal, nudil ti bo rekreacijo in te bil vedno, čisto vedno vesel. :D

vso srečo,

Te popolnoma razumem ;)

Jaz sem pri mojih popolnoma obupala nad tem, da bo pes kdaj v hisi (po letih prepricevanja na taksne in drugacen nacine). Tudi zato, ker je moja sestra proti (ma je cudna ;D). Poleg cistoce je pa razlog ta, da psi v hisi trpijo ::) ::)
Na sreco pa meni ostane samo se kaksno leto z njimi, tako da sem se pac sprijaznila, da tako je. Nasi dve sta na vrtu, vcasih sta bili v pesjaku samo, ko nas ni bilo doma, zdaj pa sta ves cas prosti.
S tem da starejse psice, ki se FUL boji grmenja, ne smem niti dat na hodnik med nevihto, ker je tako kao samo slabse, ker je itak navajena bit zunaj in potem je samo zmedena, kao >:( >:(
To s travo je isto pri nas, mi smo letos tudi navozili novo zemljo in na novo posadili travo, ampak je oce nekako ogradil travo z nekimi vrvicami (je nimamo po celem dvoriscu), tako da nista mogli lezat gor.

Poskusi jih prepricat, da vseeno naredijo ograjo okoli dvorisca, glede na to, da so ti obljubili. Na studij ga le vzemi s sabo, jaz sicer nisem vzela nobene, ker so kao druzinske, ampak ce bi se enkrat, bi sigurno vzela eno. Cas je, samo dobro se bos morala organizirat in prilagajat.

Srecno :)

Sammy: Glede časa je res da ga je (skoraj) na pretek če se le dobro organiziraš. Sploh pa boš videla da tako ne pridejo vsa predavanja v poštev za jih obiskovat ker so nekatera res izguba časa (ne mislit, da je to napeljevanje na špricanje ;D). Drugače pa ima večina faxov manj ur tedensko kot srednje šole (vsaj smeri na našem faxu imajo... da me ne bo kdo pokregal :)), psiček pa te bo že počakal tistih par uric. Poleg tega so urniki zelo razbiti, včasih z več urnimi luknjami, tako da če imaš blizu stanovanje lahko med "pavzami" skočiš do kužka.
Le nekaj ne smeš pozabiti! Psa mora sprejeti najemodajalec kot tudi bodoče-či cimre oz. cimri. Tako da začni čim prej iskati stanovanje in cimre, da ne boš potem prisiljena pustiti kužija doma.
Drugače pa zelo podpiram odločitev da se vzame psa s sabo študirat (mojih dveh nisem, ker vem, da jima je boljše doma). Tudi sama sem se odločila da vzamem še eno malo navihanko, ki bo potovala z mano od doma do Ljubljane  ;D saj je drugače stanovanje (pa naj bo še tako majhno) takoooo PRAZNO! ::)

Oj Sammy!

Tudi jaz imam podobne težave, pes mora biti zunaj. Sicer ima res velik pesjak in notri še pasjo hišico; ampak jaz se na vse kriplje trudim da bi ga spravila v hišo.
Bon ima drugače kar OK življenje. Vsaj 3krat dnevno gre na sprehod in večino časa je pred hišo z nami (sicer je kriza, ker nam hoče ves čas pobegnit in ga moramo imeti na daljši vrvici) ampak se ima kar dobro. Vsake toliko časa dobi na obisk svoje pasje kolege in se z njimi igra. Ob vikendih pa ga čaka Mrzlica.
Ograje tudi mi še nimamo, razlog je kolikor jaz vem finance. :-\
Glede študija ne vem če ga bom vzela sabo v LJ, ker je zeelooo navezan na mojo mami in bi jo verjetno zelo pogrešal.
P.S: Glede trave ima dostop vsepovsod, tudi moja mami se je navadila, da ji bo pač uničil nekaj rož.
Jaz bi se na tvojem mestu poskusila pogovorit, čeprav na lastni koži vem da se to ne obnese vedno.

Vso srečo
Nikar

Sammy, skoda, da sem ze na koncu studija, bi te z veseljem vzela za cimro!  ;D In verjamem, da je taksnih veliko, tako, da to ne bi smel biti problem. Vecji problem bo lastnik stanovanja, zato bi bilo dobro, da stanovanje zacnes iskati cimprej.
Ce bo ob studiju cas za psa? Hehe, casa kolikor hoces, samo vzet si ga je treba. Pac ne bos zurala 4 x na teden, visela na kafetu vsak dan tri ure (razen, ce bo pes s teboj) in lukenj med predavanji zapolnila s soncenjem na travi! ;D Ampak bos takrat s svojim psom letala po Rozniku.  :) Tako so delali vsi, ki so pripeljali s seboj psa! Jaz pa sem se vsak dan vsedla na vlak in zasibala domov k moji babi! lp

Tole sem še pozabila. Če nameravaš študirat v LJ, se jaz javim za cimro. Meni bi bilo cool meti psa zraven.
Sicer je do mojega študija še kakšni dve leti (jeseni grem v 3 letnik gim.), ampak imaš vsaj čas da me preučiš za možno cimro. :P

Sammy, samo glede cipres in trave bi dala eno malo opozorilo. Mi jih namreč imamo na vrtu po celi dolžini in pes seveda lula po njih. Dobesedno so ožgane od tega in v jeseni bodo morale vse ven, tudi zemljo je treba na novo pripeljat in travo zasadit, ker so na vrtu pravi kraterji. Poleg tega imata psa na vrtu ustaljeno traso po kateri hodita in tečeta, tako da tam trave sploh ni. Če boste že delali ograjo, opozori starše na to, kupite zaščitno ograjo(uno navadno zeleno ta poceni) in zavaruj vse rastline in drevesa. Poleg tega že od začetka navajaj da se lukenj ne koplje >:(
Samo za opozorilo staršem ;)

Ne imej slabe vesti, ker je pes v boksu. Po mojih opažanjih in lastnih izkušnjah pes od tega da je spuščen na vrtu nima kake posebne koristi. Če se s psom ukvarjaš, večina psov v ostalem času ne dela nič posebnega. Ležijo in opazujejo. Moji , če so v pesjaku ležijo na koči (z ravno streho), kjer imajo ležišče (mehko in suho). Pesjaki so pokriti in zaščiteni pred vetrom , v delu kjer so koče.
Če so na vrtu, namesto tega ležijo pred vrati, na tleh v mokroti in vlagi, oz na soncu :'(. Mnogi psi tako namesto v pesjaku  ležijo na trdih stopnicah pred vhodom v hišo >:(. Nekaterim namestijo potem tja kakšno dekico ali paleto.Potem pa se jezijo vsakič, ko grejo ven in not v hišo, naj se pes odstrani in ne skače po lepi obleki in naj se ne mota pod nogami.  :(A ni to bolj stresno kot če so v pesjaku in vedo kdaj greš k njim , kdaj pa pač samo ven in notr in se zaradi tega ne vznemirjajo?
Za pse je pomembno, da je pesjak lociran tako , da so v dogajnju oz da imajo "pregled". Napaka je, ker ljudje radi namestijo pesjake za kakšne skrtite vogale, ali pa kar se da daleč od vsega dogajanja.
Druga varinata je , da pes spuščen na vrtu ko blazen teka sem in tja ob ograji, kar ni njegova nujna potreba pač pa posledica "motenj" v okolici. Tudi to mu po moje nič ne koristi, pač pa prej škodi njegovo psihi in odnosu z mimoidočimi in sosedi.
Da ne govorimo o tem , da so vidne posledice na vsem vrtu (glej zgornji post) ::).
Pravilno postavljen, opremljen (igrače itd) in dovolj velik pesjak je torej po moje za psa prej boljši kot slabši od haranja po vrtu. Seveda pa je pes in skrbnik zadovoljen, če je ven iz pesjaka, kadar je kdo zunaj in skrbnik pri volji za medsebojno komunikacijo- čas in primerna obleka. Psa , ki živi stalno v pesjaku, j e potebno redno na sprehodih psihično zaposliti in se ukvarjati s kakšno dejavnostjo, da ima pravo "krdelno" življenje. Rabi več in ne manj sprehodov od hišnih psov, kakor zmotno mislijo nekateri. Potrebno ga tem več voditi s seboj po vseh mogočih opravkih.Tako s kvaliteto druženja lahko nadomestimo vso tisto kvantiteo, ko je pse veš čas "z družino", v resnici pa se ves čas nihče ne ukvarja z njim in je vsem v napoto in ne sme početi ničesar( z njegovega zornega kota), ter ga po možnosti večino časa pošiljajo na njegov "prostor". >:(
Na splošno sem mnenja, da je , če je lastnik veliko z doma , je za psa bolje, da je v pesjaku , kakor v hiši, kjer je bolj omejen ima manj pregleda na okolico in mora držati pipico ure in ure. itd.
Na vsak način vzemi psa sabo na "študij". Če imaš svojo sobo, si poskušaj izboriti, da bi bil lahko pes v tvoji sobi. saj je tvoja in jo ti čistiš!!! Mama lahko ostalo hišo dezinficira 25 ur dnevno , če jo to veseli. Ti pa zapri vrata in  tvoja soba pa naj bo tvoje kraljestvo. Prepričaj jih , da j e to potreben trening preden boš psa vzela s seboj v najemniško sobo. Po opisu sodeč bi morali biti navdušeni nad tem , da se ga bodo znebili, ko boš odšla, saj si verjetno ne želijo ukvarjati z njim. Podkrepi svoje utemeljitve z dejstvom, da ljudje , ki sprehajajo psa, namesto da bi rejvali, "porejvali" in se vdajali raznoraznim omamam in razvadam dosti bolj kavalitetno in hitreje doštudirajo.Saj je znanstveno dokazano , da možgani polni kisika in oči polne zelene svežine bolje sprejemajo podatke od takih , ki so polne extazija.....
kar pa se psa tiče...se z lahkoto navadi po bivanju v boksu  bivanja v stanovanju...in stalnega stika s skrbnikom....
in še ..nikoli v življenju ne boš imela več časa za psa , kot med študijem... ;D

aha Sammy, še to.
tisto s tvojo sobo sem mislila, da za začetek naj bo pes notri samo malo, občasno in seveda kadar si doma in kadar je lepo vreme. Pred vstopom v hišo lepo obriši tačke z mokro krpo, potem še s suho. Začni po sprehodih ko bo utrujen in pred načrtovanim razkuževanjem hiše ( kakšna sobota dopoldne npr). Ni vrag , de ne bodo ugotovili, da to ni noč groznega , če gre pse tiho skozi hodnik v tvojo sobo...

Sammy!

Vsekakor vzemi svojega kužka s seboj, ko boš šla študirat. Nikar ga ne puščaj staršem, če je tako kot si napisala. Psi tako in tako večinoma časa prespijo, ko nas ni doma. Kadar pa ne boš na predavanjih, boš pa tako in tako z njim.

Poskusi prepričati starše, da imaš kužka vsaj včasih lahko v svoji sobi. Če pa to ni mogoče... včasih se tudi zgodi, da staršev ni doma kajne? ;)  ;D

Pri nas sicer ni bilo takooo težko,ampak še preden je k nam prišla Liza so bili pogoji,da bo kuža zunaj v pesjaku in na ograjenem vrtu.Jaz sem lepo kimala in si mislila svoje...Vse lepo in prav dokler ni prišla Liza končno domov.Najprej sem mami "poučila" da mora kuža prvih nekaj dni spati z lastnikom v hiši.In  je Liza spala pri meni na postelji.Iz petih dni je potem nastalo 14 dni in še malo.Potem smo kupili kočo,pesjak smo rekli,bomo prišparali za pomlad.Liza je bila enkrat v koči in še takrat sem jaz z njo spala z spalni vreči v njeni koči,da bi razumela,kje mora spat (ne priporočam spanja v koči,ker me je potem cel teden bolel vrat ;D).In potem so prišli hladnejši dnevi in spet sem starše "podučila" da ne more spat zunaj,ker ji je premraz.In je tako celo zimo spala notri ;DNa začetku pomladi sem jo dala spat ven,ker je sama tako želela.Na pesjak smo pa vsi kar pozabili...Koča je pa tudi bolj za okras,ker jo Liza uporablja le ob kakšnih deževnih dnevih,ko se uleže vanjo ali pa,kadar je bolj hladno.Pozno jeseni in pozimi pa tako ali tako spi v hiši.Čez dan pa se več ali manj sprehaja sem in tja:ven-noter,kakor ji pač paše.
Na začetku se pa spomnim,smo imeli nekaj prepirov glede sobne čistoče,ker se je je Liza naučila razmeroma pozno.In je mami rekla,da mora zdaj spat zunaj,ker je dovolj tega (Liza je drugače spala v moji sobi,tako da je bila tudi samo moja soba polulana ;D).Pa smo tudi to rešili.Moja mami je 'ubrisana' na pospravljanje in tako sem jaz lepo pospravljala hišo,Lizika je pa spala noter... ::) ;D
Hočem povedati,da se običajno da prepričat starše,vedno pa res ne.
Za študij jaz sicer nimam izkušenj,ampak se strinjam,da je najbolje,da kužka vzameš s seboj.Veliko sreče :)

najprej najlepša hvala za vse odgovore.
no ja, upam da tale post ne bo prišel pred oči mojih staršev. seveda, da jih včasih ni doma. in sammy včasih pride k meni in se popolnoma normalno obnaša. večinoma se po nekaj minutah uleže in je čisto miren. tako da, po mojem ne bi smelo biti problema s tem. več problemov bi imela s starši, če bi jim omenila, da ga hočem vzeti s sabo, bi ne vem, verjetno ponoreli. prepričani so namreč, da pes povzroča in prenaša razne bolezni (seveda si moram takoj, ko pridem v hišo oprati roke-zanima me, če si ljudje, ki imajo psa v stanovanju vsako minuto perejo roke, ali kaj  :-\). verjetno bi jim takoj šlo po glavi, da bom čez teden dni skupnega bivanja s psom kar umrla. toda poraja se mi vprašanje, kaj pa ljudje, ki celo življenje živijo s psi?
glede tega, da se s psom kvaliteta življenja poviša se absolutno strinjam. in 100% sem, da bom ves čas, ki ga ne bom porabila za predavanja in mogoče kakšno nakupovanje ter občasno (bolj malo verjetno) kakšen žur, namenila psu. namreč nisem neko žurersko bitje, ne pijem, ne kadim. živim torej popolnoma zdravo in psu primerno.
uh, komaj čakam, da bo te nočne more že enkrat konec. da so najdem stanovanje pa službo pa adijo. sammy pa z mano. takrat bo star okoli 9, 10 let. upam, da bo počakal in da bo zadnja leta preživel kolikor se da lepo. z mano.

Liza, tvoji starsi se pustijo poducit ;) ;D

Moji (in najbrz tudi od Sammy) pa so rekli: ma ja, pes je zival, lahko tisti v knjigah pisejo, kar hocejo, da mora spat z lastnikom (da ne govorimo o tem, da so pisci najbrz iz mesta, ti pa tako ali tako nimajo pojma o zivalih ::) oziroma njihove zivali trpijo z njimi v stanovanju), izkusnje dokazujejo, da se ima pes fajn tudi zunaj (in njim se zdi se prav fajn, da nasi dve nista na verigi, kot so bili psi pri njihovih starsih, ampak v pesjaku, kar je dejansko res boljse).
Psu zunaj premraz? Seveda, letos sem se skoraj skregala z ocetom, da smo jima naredili desko, da nista spali na mokrih in mrzlih tleh, ko je zunaj snezilo(!!). Saj je pes!

Ce bi se katera polulala v hisi, bi sla ven poleg psa se jaz ;) In to trajno.

Tako da... pri nekaterih se da, pri nekaterih zal ne :'( Ampak vse se vrne, bodo ze morali hodit na obisk k meni in sedet na odlakanih in poslinjenih kavcih, haha ;D

Sammy, mogoce pa ga vzames s sabo drugo leto studija? Do takrat se marsikaj spremeni v glavah starsev (o tvoji samostojnosti in sposobnosti odlocanja namrec). Pri nas so tudi vsi zavijali z ocmi, ko smo si s cimri v Ljubljani drugo leto nabavili macka, ki oh in sploh in groza spi na nasih posteljah! - da ne govorim o babici, ki jo je skoraj kap, ko je to slisala... ampak moram rec, da je v koncni fazi uredu prenesla misel na to, da na moji deki spi leglo bacilov in virusov (in seveda si jaz tekam umivat roke vsakic, ko se ponoci podrgne obme ::) ;D)

Ceprav: trenutno mojih ni doma, so na pocitnicah in jaz svercam psici v hisi - in ves, da sploh ne marata bit? No, ze prideta odspat kaksno kitico na hodnik, potem pa ze praskata po vratih, da bi sli ven. Gospod macek ljubljanski pa poleti, ko je na pocitnicah pri nas doma, sploh noce v hiso (ceprav je drugace navajen bit v hisi). Tako da tako grozno jim zunaj ze ne more bit, ce ne ne bi silili ven...


Uh, sem se razpisala :-[ V glavnem, drzim pesti, da se bo tvoja situacija uredu razresila! :)

Smo že tri :o :-\ :'(

Sammy, meni se tudi zdi, da bi morala psa odpeljati s sabo. ;)

Uff, ko sem tole prebirala, me je kar malo stisnilo pri srcu. Skoda, da mora v odnosu pes - clovek vedno biti neka ovira. :'(  Enkrat je tako, da ti starsi ne pustijo psa na noben nacin, drugic ga lahko imas, samo ce izpolnis stotino pogojev, tretjic pa je primer, ki ga dozivljam sama. :(  Zivim namrec s fantom v Mariboru, v ne prav velikem stanovanju, on je v sluzbi prakticno celi dan, jaz pa studiram oz. letos pavziram. Vcasih zna biti prav tezko dolgocasno in osamljeno. :-[

Od doma sem navajena na pasjo druzbo in ko smo lani oktobra izgubili nasega dragega bokserja Maksa se mi je svet nekako sesul. Blazno sem si zazelela psa oz. bolje receno druzbe tako dobrega prijatelja. :( Fanta sem dobesedno nazirala z idejo, da bi si omislila psa. No in potem sva najprej vzela k sebi mladega muca. :) Ceprav nama zapolni nekaj prostega casa s svojimi hudobijami, to ni tisto tapravo.  :(  ;)

Januarja pa smo se po hitri akciji odlocili, da vzamemo k sebi skoraj zavrzeno mlado bokserko Luno. ;D Nisem mogla biti bolj srecna, ampak ti lepi trenutki so se takoj razblinili. Lastnik stanovanja je rekel NE!  :'(

Kaj morem, zdaj isceva drugo stanovanje, kjer bomo vsi skupaj lahko ziveli. Luna je trenutno pri nas doma (seveda zivi v hisi ;)) in vem, da je v dobrih rokah (mislim, da se nobenemu psu ne more tako dobro goditi  ;) ;D). Domaci so celo ogradili vecino ozemlja, da se Luna lahko prosto giba celi dan. Kadarkoli lahko, grem domov, da se pocrkljama in naigrama. Ampak mi je potem vedno hudo, ko grem nazaj v Maribor in bi jo najraje vsakic vzela s sabo. :(  Vem pa da bomo enkrat uredili to zadevo in bo lahko vedno z mano.  ;D

Jaz ti svetujem, ce bos imela kakrsnokoli moznost, da psa vzames s sabo, ga vzemi. Oba bota zaradi te odlocitve presrecna in se bota imela se bolj rada. Pes pa ti bo vecno hvalezen in ti bo to tudi pokazal. ;D Pomagal ti bo ob studiju pri raznih stresih in ob sprostitvi. Glede na stanje doma, mislim da bi bilo to se najboljse.  :-[

Zelim ti, da bi uspesno in za vse srecno resila situacijo.  ;D ;)

LP,
Noni

Na žalost je bilo tudi v moji mladosti enako kot pri Sammy, mislila sem, da so se časi spremenili, pa se niso. Oče je dovolil samo zlate ribice in papagajčka, nobene živali nisem smela pobožati, niti se ji približati, po vsakem dotiku na skrivaj, me je skoraj spravil v sterilizator, skratka, obseden s higieno. Po njegovem odhodu(ločitev), smo v hiši komaj zadihali in pri nas ni manjkalo ranjenih golobov, kuščarjev, netopirjev, lastovk v sobi, da o mačkah in psih sploh ne govorim. Mama je vse dovolila in za vse pridno skrbela. Sedaj sem odrasla, pri nas doma pa imamo 5 mačk, 2 psa, 2 konja, 4 koze in sedaj še zajčka. V garderobni sobi imamo nihajna vratca na teraso in vrt in naše živali prosto vstopajo in izstopajo iz hiše. Sicer je veliko več dela s čiščenjem, ampak imamo povsod ploščice, sedežna je usnjena,...smo praktični in ne pretiravamo. Ponoči vsaj 2 mački vedno spita z nami na postelji, če ni niti ene, že zganjamo paniko. Če sta psa pretirano umazana, jih za nekaj časa zaprem na teraso, kjer imata tudi svoji "zunanji" ležišči, dokler se ne posušita, nato lahko gresta v hišo. Drugače pa imata ležišči tudi v hiši. Otrok sicer nimamo, če pa bi jih imeli, bi lepo živeli skupaj v našem živalskem vrtu in otrokom bi dovolila, da se valjajo po tleh skupaj z živalmi. Za nekatere smo čudaki, vendar naj vsak pomete pred svojim pragom in če komu nismo všeč, ni treba, da nas obišče. Prijatelje izbiramo med ljubitelji živali, takimi, ki se pri nas dobro počutijo, druge niti ne povabimo, z njimi se lahko dobimo kje drugje, ali pa sploh ne, ker se nimamo o čem pogovarjati. Naj le še dodam, da so vse živali zelo čiste, redno krtačene in kopane, cepljene in razglistene 4 krat na leto. Sploh ne vem, kje je nevarnost kakšne okužbe ali nehigiene nasploh.  

 ;D ;D ;D ni ga čez zdravje.  ::)Torej bakterije in virusi zagotovo niso problem. Bolhe v skrajnem primeru po nesreči ugriznejo tudi homo sapiensa ( če ni v bližini kakšnega bolj okusnega psa ;)), klopi raje gredo na psa, če sta skupaj v gozdu, večina glist in trakulj je specializiranih na pse. 8)
Resnična nevarnost je ena oblika trakulje :(, a psa se da redno tretirati in to ne bi smel bit problem.
Morda bi staršem kaj pomagali statistični podatki, da imajo otroci iz družin, kjer so živali mnogo manj alergij in so na splošno bolj odporni?- resnični podatki , ne moja izmišljotinja :)
Mi se nič ne razkužujemo, roke peremo normalno, kadar smo zunaj na treningu tudi ne , pa čeprav medtem otroka (čisto majhna ) med boženjem psov in igranjem s slinastimi žogicami tudi kaj pojesta in popijeta....
Zaenkrat so vsi dojenčki mojih znancev ( in moji)zrasli popolnoma, nadpovprečno za današnjo populacijo :D(trkam  na les), zdravi, čeprav so občasno pojedli kakšen briket, spili kaj vode iz pasje sklede, prinesli v ustih pasjo igračko (kot so videli psa :P), in jedli piškot po sistemu malo tebi, malo meni s kakšnim od "slinavcev". Da n egovorimo o tem , da ko se malček pomaže z evrokremom n aigrišču in nimaš vode pri sebi , ga nič ne očisti temeljitelje od pasjega jezika :P :P
Nisem vernik in specialist za biblijo , a baje je neka zgodba, kako je pes  nekemu svetiniku lizal rane  in so se zacelile, čeprav se prej niso hotle.... ::)
Priznam , da me bolj skrbi okužba s paraziti na katerem od otroških igrišč ali pa v peskovnikih in na zelenicah na splošno (kdo ve kakšne zapuščene , nerazglistane živali skrivoma kakajo vsepovsod), kot od naših psov ali psov znancev, tudi v primeru "francoskega poljubljanja" :-X
Tu pa dejstvo ali imaš sam psa in kje spi ali je iz tvojega krožnika itd , ne more nič pomagat... ::)

Ojla! Da še jaz dodam svoje ;D
Sem se kregla z starši da hočem psa od kar sem znala govorit. Se pravi nekako od 1,5l eta  dalje, pa do 18. ko so mojo željo končno uresničili. Živimo pač v bloku in pes res ni za v stanovanje. Ampak za ven, v kočo ali pesjak, imeti moraš prostor in bla bla bla...
No pa sem jih uspela prepričat, ker bom dlake pucala jaz, na sprehod ga bom vozila jaz, vodo mu bom menjala jaz, skratka 1000 in ena obljuba predno je mami rekla oki, oči pa se ni strinjal niti potem ko je bil pes že doma ;) Pa kaj, zanj skrbim jaz, še danes, s tem da mi pomaga ravno oči, ki je imel na začetku toliko proti psu. Če greva na potovanje in vzamem psa sabo, kliče in najprej vpraša kako je Smart, če se je kaj kopal, če dobi vsak večer tisti njegovo "šalco " mleka in oh in sploh, da preveri če dobro skrbim zanj.  ;)
Ja ljudje se lahko zelo zelo spremenijo danes si naša družina nekako ne zna predstavljati življenja brez psa (no razen sestra, se pritožuje, ko ima na črni majčki, polno dlak in to njo vse nervira, in živcira--> smo pač ravno v puberteti ;) :P )
hehe seveda si rok ne umivamo po vsakem božnju, Smart spi v moji postelji, najraje na povštru jaz pa pri nogah, stisnjena, da ima ja gosopod dovolj prostora :D Ko to sliši moja teta in njen mož, sta kar penasta. Kako lahko dovolim, da prdi po mojem povštru, se slini kot majhen otrok in joj pušča dlake in bolhe in ima klope in gliste in kaj jaz vem kaj še vse. Sedaj imata majhnega otroka starega 1 mesec, že če ga želim pogledati si moram roke razkužiti, in me res kot je rekla KARMEN stlačita v sterilizator. Ja da mali ne bo dobil, kakšne dlakice. Ker bo potem staknil alergijo!!  :o HALO!!! Otrok in nosečnica morata biti čim bolj izpostavljena različnim dejavnikom, in tudi dlaki, cvetnemu prahu itd. Ampak seveda, tako pravim, jaz in tako so mene učili v šoli, onedva pa najbolje vesta kaj je dobro za njunega otroka!!  :-\
Da niti ne omenjam fantovega očeta in babice, to je šele problem. Če greva na njihov vikend in seboj vzameva Smarta morava potem hišo dezinficirati, ker bog ne daj da bi jim pod nos prišla ena sama dlakica. So vsi hudi alergiki ???, pa še pes ni za v hišo.  :P
Ja ko se preselim na svoje bodo k meni vabljeni vsi tisti, ki lahko presnejo da moj pes, prdi  in se slini po mojem povštru. Vsi tisti, ki ne zavijajo z očmi in mislijo da sem zmešana, če rečem, da psu umivam zobe, čistim ušesa, mažem blazinice in mu celo dovolim da me "poljublja".  8) :-* (včasih celo zgreši ušesa in me poljubi na usta, joj sedaj sem pa okužena, in prenašam vse tiste njegove grozne bacile! :D )
Sammy veliko sreče, psa vzemi sabo, ker je tvoj! SE starši nimajo kaj pritoževat. Poleg vsega boš takrat že polnoletna, naj spoznajo, da si končno odrasla in odgovorna, ter sposobna skrbeti za svojega psa!!  :-*

LP nina

Moje sporočilo bo daljše, vendar ti bo mogoče pomagalo (ali komu drugemu)

Jaz sem odločno proti, da je pes za v pesjak. Nič ne rečem, saj ni potrebno da spi v postelji, vendar potrebuje človekovo bližino! Mu je pa sigurno veliko bolje v stanovanju, kot pa v pesjaku!

Pri nas sicer nikoli ni bil problem imeti psa v stanovanju, ker sta bila moj oči in star ata lovca in smo morali imeti psa. Jaz sem pa od majhnega nora na pse, pa sem se v sakega vtaknila in domov privlekla vsakega brezdomčka (pa čeprav imam že pasje zobe narisane v nogi)! K sreči je moja mami tudi nora na pse. Ja, brat je pa že druga zgodba. Midve z mami sva naši mali najdenki Drinčki dajali vsako ta dobro posodo za polizat, samo bog ne daj, da bi to brat videl – take svinjarije pa že ne! No, pa smo dali posodo v pralni stroj, naslednji dan je pa iz nje jedu! Hahaha
Pred dvema letoma pa nas je Drinčka zapustila in mama in brat sta rekla, da NOBENEGA PSA VEČ! Dlak je bilo polno, pa slovo je težko (je res!), pa bla bla bla. In že 1 teden po odhodu naše Drinčke je na svet prilezla moja Lina (po Drinčki je dobila tudi ime). Čez dva meseca sem pa domov pripeljala bokserko Lino. Mamo je skoraj infarkt (pes katerega slina bo letela po celem stanovanju?, hudega psa bomo imeli, …), brat je pa čisto ponorel (čeprav jo je kasneje včasih na skrivaj vzel ven – je moral it pokazat kakšnega psa ima!). Pa kaj, saj je moj pes, kupila sem ga sama in bom sama skrbela zanj – onadva tako ali tako nista več imela polnega časa za psa. Čez čas sta se navadila, čeprav smo šli čez obdobje uničevanja. Ko sem hodila po službi še v šolo, sem Lino peljala k bratu v Ljubljano v varstvo. Najprej v Lj v službo, potem v Domžale po psa, potem v Ljubljano psa v varstvo peljat, potem v šolo, nato nazaj po psa in domov (3x na teden). Ja, kar naporno, a z užitkom!
Potem pa je prišel čas, da se odselim od doma (Lina je bila stara komaj 9 mesecev)! In, odselila sem se z dvema cimrama v trosobno stanovanje v Trnovem. Tudi cimra je imela psa – maltežana. Ja, in lastnica za našedva psa sploh ni vedela. Ja, priznam, da zeloooo težko dobiš stanovanje, če omeniš psa (včasih je kakšno zadevo bolje zamolčati). Nasvet: jaz sem to lastnico vprašala, če so še kakšni drugi pogoji (razen tistih vsakdanjih, ki spadajo k najemu stanovanja) in je rekla, da ne. To je zame pomenilo, da pes ni ovira (ali pa maček, …).
Na koncu, pa je bila največja ovira cimra, čeprav je bilo najprej vse OK, glede psov. In pripeljala sem še enega bokserja, tako da smo imele v trosobnem stanovanju 3 pse. Eni so nas gledali postrani, drugim se je zdelo zelo v redu! Pa kaj me pa zanima, kaj pravijo drugi. In težili so ravno tisti, ki so se cele dneve na ves glas kregali s svojem možem kakšna pijandura je, kako smrdi, … Nimajo kaj drugega početi, kot pa skakati nekomu po glavi.
Glede študija in dela poleg psa je pa takole. Jaz sem delala, šola pa je pristala na čakalni listi. Pa ne zato, ker ne bi imela časa zaradi mojih dveh lepotičk, temveč zato, ker se mi trenutno ne da. Časa je za vse dovolj, če znaš z njim delati!
Prijateljica (cimra) pa je svoje obveznosti s šolo, službo, žuranjem in podobno uskladila z mano. Meni se ni dalo in se mi še zmeraj ne da skakat po Ljubljani in žurat (se pač niker nič pametnega ne dogaja), pa mi ga je pustila čez noč (če je bil sam, je lajal in lajal in lajal, pa so se sosedje pritoževali). Je bolj poreden in če ga je pustila kako uro samega v sobi, se je polulal ali pa pokakal, tako da ga je raje puščala meni! Hočem povedat, da je dobro imeti cimro, ki obožuje pse, da ti po (če bo potrebno) lahko pomagala. Midve sta na sprehode vzele še vsaka drugega psa (jaz njenega, ona moji), pa je bilo! Če pa sem že odšla na žur sem šla na takega, kamor sem lahko vzela psa s sabo (ne preveč glasni privat žuri ali pa sem odšla v center na sladoled – tudi s psoma!). No, saj ne rečem, da nisem šla nikoli žurat, ampak enkrat na mesec sta pa že lahko počakali. Sprehod in učenje pa lahko združiš! Greš na en miren prostor, kjer se bo pes lahko prosto sprehajal in igral, ti se boš pa učila in mu zravem še igračko vrgla, pa kamenček, pa …
Decembra pa smo se odločile, da bomo šle vsaka na svoje (no, cimra s psom se je preselila k babici). Iskala sem stanovanje in ga v zadnjem tednu tudi našla! Ja, spraševala sem se ali naj povem za psa ali ne. Imela sem samo še en teden časa, da se izselim iz Trnovega! Ja, in novembra res ni pravi čas za iskanje stanovanja! Do sedaj pa so mi vsi vrgli slušalko dol, ko sem omenila psa! Stanovanje sem našla v Polju in ko sva se z lastnikom stanovanja že vse zmenila sem potihem omenila psa. Pa sploh ni bilo problema, saj sem plačala varščino, stanovanje pa mora ostati tako kot je bilo, ko sem ga dobila. Pa še všeč mu je bilo, ker imam kar dva – čeprav se je psov bal!!! No, sedaj vedno pripelje otroka s sabo (ko pride po najemnino), ker sta mu takooo všeč. Glede sosedov pa imam same probleme, tako da če se želiš odseliti v Ljubljano, pa nikakor ne hodi v Polje – ljudje tu v večini ne marajo psov (v glavnem so sami južnjaki – nimam nič proti njim, ampak v večini se psov bojijo – ampak samo tistih, ki so lastniki zraven, ostali so OK?!?!?!).

V glavem! Sedaj živim sama z dvema psoma v garsonjeri in se imamo zelo dobro, nobeni nič ne manjka in ves prosti čas posvetim njima! Bolna sem 1x na dve leti – če sem. Če pa je že nuja, pa pridejo prijatelji in mi pomagajo, čeprav se NIKOLI ne zanašam na druge, ko gre za moja psa! Na obiske hodimo pa samo tja, kamor gremo lahko skupaj! Če pa komu naš način življenja ni všeč, naj pa ne hodi na obiske – njegova stvar!      M I    S E    I M A M O    S U P E R ! ! !

Ko boš iskala stanovanje, premisli, ali boš povedala za psa. Če boš imela čas, da stanovanje najdeš, povej vsakemu – ampak ne takoj, šele ko se boste že večino pomenili! Če pa je lastnik iz MS (na primer), ti pa boš živela v LJ, pa ni potrebe, da bi mu za psa sploh povedala. Presodi sama.
Tako sem se jaz odločila, da svoji stari mami za drugega psa sploh ne povem, ker bi se samo obremenjevala in sekirala! Za kaj? Pa saj ni nič takega, če kakšno stvar zadržim zase. Že tako pravi – če ti ne bo zneslo (finančno), jo (Lino) daj kar stran! Pa ja! Mojo Lino stran? Pa Aiko?! Potem gremo kar skupaj - stran!
Joj, mama mi vedno pravi, da naj me ne lupčka vsaj ko je ata zraven, ker to je pa zelo grdo, in da ni čudno, da se mi pojavljajo mozoli (menstruacija pač!). Izvedela sem, da pasja slina celo pomaga proti gubam … hahaha.

Glede svinjarije pa takole. Tisti, ki imajo psa in otroka, so otroci VELIKO bolj zdravi kot tisti, ki psa nimajo. Otroka moraš takoj navaditi na svinjarijo. Če lahko mene ližeta po obrazu (včasih Lini rata, da mi jezik porine v usta – se tudi zgodi), kaj je pa otok drugačen od mene. Od prijateljev punčka je zdrava, zelo zdrava, pa čeprav jo 1x tedensko čuvam jaz z mojima kobilcama, in jo celo poližeta ko jo vidita, njihov pes jo pa tudi vedno liže! Ljudje se pa zgražajo, kako mi lahko zaupajo otroka, ko pa imam zraven dva psa (noro huda – vsaj izgledata kot pitbula za nepoznavalce). Roke si pa umivam ko je potreba. Psi, ki živijo v stanovanju so zelo čisti!

Dokler pa si še doma, pa poskusi s pogovorom, pa povej, da je pes krdelna žival in da potrebuje človekovo bližino! Poskusi jih prepričati, da naj bo samo v tvoji sobi, v zameno pa boš vsak vikend spolirala tla (na primer). Če ne gre drugače pa malo nakladaj, da hodijo okoli ljudje z veterinarske inšpekcije in pišejo kazni tistim, ki imajo psa cele dneve zapre v pesjaku in da nikoli ne veš, kdaj bodo prišli k vam! Malo zagrozi, mogoče bo pomagalo. Če pa smo še bolj »grdi«, pa psa kar pripelji v sobo, pa naj se derejo kot nori – se bodo že navadili.
Glede trave jih po eni strani razumem, vendar če imaš žival rad, ji vse oprostiš!
Če pa imaš žepnino, prišparaj, pojdi še malo k stari mami »zatežit« in sama kupi ograjo!

Upam, da nisem koga preveč razburila z mojim dolgim pisanjem in nekaterimi "krutimi" nasveti!

Sem pa pa zelo nasmejala nekaterim postom!

Lp, Urša

PS: Vem, da sem nekje tudi malo iz teme zašla, pa …

Ti lahko povem,da ne  ;D Niti pred kosilom si jih ne perem vec ;D Saj se navadis pa tudi pes ni tako zelo umazan,ker spi notri...

Moja tamlada psicka spi zunaj vendar ima ogromen pesjak(8x8 kaj takega).Se mi pa zdi,da ce je pes spuscen se vseeno vec giblje,kot ce je v pesjaku,saj Lina vedno ko kaj zacuti,tece ob ograji in se pregiba.

Sammy,mogoce bi pomagalo,ce bi z neta sprintala kaj o psih(o potrebnem gibanju,zivljenskih prostorih,...)?!? Je veliko tega na netu in prisili starse vsaj,da preberejo...

Aja studirat jo pa le vzami s sabo,ker se lahko zgodi,da bo doma pristala na verigi ::) :-\ (iz napisanega sodec,...)

lp,pia

na verigi ravno ne bo pristal, zakaj bi, če imamo pesjak ??? toda mislim, da bi imel sprehode le takrat ko je lepo vreme, kar bi pripeljalo do sprehodov 1x na teden. po moje.
saj ni problem v denarju, problem je "v travi", "ki bo postala rumena, če bo lulal nanjo". mislila sem predlagat, da bi jim dala ves denar za ograjo, ki bi mi ga potem po obrokih vračali. sam, še enkrat, glede denarja sploh ni problema.
nekateri ste me morda narobe razumeli. ne nameravam se več pritoževati, da mora biti zunaj (ker imam že tega dovolj, čeprav si ful ful ful želim), jaz bi jih rada le za ograjo prepričala. če bi ga pripeljala v sobo, bi verjetno letela z njim vred nazaj v pesjak (ali v zavetišče... no tako hudo pa spet ni).
kako pa jih naj začnem pripravljati na dejstvo, da bom z njim študirala? ker oni mislijo, da bi umrla, če bi mela psa v stanovanju. ampak ko se odselim (za stalno), ga itak bom, takrat se bodo morali na prisilo navaditi, če me bodo želeli obiskovati.

Sammy!

Enkrat pri kosilu omeni, da bi ga vzela s sabo študirat, in da bo na balkonu (kao), pa boš videla kakšen bo odziv!
Če bo prehudo, ga enostavno vzemi, ko boš odšla (kupi nagobčnik, pa na vlak)! Če se jih ne da prepričati, jih pa postavi pred dejstvo. Ko boš odhajala, tako ne bodo imeli časa težit!

Lp, Urša

Mojadva tut ne smeta bit notri :( Zdaj če bi mela res kratkodlakega psa (bokser, stafford) potem bi še šlo..Že zarad tega sem bla ene 100 krat na tem da se odselim samo zato, da bosta lahko z mano v stanovanju..Samo težko je sam plačevat najemnino recimo 40.000 +stroške..Tako da-ko mi bo res dop.... si bom našla sostanovalca da si potem deliš stroške na pol. Pod pogojem da bo mel rad pse (z mano bo šel samo Dino, ker se s Timom ne štekata več in bi blo samo klofanje+Dino je moj, Timi pa družinski) in pa seveda mojo musko ;D
In ko bom šla na svoje se mi bo končno uresničla največja želja -----> Argentinski pes oz. psica ;D :P
Ker tretjega mi doma ne pustijo >:(

Desobedienca!

Dolga dlaka je veliko manj nadležna kot kratkodlaka! Sploh ko si omenila bokserja ali argentinca - je ne spraviš ven, pa če jo 5x neseš v čistilnico!!!

Pri dolgi dlaki pa pobereš, pa je!!!

Lp, Urša

Vem, ker se zapiči, samo mojim bi se zdelo drugač-"kratka dlaka, naj bo, ker ni za zunej"..V tem je fora. :-\

No da se vrnemo malo v tole temo :P sicer bi moral biti naslov PES NI ŽIVO BITJE ;) ampak bom kar tukaj napisala, da ne odpiram nove teme.

Stvar gre namreč takole, v soboto tetin mož (parkrat že omenjen ::) ) pripravi piknik, na katerega samo seveda vabljeni in pripeljemo s seboj tudi Smarta. Mali je totalno navdušen, toliko ljudi, otrok, čevapčiči, ražnjiči, pertuničke, slina teče v potokih. Ko si pripravim svoj porcijo se vsedem zraven njega, da ga malo potolažim, ker je "odrinjen " od sveta, in ni najbolj zaželjen.  :-X
Seveda me prosi in prosi, za tisti mali košček ražnjiča in na koncu se ga usmilim, odlomim, obliznem, da se znebiva soli in evo ga košček je že v njegovem gobčku.
Ko to vidi tetin mož, ponori, kako lahko potem z to roko,ki mi jo je ravno kar obliznil ob jemanju mesa z roke , pes, sploh jem naprej. Seveda meni to ni problem, če je treba si deliva sladoled, kruh, lubenico, skratka vse dobrote, ker konec koncev le zakaj bi bil on prikrajšan (da ne bo pomote ne govorim o veliki količini sladoleda, govorim o takih količinah, da komaj začuti okus, na svojem velikem jeziku :P ). In se začne pridiga!!
Torej pes naj bi po njegovem bil NEŽIVO BITJE! Moji boljši polovici mimogrede omeni češ kako bosta pa imela otroke, pa ja ne bosta dovolila, da bo pes otroke polizal in JUK, mislim groza.
Omeni še, da ima njegov kolega psa in je rekel, da zaenkrat ne misli imeti otrok, ker ima itak z psom dovolj dela. Kar ja za moža moje tete, čisto nesprejemljivo, da imaš lahko raje psa, pa saj nisi normalen, človek božji. Otrok je le otrok, je človek živo bitje, pes je pa samo pes. Točno take so bile njegove besede, ko me je zagrabil bes, da bi ga nekam močno brcnila, pa sem se raje zadržala. Nima smisla, ker vem da se glede tega ne bova nikoli razumela. Zanj je pes, samo še ena navlaka več, bog ne daj da pride preblizu njemu ali njegovemu otroku. Bog ne daj da ga z slinastim gobcem prosi, za košček kruha, ki ga ravno kar nese proti ustom. >:(
Ko se piknik zaključi, ostane cela gora čevapčičev, jaz sem že pred tem odšla domov. Amapk tam je ostala moja mami, in ker on ne ve kam bi z čevpčiči reče, naj jih pač ona nese domov, za PSA. Moja mami seveda, ve, datega Smart ne sme, je preslano, začinjeno itd. nakar že drugič v istem dnevu popeni, ker kako ni dobro za psa, saj je vendar le samo pes. Torej če je dobro za nas, res ne razume kako ni dobro za psa. In smo bili spet tam, ko mu je bilo brez veze dopovedovati, da ima pač pes svojo vrsto prehrane in ne mora jesti kar vsega kar jemo mi. Skratka GROZA:

Me res zanima kaj mu daje pravico, da misli da je nekaj več kot recimo pes, ali katera koli druga živalska vrsta, v bližnji prihodnosti, ko bo step naneslo na to (in slej ko prej bo), ga bom vprašala, v soboto sem bila preveč besna, in jezna nanj, ter na njegovo zaplankano mišljenje. Mogoče mu kdaj pa dkaj ne bi škodil ogled tiste oddaje od Mojce Mavec ČEZ PLANKE : ;) ;D Morda bi potem spregledal, da ni samo on!

Sem stresla bes ki me je dajal od sobote.  ;)

LP Nina

Ja, tudi živali imajo duše - kar se pa nekateri ne zavedajo!
Če bi imeli psa bi sugurno živel od krompirjevih olupkov!

Tudi jaz si z mojima dvema delim sladoled ali kaj drugega, pa me nič ne moti, ostali se pa zgražajo nad mano - pa kaj.
Tudi moji otroci bodo sigurno živeli v veliki poplavi sline - pa kaj, bodo pa bolj zdravi, ker bodo od vsega začetka navajeni na "svinjarijo".

Pa en moker poljubček od Line in Aike   :-*

 ;D ;D ;D

PS: Tudi moja mačeha je včasih govorila, da ko bodo imeli psa, da na posteljo pa že ne, pa lupčkov je tudi ne bo, zdej pa spi na postelji (ostali na tleh), ko gledajo TV, ko se pa zbudi, je pa prva na vrsti, ko dobi (bolj) slinast poljubček (kot od mojih bokserk) od njihovega ZP!

Lp, Urša

hehe najhuje je to, da imajo njegovi starši prav tako Zlato prinašalko. In potem ko gremo na sprehod do bližnjega potoka, pod parcelo vikenda, in grejo z mano njegovi starši in Smart, uboga ker imam v roki palčko, ki jo na vsak način želi dobiti, rečejo joj kako vajin uboga, naša pa čisto nič. Seveda se z njo nič ne ukvarjajo, psica se prosto sprehaja po vasi, dobi hrano in vodo to pa je tudi vse. Ko jim razložim, da sem za prostor, sedi, poleg, stoj porabila 2 leti, in da je komaj sedaj začel poslušat in dojemat kaj hočem od njega, sta si seveda mislila, da sem malo trčena, konec koncev zakaj bi si človek želel porabiti svoj prosti čas, za vzgojo psa 8)

Ja tudi moji otroci bodo živeli v slini in dlakah :P hvala bogu se s takim načinom bivanja strinja tudi moja boljša polovica. On je ves histeričen, ::) ker mojega bratranca, ne pustijo blizu nobeni živali, star je komaj 5 tednov, pa tudi ko bo večji vem da bodo zganjali celo paniko glede tega!! Tako, da sva že dogovorjena da bo slina in dlaka obvezna, tako, da otroci niti slučajno ne bodo zaviti v vatko.  :P
Ja sicer pa mi res ni jasno kako bo tetin mož vzgajal otroka, ko bo začel hodit, jesti zemljo, tlačiti v usta deževnike, kobilce, mravlje itd. Ker pač to mali otroci počnejo on pa se tega ne zaveda. Oh ja vse še pride, enkrat se bom jaz še potešno smejala na njegov račun!! ;D

LP vsem "slinavcem"  :-*

nina

Ti, ninci, kaj ko bi me ti naslednjic povabila na kaksen vas piknik? Bi jaz malo temu gospodu razlozila svoje zivljenjske nazore in pokazala kako kaja vzame koscek sira iz mojih ust (obvlada v nulo...skoraj brez dotika).  ;D lp

Evo rade volje. Torej ko bom orgaizirala piknik za moj roj. dan povabim tebe in Kajo, ter tega "gospoda" pa mu boš pokazala kako in kaj ;)
Sicer moj fotr pravi, da bi mu za roj. dan podarili kakšnega mačka, da potem se bo itak moral navadit (ker ta "gospoda" ravno letos praznuje 30 let :P ), ali pa morda našo zlato ribico, ker tamala ne skrbi ravno najbolje zanjo.  :-[ DA potem bo pa ja spoznal da so tdi živali živa bitja. Joj kako me je razjezilo to, otrok je le živo bitje pes je pa pač pes.
Tako da sedaj ko se Smart slini ob meni, za kakšen košček kruha ali salame, mu enostavno rečem, da naj kar neha ker itak ni živo bitje. :P Mogoče pa on misli, da psa nostavno doma postavim na omaro, in ko mi paše ga vzamem dol ter pihnem z njega prah, ki se je nabral v tem času.  :-\ ;D

LP vsem
nina

Joj, ninci, pa sej ne želiš, da bo maček ali ribica v dveh dneh v nebesih?

Lp, Urša

Joj mi je kr slabo ko sem brala tudi prejšnje strani...o tem kako pes trpi v stanovanju pa tudi pri nas doma znajo povedat...kako psa pri -10 zunaj z burjo ne zebe in, da ga zebe šele pri -20 je tudi zelo zanimivo... >:( (mislim, s takimi folki je težko...jaz vztrajam pri svojem in pika...

Sammy jaz ne vem, če se ampak mogoče bi lahko šla v kakšno šolo pasjo (če nista še) in bi mogoče s tem starše navdušila...oz jim približala psa...

To s tem pranjem rok je nenormalno, s takih ljudi sploh ne razumem...kako lahko tako razmišljajo...(tudi tam pri kolesarjih o tem kako pes s super umazanim gobcem ne bo lizal njegovega otroka.... ::) ::)...ja tako pa prenašajo svoj strah na otroke, ki začnejo cvilit in se histerično dret in cepetat ko zagledajo psa na 500m) Zakaj le?

Pa moja mati tudi ne razume, da bi jaz preden bi imela družino rada imela psa in se z njim ukvarjala (spet, kako lahko ti pes več pomeni kot otrok...) Mislim, dejmo dramatizirat in skakat iz ene skrajnosti v drugo...pol sem ji rekla, da bom imela 14 psov naenkrat in nič otrok  ??? :P ;D....

Joj joj, kje pa!!! To je bolj kot ne hec! Noben od naših si tega ne želi.
Je ubistvu še tako, da se je on priselil, k moji babici in dedku, ob poroki seveda. In sta do pred kratkim imela mačko, ki v "njegov" del hiše ni imela vstopa, čeprav se je pred njim crkljala pri moji teti in celo spala na njeni postelji. Nažalost je muca sedaj že v nebeseih, ravno 14 dni nazaj so jo dali pod inekcijo. Ker je imela grozne bolečine v zobkih in ni mogla jesti, ter tudi puljenje zobk ni pomagalo. :-\
Sicer pa je tudi pred rojstvom otroka povedal babici in dedku, da niti slučajno ne bosta smela najprej po naročju crkljati mačke potem pa slučajno prijeti v naročje otroka, ker bo dobil kakšno dlakco :-X . No sedaj se mi zdi, da je prav vesel, da mačke ni več, nima več nobene skrbi!
Tako da itak vsi vemo, da zanj niti plišasta žival ne bi bila kaj šele taprava.  8)

LP nina

Kot sem že na sosednjem forumu napisala imajo taki ljudje ponavadi psa v pesjaku (zunaj), avto pa na toplem v garaži!

Lp, Urša

me zanima, ce je to splosen stricevski sindrom  :-\ Moj je namrec tudi precej podoben (kar se cistoce tice). Sicer se mu blazno fino in humano zdi, da sva Spelo vzela iz zavetisca, ampak po njegovem bi ji bilo veliko lepse na kaksni kmetiji, kjer bi lahko letala z enega konca dvorisca na drugega in bila na svezem zraku. Se razume, s ketno okrog vratu, seveda.... Sicer moram reci, da se je v desetih letih, ko smo imeli prejsnjega psa labradorca vsaj malo navadil na zivali in vcasih ga je celo ze uspel pobozati. Nikakor mi ne gre v racun, kako je pri vsej njegovi pikolovskosti in obsedenosti z bacili, mojemu bratrancu uspelo dobiti zajcka...
No, to, da Spela spi pri nama na postelji, da midva na njenem prostoru gledava filme, .... pa jaz raje spustim ob takih osebkih. Skoda (mojih) zivcev in besed za pojasnjevanje.
Aja, da dihurja niti ne omenjam... tam sem ze za svojo lastno mati, del zivalskega vrta  ;D
m.

A so tile strici devičke po horoskopu ? ::)  ::)
Imamo tudi mi dva taka v družini in oba sta device.   :P

Mislim, da so se nasa mati ze sprijaznili, da bodo njeni vnuki kosmati in slinavi. Pac ne bo tipicna babica! ;D


Potem mora pa pazit, da otrok ne bo hodil v vrtec ali solo. Ker lahko kaksen bacil ali dlako prinese kaksen drug otrok...recimo moj, ce bi ga imela, bi sigurno pripeljal psa s seboj! ;D
Od prijateljice sin se ves cas mece po dolgodlakem psu in mu nihce ne umiva rok pa je pri treh letih se vedno ziv. Hcerko druge prijateljice so ze zalotili med pasjimi skledami in zacudo je tudi ona se cisto OK. Mislim zdravstveno sta cisto OK, ker mentalno bosta verjetno taksna kot jaz ko odrasteta.  ;D lp

no, no, ... lepo prosim, ne posplosevat. Jaz sem baje tista "hard" devica - se v ascendentu, pa nimam kaksnih cistocnih izpadov. Prav veselo se valjam s Spelo po tleh.
m.

O devicah vse najlepše in najboljše, predvsem zato, ker je moja boljša polovica prav devica, seveda spreobrnjena, vsaj kar se psov tiče in s tem povezane (ne)čistoče ;D  ;D  ;D
Ups, nanj sem pa čisto pozabila pri prejšnjem postu. Torej je on tretja devica v družini.

maja01, se hecam, ni bilo mišljeno zares, tole o devičkah. ;)

saj vem.

Draga moja najstnica.
Sam sem zelo velik ljubitelj psov,tudi sam sem imel v otroštvu podobne težave.Ker nisem imel pogojev za psa nisem pa želel drugim ljudem vsiljevat svoje teorije o živalih sploh pa ne svojim staršem kateri so še komaj preživljali in šolali mene ,zato se pač nisem odločil za psa.sedaj pa ko sem si ustvaril svoj dom zgradil svojo hišo z velikim travnikom pa imam pet psov.Resnično sem zelo srečen da so se mi ustvarile sanje iz otroštva in da sedaj uživam življenje z mojimi ljubljenčki vendar sem zato moral v življenju marsikaj prestat in se marsičemu odreči. Zato počakaj še nekaj časa da si boš sama ustvarila nekaj v življenju in ne posiljuj svojih staršev kaj naj storijo.Tudi tvoj študij verjetno ni poceni in tudi tvoje potrebe verjetno niso majhne.Kaj pa če je vzrok pri starših iz finančnega vidika?
Malo se zamisli mogoče ti bo koristilo!

Lep pozdrav

Oprosti, ampak ne razumem tvojega odgovora. Sem se enkrat prebrala celotno temo in ni mi jasno komu je tvoj odgovor namenjen. Sammy namrec ze ima psa, sprasuje pa, kaj naj stori, ko bo sla studirat v Ljubljano, saj se boji, da bo kuza, ce ostane pri starsih, koncal na verigi...
m.

petra: glede tega, da bi šla v pasjo šolo: opravila sva malo šolo, sedaj delava agility, sva bla tud na eni tekmi (slaloma mi še ne dela), za povrhu pa sammyja učim vedno novih trikov. ko se enega nauči, si izmislim novega.

tarass: študirala bom čez 3 leta in torej še ne študiram. vzrok za ravnanje in mnenje mojih staršev pa niti približno niso finance. saj je bolj poceni imeti psa v stanovanju, kot pa narediti pesjak s streho in izolirano dvodelno pasjo hišico. le čisti se malo več-po mojem.

maja01: ne vem, ali bom šla študirat v ljubljano. morda bo to maribor ali portorož, koper, kaj pa vem-saj sploh ne vem, KAJ bom šla študirat. sammy vsekakor ne bo pristal na verigi, zakaj le, če ima že pesjak? bojim se zaradi sprehodov, pa da ne bo imel družbe. če bi imeli ograjo, bi se že sam kolikortoliko razgibal, toda še enkrat-starši so proti ograjo zato, ker bi bila potem nova trava rumena. vem, beden razlog, da ti slabo postane, sam kaj...

danes je bil z mano v zimskem vrtu (oz. na stekleni terasi) od 11-17.30 ure. po kosilu sva spala 3 ure... no, potem sva pa šla na dooolg sprehod.

Draga moja Maja ,če nisi razumela mojega odgovora ,pa še kar nekajkrat preberi na začetku vprašanje od Sammy.Mislim da takšno mlado dekle,kot je Sammy ,ne bi smela govorit takšnih besed o svojih starših. Če je za tebe beseda kanibal primerna da jo izrečeš svojim staršem potem verjamem da nisi razumela mojega odgovora.Če pa starši hočejo zeleno travo in čist balkon,pa se bo že Sammy morala podredit.

L.P

tarass: Jaz vas bom kar začela vikati, da mi en bi slučajno sem napisali še cele lekcije bontona. Torej, kot prvo se mi zdi, da ste "ljubitelj" psov, katerega psi živijo v pesjakih na "čistem zraku".
Kakšne pa govorim o svojih starših? Resnice se ne sme olepševati. Jaz vselej povem stvari take kot so, ne maram pretvarjanja, laži. In vi si prebrerite še enkrat moje vprašanje, ne Maja. tam namreč ne piše kanibal, pač pa "kaninbal".  A veste, kaj pomeni kanin oz. canin? Upam. To je torej moja skovanka za ljudi, ki ne marajo psov in nima nobene veze s kanibali, le beseda se sliši podobno. Jaz spoštujem svoje starše in ker še predobro vem, kaj je prav in kaj ne se glede živali z njimi ne strinjam. Za svoja leta sem še preveč premišljena in odgovorna. Namesto, da bi uživala najstništvo, se obremenjujem s svetovnimi problemi, ki jih sama itak ne morem rešiti, ampak taka sem. In zaradi tega nastaja tudi moja poezija. Problemi v zvezi z naravo me ganejo.
In zakaj ima človek psa? Za družbo, da je z njim veliko večino dneva, ne pa da jo kot plišasto igračo odvrže na dvorišču in jo pobere, ko se spomni nanjo-ko je že stara in umazana ter pripravljena za v smeti.

Se opravičujem, ker se vtikam v temo z vprašanjem, ki je  ''sfaljeno'' za ta naslov. Ker pa sem firbec ;D, me zanima katere pasme vse je 5 članski ''trop'' vaših kužkov??
LP
Teja

tarass, a zdaj boste pa kar tiho? sem si mislila. ste se pač ušteli. človeško se je motiti.

...da, človeško se je motiti, to imaš popolnoma prav Sammy, ampak ni pa človeško, da nekdo, ki je veliko starejši od tebe, ne zna prebrati ene enostavne besede, kot je "kaninbal"-ampak si jo enostavno prebere tako, kot njemu paše: "kanibal"...G. tarass, naučite se brati!  ::) 8)

hvala za podporo.

pa še nekaj. leta so le številke. sicer človek z leti dobi več izkušenj, vendar to še ne pomeni, da zna pravilneje presojati. sicer pa je itak dokazano, da je vsaka nova generacija inteligentnejša od prejšnje. bla je neka raziskava o tem, da imajo današnji dojenčki kar nekajkrat (številke si nisem zapomnila) večji inteligenčni kvocient, kot ga je imel Leonardo da Vinci. no, ampak to že ne spada v forum ljubiteljev psov. vsaj zdi se mi tak.

za vse, ki ste pisali v tej temi, imam eno dobro novico. kupili smo ograjo! stebri so ze zabetonirali, le pobarvati se se morajo, potem pa napeljati zico gor. tak sem happy! :D aja, pa letos je bil z nami na morju, pa na enem dolgem izletu, mamo pa nacrte za nadaljne izlete, Sammy pa gre seveda z nami! hja, zivljenje se izboljsuje in postaja podobno tistemu, kar sem pricakovala, ko sem se odlocila za psa.

Vse povsod je isto!  >:(
Na začetku so vsi proti psu, po kšnih treh tednih ga majo pa že oni najraje. Tko je blo pri meni, najprej ne vleči ga noter , ker bo vse od dlake-zdej pa Rondo pejt notr da te zunaj nebo zeblo!!!
Al pa, če kam gremo-zakaj pa Rondo nebi šel z nami!!
 ;D

sammy sokiran sem, da je pes v pesjaku in ima samo dva sprehoda. osnova pri psu so vsaj 4 sprehodi, pa da se vsaj 4do 5 ur ukvarjas z njim. v eni knjigi mas anketo ki jo moras izpolniti, da vidis ce je pes za tebe. in vprasanja so, ali te moti umazanija, ali imas dovolj casa itd. in ce na to odgovoris z ne pol nebi smela imeti psa. pa ceprav si ti vrjetno odgovorila z da je pa tudi pomembno s cem bi tvoji starsi odgovorili.

A ne bi ti najprej pometel pred svojim pragom  ;) Več kot očitno si preskočil poglavje o higieni (si predstavljam, da mora biti tudi kaj o dolžnostih lastnika v tej knjigi, kot je npr. pobiranje iztrebkov za svojim psom)  :-X

mislim, da se pobiranje iztrebkov, ne more primerjati z osnovno rekreacijo, ki jo mora pes imeti za zdravo zivljenje. jaz dam zdravje mojega psa pred zadovoljstvom nekaterih sosedov. zanemarjati zelje ljudi ni zlocin. zanemarjanje potreb svojega psa je zlocin(vsaj tako deluje morala v moji glavi).

Upaj, da tvojim sosedom ne bo nekega lepega dne prekipelo in jim bo življenje tvojega psa postalo odveč..... Mislim, da dobesedno preizkušaš meje potrpljenja...... Verjetno si še zelo zelo mlad.....

pa v onem forumu je prislo do nesporazuma. moj kuza je mladicek in se v svojem kratkem ziveljenju ni sral drugje kot pred mojo hiso kjer sem do zdaj vsak njegov iztrbek pobral. tako da nimam nic pred svojo hiso pometat. govoril sem da v prihodnosti ne bom pobiral drekov. tak da bom mogu svoj prag zaceti pometati cez pol leta.

ponavlam, da se moj pes se ni na tuji zemlji pokakal. drugace pa so mi sosedje ze grozili, vendar jim nisem ostal nic dolzen. ce hocejo do mojega psa morajo prvo cez mene. oz. ce ga bojo hinavsko ubili ko me ni, nimam dvoma, da tist sosed nebi mel neke cudne nesrece in bi zaradi padca po stopnicah umru.

Ja ja, mladost je norost  ;D
Saj ko boš odrasel (ali pa prenehal biti primitiven), boš opazil, da so še drugi ljudje na svetu, ne samo ti in tvoj pes. Pazi res na tole, kar ti je že TagTu napisala- pse so zastrupljali že za dosti manj kot je en pasji kakec pred hišo (poleg tega se zavedaj, da si z lastništvom psa zakonsko zavezan in s tem obvezan, da pobiraš za njim- če imaš vozniško dovoljenje, tudi ne moreš vozit, kot ti paše, ne?). Sicer pa tole ne spada več v to temo...

sj so mi ze grozili. kolegu so pse zastrupili. ampak jaz imam svojega psa raje kot sebe in bo velik problem ce bo kdo kaj poskusal. nisem primitiven. zdi pa se mi primitivno delati big deal iz tega ko je na svetu miljon drugih problemov. samo ob pisanju tega posta je umrlo 20 otrok zaradi lakote. a iztrbek ostaja najvecji problem v nasem zivljenju.

Res je mogoče en iztrebek ni največji problem v življenju! Ampak toliko kot jih naredi pes v vseh svojem življenju pa po mojem mnenju je. Vsaj če so vsi v urbanem okolju!
Moje mnenje: vsak lastnik psa je za svojega psa odgovoren, kar pomeni tudi pobiranje iztrebkov (v urbanem okolju). S tem kaže svojo kulturo in je ogledalo vseh lastnikov psov.
Zaradi lastnikov, ki se svoje odgovornosti ne zavedajo, smo na slabem glasu tudi tisti, ki se odgovorno obnašamo (in pobiramo pasje iztrebke). Pa četudi potem nekaterim smešno izgledamo, ko nosimo vrečke čez celo mesto, saj povsod ni smetnjakov. Se pa je situacija vsaj v Ljubljani kar malo izboljšala.
Lp K

Zaenkrat je po zakonu iztrebke potrebno pobirati, drugace pac krsis zakon  ;). Res, da obstajajo na svetu vecji problemi, kot pasji drekci, ampak zivljenje se vrti tudi okoli malenkosti. Tako pac je......

Kar se pa tice studija in psa..... jaz na sreco zivim 15 min od faksa, tako da ni bilo nikoli kaksnih vecjih problemov. Pac pohitis domov po predavanjih in nadoknadis cas, ki ga nisi prezivel s kuzkom. Vecino casa itak prespi  ;).

lp

kok jaz vem mas med študijom tak preveč časa, razen ko so izpiti, to je pa dva al pa 3 mesece na leto

mislim, da ste vsi skupaj zašli, vseeno pa bom odgovorila na dogin msg.

ti sploh veš, kolko psov je na svetu, ki nimajo v celem življenju nobenega sprehoda? pa živijo na površini 1x1m ... tega niti približno ne toleriram, ampak na svetu je milijon ljudi, ki si psa zaslužijo manj kot jaz.

drugače pa, odkar je ograja, je pes večino časa spuščen. a misliš, da če je pes v stanovanju, da se toliko več giba? jaz bi ga mela notri, to sem že napisala, samo dokler nimaš svojega stanovanja, ti je onemogočeno delat stvari po svoje.

kdaj naj grem 4x na sprehod, če se zbujam ob 5.13, doma sem pa ob 15h? zjutraj je vsak dan spuščen, ko pridem domov, ga spustim, če pride kdo prej, ga spusti. to je med letom, med počitnicami pa sem z njim itak 3/4 dneva.

js se velikrat zbudim ob 4 da sm lahk uro pa pol skupi. prihajam pa domov ob 5 pol sem pa cel dan z njim. mislim da imam manj casa kot ti. if there is will then there is a way

No ni treba pretiravati. Mislim, da Sammy zelo vzorno skrbi za svojega kuzka in mu nudi vse kar potrebuje. Jaz se pa zbudim sele ob 8h in grem potem s svojo psicko na krajsi sprehod (zjutraj se ji namrec sploh ne da hodit in takoj ko prideva domov pade v posteljo)...... upam, da zato nisem mucitelj zivali  ;). Na dolg sprehod v gozd greva okoli 2h, potem se en sprehod ob 6h in zadnji ob 10h.Tolikokrat greva ven zato, ker je nasa psicka notri....ce pa bi bila spuscena na vrtu, pa bi verjetno sla samo dvakrat na daljsi sprehod, kjer bi se zlaufala.

lp

A to, da tebi umre hrcek od lakote, pa ni sokantno ::)

Ory, hvala za podporo!

doga, če bi lahko, bi mela jaz svojega tudi od treh popoldan do petih zjutraj cel čas pri sebi.

glede študija pa - jaz bom študirala 300 km stran ...

Mislim, da lahko Sammy samo pohvalimo. Moja mlajša sestra je v istih letih in še za sebe ne zna skrbeti, kaj šele za kakšno drugo živo bitje. Večina njenih prijateljev (in tudi mojih pred leti), bi domov pripeljala žival, dva tedna zanjo skrbela in jo potem obesila staršem. Da je poiskala "pomoč", kaže na njeno prizadevnost. Prepričana sem, da je kuža srečen.

Sammy, ko boš šla študirat, boš imela mnogo več časa kot zdaj. ;D ;D Mi trije (psička Gaja, moj fant in jaz) živimo v študenstkem stanovanju, prostora je dovolj, časa pa še preveč. V srednji šoli se s ta malo ne bi mogla ukvarjati niti pibližno toliko.

Lp

lilit to je bilo ko sem bil mali(ceprav vem, da to ni zadosten razlog za mojo malomarnost.). se za sebe nisem znal skrbet. saj glede sammy jaz ne morem reci kako skrbi za njega, ker je ne poznam. pravim samo, da se vedno najde cas. de vinchi je spal okol 3 ure na dan, zato, ker se mu je zdela skoda, da bi zapravljal svoj talent za spanec. glede ograje in tega, da bi bil v stanovanju pa tak nisi mogla odlocat. moj pes je na zalost tudi vzunaj, vendar varčujem za stanovanje. pes je mislim, da bolj srečen ce je notri, saj ko je mladic bolj joka, ce je vzuni, kot pa pri gospodarju stisnjen.

torej si v vsakem vremenu z njim zunaj? hodiš v srednjo šolo?

ne ko je dez pa sneg ne grema vn.:)) torej ima sprehode samo en mesec v letu. kake mas. normalno, da v vsakem vremenu, razen ce bi bila toca pol verjetno nebi sla. ne hodim v srednjo solo, imam pa sluzbo od 7 do pol 5 tako, da imam se manj casa kot srednje solci

nisem to mislila ::). napisal si, da si z njim od cel čas, ko prideš domov in da je tvoj pes zunaj. torej sklepam, da si ti zunaj z njim od petih do (recimo) deseti, ko greš spat (, ker če je pes zunaj, torej mora ostati zunaj, ko greš ti spat). in nisem mela v mislih sprehode, ampak pač čas, ki ga preživiš s psom.

a misliš, da se skrbi končajo, ko pride srednješolec domov? takrat se pravo delo v bistvu sploh začne. prav zanima me, kam si ti hodil v srednjo šolo, saj naj bi bili že šestošolci bolj obremenjeni kot povprečen delavec z 8 urnim delavnikom. tak da ne, časa nimaš niti približno manj kot jaz.

skoraj ves prosti cas prezivim z njim, tudi ob slabem vremenu. srednje sole nimam. pa ne poznam niti enega srednje solca, ki bi prisel domov ob dveh in se potem ucil do 5. toliko ucenja ni potrebno niti za prav dober ali odlicen uspeh.

ja saj no...
na kakšni kmetijski res ne. včasih se na kakšnih drugih šolah 3 ure dela samo domače naloge.  pa "srednje šolec" se napiše skupaj ... ampak mislim, da sva zašla, tak da ...

jaz sem bil na gimnaziji in sem imel uspeh med 2 in 3 pa nisem nikoli delal nalog, ucil sem se pa samo kak dan ali dva pred testom. res pa je da smo imeli nalog za 5ur na dan sam te pa niso obvezne.

domače naloge niso obvezne? waw, kera gimnazija pa je to? ok, samo ne delat reklame. nekateri s takšnim uspehom pač nismo zadovoljni. bi lahko midva nehala?

seveda. saj so veliko slabsi lastniki kot ti in ce gres vsaj enkrat na dan na sprehod z psom je ze to veliko

v bistvu skoraj vsak, ki mu je toliko do psa, da se prijavi na forum in se pozanima o stvareh, ki jih ne ve je dober lastnik. vecina ne naredi niti tega.

dogue de bordeaux, mislim da si rahlo zasel s teme. To ni vec civiliziran pogovor, pac pa provociranje. Se posebej poseganje v individualne ucne navade srednjesolcev..... kako in koliko casa se kdo izobrazuje pac ne spada v tematiko pasjega foruma. Probaj se potruditi in se civilizirano udelezuj debat, ki se nanasajo na toloceno temo  :)..... pa bomo vsi srecni  ;).
Lepo, da se ukvarjas s svojim psom in prezivis vsak prost trenutek v njegovi druzbi. To se trudimo tudi vsi ostali, ceprav v realnem svetu to vedno ne uspeva. Nekateri imajo otroke, partnetje in poleg sluzbe se kaksne druge zadolzitve in vse to terja svoj cas in energijo....... pa vseeno shajamo in prezivimo.

Zelim ti veliko veselja s tvojim kosmatincem  ;).....

lp

preberi zadnja dva posta, ker sem ze nehal z poseganjem v ucne navade in se opravicujem. malo me je zaneslo ampak ce bos prebral vse komentarje sem bolj kot ne samo odgovarjal. prvi post je bil, da ce si zelis lahko najdes cas. se pa zavedam, da vsi nimajo toliko casa kot jaz.

dogue de bordeaux, s kakšno pravico pa ti obsojaš Sammy, da za svojega psa ne skrbi ustrezno? Količina sprehodov mora biti prilagojena glede na pasmo, kakor vem imaš ti doma mladiča, zato predvidevam, da so ti 4 sprehodi, ki jih omenjaš le zelo kratki sprehodi. Vsi imamo čas narediti 4 kratke sprehode, ko pa bo tvoj pes odrasel in bo prenesel tudi daljše sprehode, se oglasi in nam zaupaj koliko časa na dan se sprehajaš.
Iz tvojega pisanja sem razbrala, da tudi jaz skrbim za psa polovičarsko  oz kar večina od nas ;D
Od sprehajanja s psom se pač ne da živeti in nekateri imamo življenju tudi izven pasjega sveta in prav je tako. Drugače bi kmalu pristali na kakšni psihiatrični obravnavi, kjer bi nam postavili diagnozo; kronična obsedenost z živalmi.

ne obsojam. se opravicujem, ce ste tako vzeli. jaz recem sprehod, mislim pa 15min sprehod pa se kaka ura ali pa dve igranja, nege, cohanja pred hiso. v zadnjih 3 komentarjih sem napisal, da ni slaba lastnica, ker sem opazu, da ste tako mislili. nisem hotel reci, da je slaba lastnica, ampak, da pes potrebuje vec, kar mi nobeden ne more oporekat, pa tudi ce je en mesec ne peljete na sprehod ko to ni moja stvar. mislim, da moja diagnoza bi pa res bila kronicna obsedenost z psom, pa ne, da nimam zivljenja, ker ni problem, ce imas kolege in punco zraven ko si z psom. vsaki dan gledam pse, ki so nevroticni in nekateri jih leta ne pelajo na sprehod, ker jih ne upajo. kar sem hotel z prvim postom povedat, da je pisalo v knjigi, da ce odgovoris na nekaj vprasanj z ne nebi smel imeti psa. ne, da jaz to mislim, ker tudi jaz nisem popolen in sem na 2 druga vprasanja odgovoril z ne.

Kdaj se vendar ukvarjaš s psom, ko pa je ob vseh mogočih in nemogočih urah letijo tvoji posti na forum :o :P

tu pa tam napisem post, v min. ali dveh. drugace pa vecinoma pisem ko sem v sluzbi, pa med malco. recimo zdajle grem z psom, ker imam dopust, pa bom prisel cez kako uro ali pa dve in napisal odgovore v parih minutah. hitro pisem, ker znam deset prstno tipkanje in tipkam ze 11let.

Torej si se po neki knjigi odločil za psa? Po neki anketi v knjigi ...  A misliš, da je dovolj, če odgovoriš na vsa vprašanja z "da"?

No, ko pa jaz napišem sprehod, mislim na uro do dve aktivne hoje, kolesarjenja ali pa rolanja.

no moj mladic tega ne sme, ker mu nocem unicit kosti. kake mas ti, nisem se odlocil po kjigi, pac prebral sem in povedal. to sem prebral ko sem pricakoval mladica in nisem imel nic za delat, premisljeval sem pa samo o njemu. ze prej sem vedel, da bom dober lastnik, ker nisem prvic in 100% se ne mores tega po knjigi odlociti, sploh pa imam pasmo, ki ni primerna za zacetnika in znanje iz knjige ni niti priblizno dovolj. sj ne pravim, da se malo ukvarjas ampak, da se lahko vec, ce se pa ne bos pa ni moja stvar, v vsakem primeru mu je bolje pri tebi kot v zavetiscu.

"kake mam jaz ... "  ;D :D

niti priblizno se nisem po knjigi odlocal.

Ej pa to sploh ni res. Js za matematiko porabim vsak drug dan minimalno 1uro, imam pa še 10 ostalih predmetov, kjer je dosti snovi in na veliko pišemo. Za prav dober uspeh moraš (vsaj js) vsak dan ponovit snov in to ti vzmami pri posameznem predmetu vsaj 20 min.
Vmes mora človek pa jes (js si kuham sama) Tak da od 7-14 sem v šoli, potem je 30 min do doma...

pa še na hrbtu mami 4kg

tk da mi čas kar zbeži...ga je vedno premalo

čaw

Jaz pa mislim, da je Sammy ena najboljših lastnic svojega kosmatinca, pa še najstnica in srednješolka povrhu. Bravo Sammy, če bi bila moja hči, bi ti ga zagotovo kupila.

khm, dogue,
če tako obvladaš 10 prstno tipkanje, ter hodiš v službo (kjer ponavadi ni pretiranega slenga), potem ti mogoče ne bi bilo odveč pisati slovensko z vsemi potrebnimi črkami? :P

Kaj pa malo bolj pravilno;
''maLCo, zdajLE, Z psom, Z prvim, ne PELAJO''... ...

mislim!
Noro!

V moji sluzbi se uporablja sleng, pa saj se trudim pisati slovensko, me je ze tak Jana 3x opozorila

ajči, hvala!  :'( - to so solze sreče ;). trudim se po svojih močeh, je pa res, da mi je trenutno skoraj najpomembnejee, da dobro končam srednjo šolo (oz. da presežem samo sebe), ker je na faks, na katerega se nameravam vpisat izredno težko priti (pa nisem preveč optimistična). v življenju pa bi rada počela to, kar me veseli in ne bi rada postala nekaj samo zaradi tega, ker se bom na nekaj morala vpisati.

Saj ti bo uspelo. Kar si želiš iz srca slej ko prej tudi dobiš - verjemi.

v 8. razredu sem zaključevala tudi glasbeno šolo, hodila tja 3x na teden (dvakrat po 30 min in enkrat po 90 min), popoldan tudi skoraj vsak dan vadila klavir in jo potem tudi odlično zaključila (imela tudi nastope), ker je bil 8. r. zadnji, sem se morala pripravljat tud na eksterce, s katerih rezultati sem bila tudi zadovoljna (čeprav sem v 1. krogu imela več kot dovolj točk, sem šla pisat tudi drugič, ker sem vedela, da sem sposobna več in potem izgubila pri SLO vsega skupaj 0,5 točk, ker nisem vedela, kdo je napisal Cicibana). poleg tega sem hodila vsak dan na sprehode in dvakrat na teden trenirala agility, oz. spomladi s Sammyjem tudi opravljala malo šolo v 30 km oddaljenem kraju (skupaj mi je vzelo nekako 3 ure/1 dan).
je pa res, da tisto leto ni nič v primerjavi z gimnazijo (še posebej ne v 2. letniku, sedaj v 3. pa se mi ne zdi, da bi bil lažji oz. da bi se morala manj pripravljati kot lani).
glede študija pa mogoče obstaja majhen procent, da se mi bo uspelo vpisat tja.

kakšna pa si pa po uspehu sammy , če te lahko vprašam ? men cajta dobesedno zmankuje .... običajno grem spat ob 11:00 zvečer in se zbudim napol mrtev ob 5:50 ... pes je velika obveznost , samo sem vesel vsake minute , ko sem z njim...  :P :) ;)

prav dobra. jaz grem pa spat med 9 in 10 ;D ;). zbujam pa se ob 5.13, da lahko ujamem avtobus (za psa nimam časa zjutraj več kot to, da ga izpustim in ga potem zapre tisti, ki zadnji gre od hiše). pa ne mi sedaj reči,  naj se zbujam ob pol petih, da bom lahko pol ure z njim, ker tega pa res ne bi zdržala ...

wow ti so pa pridna , še dobr da imam šolo blizu drugače bi umrl od utrujenosti ..... jest sem pa velika lenoba , sploh se mi ne da učit tko da sem cel dan z sibom pa pol mam še treninge pa prijatlje pa me skor pokoplje , ko pridem iz šole.... pri meni je problem , ker nobenega ni doma pa tudi nihče noče skrbet zanjga razen sestre sam bog ne dej , da ga pelje ven , ko glede limonade al pa , ko gre zvečer ven   :-\ ! Komi čakam , da bodo počitnice , da se mal naspim  ;) !

Sammy,
daj no!!! ;)
Želim ti, da se ne obremenjuješ z ostalimi, ki bi ti radi solili pamet, koliko se ukvarjaš s svojim psom.
Zase vem, da posvetim psom kolikor je le možno (čudno, ko pa živim zanje in obratno :D ), pa vendar lahko priznam, da so ponavadi zjutraj pred službo zunaj le 10 min. Pa naj mi kdo reče da trpijo >:( ::)    Zaenkrat iz pasje strani še nisem dobila pritožb :P   
p.s.  delam polovični del. čas, tako da so čez 4 oz. najkasneje 6 ur spet zunaj ;)

lp in veliko uspeha, Sammy! in seveda lepih trenutkov s svojo mrcino ;) ;)

sammy: na ker faks pa se hočš upisat? sam ti pa ful ratuje, če poleg tega, da skrbiš za psa si še prav dobra....   ;)
jst pa mislm, da ti bo uspel!!! vsi upamo zate... ;) ;) :)

ob prebiranju vaših vzpodbudnih postov, si mislim, da mi bo mogoče prav zaradi vaše podpore uspelo! :) rada bi študirala psihologijo. ampak tudi če bom sprejeta, vse skupaj še ni doseženo - psa moram nekako vzeti s sabo v LJ ... :-\

Hm, v blizini mojega prejsnjega bloka je bil studenstki dom, kjer sem srecevala punco z mesancem ki je zivela tam - v eni izmed sob. Menda se moras zmenit in placevati nekaj vec, pa ga lahko imas.. In seveda cistit za njim, skrbeti za red uglaunem.

Upam da ti bo uspelo ;) !!

 
ja, za pse v študentih sem že slišala, vendar bi jaz rada bila v stanovanju (ne glede na to, ali mi bo Sammyja uspelo vzeti zraven ali ne).


hvala! :)

psihologijo sem tud js nameravala študirat, ampak zdaj sem to že odmislila, ker matematike ne spravim na več kot pa 2  :-\

Sammy zate pa držim pesti da ti oboje uspe, da prideš na psihologiji in da vzameš sammya zraven ;)

čaw

Pa saj se najdejo kaksna stanovanja kjer imajo ljudje moznost imeti psa sabo.. Nekej se bo ze naslo ;D

če po pravici povem, mislim, da bo težje prepričat starše, da ga vzamem s sabo, kot najti stanovanje in cimre ... :(

kaki so pa njihovi argumenti, zakaj naj bi pes ostal doma?  ???

zihr ti bo uspel sammy. sam kaj bojo doma počel s psom, saj ti skrbiš zanj...kdo bo pol? sej vem da ga majo radi sam še usen si pa ti njegov gospodar.  mogoče bojo mislil da se boš z njim ukvarjala namest da bi se učila al kaj...
no, pa srečno ;)

Sammy, a ti iščeš privat stanovanje - najem kakšne sobe v Ljubljani? Če prav mislim, boš verjetno v Ljubljano prišla čez 2 leti, mar ne? Jaz se lahko pozanimam pri enih, če bodo dovolili psa, ker sobe oddajajo. (2 sobi, kuhinja, kopalnica - najbolje da bi bila s kakšno cimro, ki jo poznaš) Seveda je to zaenkrat samo v moji glavi, njih bi mogla še prepričat, če bi tako daleč prišlo.

Kar se staršev tiče - verjetno se bojijo, da boš preveč časa posvetila psu in pa še nekaj je kar se ti danes mogoče zdi smešno, ti si zelooo navezana na Sammya, naše življenje pa naj bi bilo dosti daljše kot pasje. Mogoče mislijo, da bi na ta način, da ne bi bila vsak dan z njim, preprečili preveliko izgubo v tvojem srčku.

joj, jaz se spovnim, ko sem dobila psa so mi starši skos govoril da se ga bom po pol leta naveličala(pa se ga nism :P)..... pol pa k sem se velik ukvarjala z njim so mi govoril, da naj ne pozabm na šolo(težaki) :D...
sammy, sej men verjetn, no, zihr mi ne bi dovolil imet psa sabo tko, da te čist razumem kako je to

Puppy ares - mi lahko poveš, na kateri šoli ni na urniku Slovenskega jezika?

predvsem to, da "pes ni za stanovanje"

ups, sem prehitro stisnila "sporočilo".

torej, da nadaljujem. menijo, da če je pes notri, imaš v stanovanju vse polno dlak, smrdi, in zboliš! ??? ::) po drugi strani pa smo zdaj že dvakrat imeli psa na morju v apartmaju, je sobno čist, kljub temu, da je drugače v pesjaku, ni blo nobenih problemov, razen, spet, dlake, ki jih tako zelo motijo.
na čistočo so izredno "vdarjeni", jaz pa pol tega ne, kljub temu pa bi v stanovanju skrbela za to, da jih ne bi bilo toliko, da bi vsak takoj najprej to opazil in morebitni obiskovalec odšel poln dlak na oblekah. ampak tega pač ne morejo razumet.

razlog je seveda tudi ta, da bi po njihovem mnenju največ oz. preveč časa posvečala psu.
potem je še to, da tak pes ni za v mesto, pa "kaj si bodo starši tvojih cimrov mislili, ko bodo domov nosili dlake" ...  ::)

ajči, najlepša hvala za to ponudbo. bi bila vesela, če bi se lahko dali to "zrihtat" (uredit), predlagam, da se v nadalje glede tega dogovarjava po zasebnih sporočilih. ja, dobro si sklepala, (predvidoma) bom študirala v Ljubljani.
starše bi namreč bilo lažje prepričat, da vzamem Sammyja s sabo, če bi imela primerno stanovanje že zagotovljeno.

puppy ares, ja jaz skrbim zanj v glavnem. je pa res, da mu prvi obrok hrane da mami, ker jaz pridem komaj po pol tretji uri domov, ona pa že okrog dvanajstih, pa če sem bolna, gre oče z njim na sprehod. sem pa 100%, da vsakodnevnih sprehodov ne bi imel, niti ljubezni, niti pozornosti, če bi ga morala pustiti doma. :(

Ce ne bo slo na lep nacin, bos pac morala bolj na grobo.

Mami, ati, pes je moj, jaz skrbim za njega. To je moje zivljenje in tudi zanj sem odgovorna izkljucno jaz. Ce vama kaj ni vsec.. me dobita na to in to stevilko v mojem stanovanju v Ljubljani ;)

Pa kaj jih briga?
saj bo v tvojem stanovanju in tvoji cimri bodo polni dlak.
Mislim, da je človek ,ko gre študirat že polnoleten. Torej je skrajni čas,da se starši nehajo vtikat v njegove privatne zadeve.
Lepo jim razloži, da je pes tvoj, tvoje dlake in tvoja odgovornost.  Prav tako kot bo tvoja odgovornost , da redno študiraš.
Če jih torej skrbi ,da zaradi bolezni ,ki jih bo povzročila umazanija, čiščenja stanovanja in sprehajanje psa ne boš izpoljnjevat študijskih obveznosti, pač podpišite pogodbo, da te prenehajo finančno podpirat, ti pa jim sredstva za zafurano leto vrneš ( recimo, ne vem, petih letih ? pač stvar pogajanj) . Ker, če ti plačujejo kaj k študiju, imajo eno samo pravico: zahtevat namreč, da študiraš oz bolje , da doštudiraš.
Vlak vzgoje so pri skoraj 20 letih že zamudili (če si jm všeč ali ne, si kar si) in čas je , da prerežejo popkovino. To bo koristilo tudi njim , predvsem pa tebi , če jih tvoja sreča res skrbi. Podaljševanje skrbi za osnovne zadeve, kamor sodi skrb za higieno, socialni položaj  in organizacijo časa otrok , ni znak skrbnega starševstva ,pač pa bolestne navezanosti in pomanjkanja samouresničitve staršev na drugih področjih.
Poskušaj jim to obrazložiti - malo bolj diplomatsko seveda kot je moj tekst. Vključiš pa lahko predlog za podpis pogodbe, ki te zavezuje k rednemu študiju.
Poleg tega ti svetujem,da napneš vse sile za iskanje kakršnekoli špidendije, ter da se finančno čim prej in čim bolj osvobodiš- če ne drugega , to dobro dene.
Starše seveda skrbi, kootroci odhajajo- odhaja tudi delček njih. A pri podajanju  v ui svet ,bi jih lahko mnogo bolj skrbelo vse kaj drugega ,kot tvoje sobivanje z domačim psom. To bo mamreč zelo zmanjšalo možnost in čas za druge stranpoti in poskrbelo za relativno urejen urnik, kar je nedvomno vredno nekaj dlak na oblačilih.
 

umm ZOIA domnevam , da bo sammy komaj polnoletna , ko šla študirat in mislim , da denarja sama za študij in stanovanje nima ampak ji bodo starši pomagali .... tako da ga ne more kar vzet in rečt se slišimo.... na lep način se daleč pride :) , samo treba je malo nakladati kako dobre ocene imaš in da pes ni ovira itd....

Lahko pa se zmeniš, da te lahko večkrat pridejo preverit v kakšnem stanju je stanovanje itd. in ko bodo videli, da je vse ok bi te morali pustiti na miru. Če boš vsak dan posesala tudi dlak ne bo tako ogromno, kot si predstavljata starša. Je pa težko, ker starši hočejo, da je po njihovo dokler te vzdržujejo. Tudi pri meni je tako. Kakorkoli se boš že pogajala, se moraš na lep način, drugače se boš samo oddaljevala cilju.

v stanovanju, ki ga bodo oni financirali.

drugače pa hvala deteljica za tvoje sporočilo (seveda tudi vsem ostalim)! se popolnoma strinjam in ta ideja z pogodbo se mi zdi zelo v redu (kot nek izhod v sili, če ne bi šlo drugače, bi ga lahko uporabila).
spominja me na našega prof. psihologije, ki je rekel, da je pri vzgoji otrok potrebno na začetku, torej v zgodnjih otrokovih letih, napneti in trdo držati vajeti, ob začetku pubertete pa jih začeti rahljati.

zanima me še, če jih naj že zdaj začnem pripravljat na dejstvo, da si res želim psa s seboj. ponavadi sem za vsako tako stvar, ko sem kaj nameravala, pa nisem bila prepričana v uspeh oz. v to, da bi mi nekaj dovolili, začela težiti na koncu, ko so se morali v zelo kratkem času odločiti.

zdaj pa gre za bolj kompleksno, skoraj, če ne, življensko odločitev, zato bi bilo po mojem bolje, če bi prej začela delat na stvari. ampak ne vem, kako naj začnem. tako zares se še o tem nismo pogovarjali.

hmm sammy parkrat zalij rože , nesi smeti , speči jajca na oko in prepričan sem , da ti ga bodo dovolili vzeti  ;D ;D !

oprosti, se bom bolj potrudila pisati slovnično pravilno. :-X

sammy poskusi na lep način. saj ti bo uspelo, drugače pa bodo videli, ko ga bodo morali sami peljati na sprehode... ja, pa bodi pridna- to vedno "vžge" ;)

 ;D
Nočem biti pikolovska, ampak smo ravno danes pisali veliko začetnico. Slovenski jezik se piše z malo. :)

Sammy, držim pesti da boš sprejeta na faks in da boš vzela Sammyja sabo. ;)
Kako pa bi lahko starše prepirača pa ne vem. :-\ Saj so tudi pri meni mnenja da pes ni za v hišo, ampak kdaj pa že potrpijo. (Sicer pa Witty tako ali tako sama noče v dnevno, kuhinjo... Samo tukaj v računalniški sobi je.) Tako da kakšnega pametnega nasveta nimam.

lp, rina

Mišljeno je bilo kot ime predmeta na urniku....

To je odvisno od staršev,ker samo ti jih poznaš.Če ti kaže, da jih boš prepričala po lepi poti, potem začni zdaj- ampak po koščkih in diplomatsko ne preveč navalit , da se ne uprejo. Npr kdaj navržeš , kako bo zgledal tvoj urnik in omeniš sprehod psa zraven..pa tako mimogrede kaj v zvezi s psom in študijem v istem stavku.( Npr ja a veš kolk vsi divje žurajo,jaz bom pa zato prikrajšana,ker bom imela psa sabo. A veš una Mateja se je pa že v tretjem letniku poročila? Kdo ve če se bom jaz sploh kdaj ,ko bom pa mela vedno psa sabo? Ja sem šla pogledat v dijaški dom h kolegici tej in tej-a veš kaj so bli zakajeni? sem morala it za eno uro k Tanji v sobo da sem se nadihala, ker ona ma psa v sobi  , pa ne pusti kadit v cimru ....)
Pa npr prineseš kakšen članek o pozitivnem vplivu psa na učenje ipd in pozabiš zadevo na vidnem mestu.
Če kaže, da ne dobijo napada kontriranja , napreduješ naprej.
Jasno je ,da boš lažje študirala s psom pri nogah-dokazano to podaljšuje koncentracijo in naredi učenje prijetnejše(tudi osebno sprobano). Jasno je tudi ,da te bo misel na psa ,ki je nekje stran od tebe odvračala od koncentracije in zmanjševala učinkovitost študija.
Poleg tega se da krasno ponavljat in utrjevat snov na sprehodih. Jaz sem sicer med študijem jahala (+ imela psa)a je isto.
Doma si pripraviš listke s povzetki in shemami in ponavljaš vajo na psrehodu - ob kisiku gre bolj v glavo.
če začutiš hladen veter ob teh omembah ostani na tem nivoju.
najbrž ne bo šlo na lepo. Če ne bo šlo nalepo, raje ne načenjaj teme preveč. Pusti zadevo,da se vseliš in da se začne študij, potem pa enostavno odpelji psa in pusti sporočilo: "dragi starši,vem da niste navdušeni nad psi v stanovanju,a res se zavedam svojih odgvornosti. V to spada tudi to ,da s skrbjo za svojega ne obremenjujem vas in da mojemu psu nudim to kar potrebuje. V tolažbo naj vam bo dejstvo,da bom enako resna in odgovorna tudi pri drugih stvareh življenju,kamor sodi tudi redno opravljanje študijskih obveznosti in skrb za higieno, ter da v mestih 30 % gospodinstev živi z živalmi v stanovanju, pa so še vedno vsi zdravi in funkcionirajo normalno.
Vaju pozdravja vajina ljubeča hči:"
Žal v življenju ne gre vedno vse po optimalni poti. Tudi jaz sem se morala začasno odselit že pri 16 letih, d aso starši ugotovili ,da mislim resno in da ne morejo več manipulirat z mojim življenjem. In so dojeli sporočilo. Samo moraš bit trdno odločen, da če bo treba boš šel po težji-samostojni poti. Verjetnost j esicer neskončno majhna,d abi bilo to potrebno a moraš se je zavedat.
Dolgoročno pa je tako,da se tudi res moraš naučit borit zase in za svoj življenjski stil.Če s epustiš preveč manipulirati okolicim čeprav dobronamerno je  v končni fazi rezultat ta ,da s svojim življenjem nisi zadovoljen.

Res je, nakladati. Ko pa zvejo da si samo nakladal, je pa tut veselo, ane ? ..  :(

Upam, da ti bo na koncu uspelo prepričati starše. Po moje je najboljše igrati na to, da jih pač ne boš obremenjevala s skrbjo za psička, ki si ga ti želela. Sej je umazanija v stanovanju, ampak nič kar se ne bi dalo počistiti.

Samo ti veš kako jih najlažje prepričati :). Moraš pa biti vztrajna in verjamem, da ti bodo na koncu popustili ;)

Kljub temu se piše z malo! Z veliko začetnico se res piše imena predmetov, toda pri angleščini! :)

Še ena stvar je - ne vem, kako bo s prevozom. Svojega avta najbrž ne bom imela, z javnim prevozom pa psa ne morem prevažat. Mogoče bi z vlakom lahko, toda do najbližje postaje je nekje 30 km. Dvomim, da bi me peljali do tja z avtom in da bi gledali, kako vsak teden njihova hči odhaja s psom na vlak. To bi bilo zanju več kot preveč. Bom pa poskušala na tem, da pridem do avta.

A se psi ne smejo voziti z avtobusom? Z nagobčnikom bi te morali pustiti gor.

pri nas ne ... na žalost.

Kaj pa prijateljica/prijatelj iz tvojega kraja? Nekdo bo že imel avto... Prispevaš za bencin in te bodo prav veseli. ;)

hm ... na to sem že tudi pomislila. ampak trenutno še nobeden nima ne izpita ne avta :). sicer pa kdo bo avto čistil za mojim psom? ja vem, kaj si mislite ... ampak "navadne" ljudi to zelo moti. :-\

Sammy .. kaj pa , npr ce gres z vlakom, ostalo pot pa s taxijem? Ce poves da imas psa, ti posljejo malce vecji avto v katermu se lahko prevazajo tudi zivalice. Do kam pa te npr. pripelje vlak? Do zelezniske postaje na glavni busni v LJ ?

;D
Saj ni tako hudo. ;) Kupiš tisto pasjo prevleko za čez zadnje sedeže in jo po potrebi montiraš.

Sploh pa ni vredno paničarit tako zgodaj – do takrat imaš še dve leti (če se ne motim). Nikoli ne veš, kaj vse se lahko v tem času zgodi…

to je pa čudno, da ne moreš peljati psa na avtobus, pri nas je možno, samo doplačilo je 300sit (lpp).
to je dobra ideja, da prijatelja/ico prosiš...do takrat bo verjetno kdo imel že izpit, mogoče pa že sama. saj ti bo uspelo, res, samo obupaj ne! ;)

ja, to, da "navadne" ljudi motijo dlake... je čisto res, imam izkušnje :D

ummm v mojem kraju je ful prijazen voznik, ki me vedno pelje do ljubljane po polovični ceni in psa zastonj  :D ! ummm nisem dobro razumel , peljati kam sammy ?

Sib, peljati od doma do železniške postaje oz. peljati z avtom direktno do Lj.

lol sam se ne boš valda vozila iz lendave do ljubljane ali pač  ??? ?

Mislim, da ona to mislis za vracanje med vikendi ne pa za vsaki dan. Ka si se sploh pozanimala ce lahko gres z psom na avtobus?

ja, točno tak. sem se pozanimala na: http://www.apms.si/sl/
in sicer piše:

V. PREVOZ ŽIVALI

69. člen
Z vozili javnega avtobusnega prometa se praviloma ne sme prevažati žive živali, z izjemo lovskih in policijskih psov, psov gorske reševalne službe v spremstvu vodnika in psov vodnikov za slepe.
Pes mora biti na vrvici, mora imeti nagobčnik in znamko o veterinarskem cepljenju veljavno za tisto leto.
Nesnažni in mokri psi se ne smejo prevažati. V primeru prezasedenosti potnikov se psi ne smejo prevažati, razen v izjemnih primerih. Za prevoz psa se zaračuna veljavna potniška cena.

Ampak na tak način mi starši itak ne bi pustili, tako da ...

Sib, če bi vozila jaz, s svojim avtom, bi itak imela koga s sabo, samo drugo je, če so sopotniki s psom v tvojem avtu, ker je "dlakast" pač tvoj avto, kot če sta s psom sopotnika in umažeta avto koga drugega.

Mi ga imamo običajno v prtljažniku, pa so dlake kljub odeji še na zadnjih sedežih ... ::) Glede pridnosti, pa nimam kaj razpravljati - nikoli ne laja, je čist miren, je pa res, da ponavadi sedi, razen na zelo dolgih vožnjah se vleže.

rajši ga začni navajat na drugačno vožnjo, ker tako ne bo moglo bit, ko bo odrasel ... sicer pa to že spada v drugo temo.

Sammy, glede na to, da imas se nekaj casa do odhoda, bi se jaz na tvojem mestu lotila vsestranskega nacrtovanja. Strinjam se namrec s predhodnicami (zlasti z deteljico), da mora vsak otrok prej ko slej starsem dopovedati, da je sposoben misliti s svojo glavo, se odgovorno odlocati in da zmore samostojno izpeljati, kar si je nalozil. Tudi tebe to caka. Po mojih izkusnjah se jim to najbolje dopove z dejanji, ne pogovori. Ob priloznostih se jim dokazi kot samostojno, delavno in odgovorno dekle. Zavihaj rokave v soli, gospodinjstvu... Dokazi sebi in njim, da zmores poskrbeti zase in se za koga zraven. To "trganje popkovine" lahko starsi zelo custveno jemljejo, hkrati pa tega ne pokazejo. Tudi tebi recimo govorijo o nekih argumentih (dlaka, to, ono...)... cisto mozno pa je, da ti Sammyja nocejo dati zraven za v Ljubljano, ker vejo, da se bos le na ta nacin resnicno vsak vikend vrnila k njim. ::)

Sploh ne dvomim v to, da se ne bi dalo studirati in hkrati skrbeti za psa. Jaz sem se delala za povrh, pa mi je uspelo. Je pa res, da bos imela zaradi tega gotovo manj casa kot vrstniki. Ugotoviti moras, ce bi te to motilo. Gotovo se bos morala odreci marsikateremu zuru. Meni to ni bil tak problem, ker so mi itak najvecji zur psi. 

Lahko bi tudi na primer ze zdaj zacela varcevati za vozniski izpit in avto (npr.: sorodnikom reces, da bi bila namesto novoletnih in rojstnodnevnih daril bolj vesela prispevka v tvoj hranilnik, nekaj lahko zberes tudi s pocitniskim delom...). Meni je na ta nacin uspelo zbrati za izpit, prvi avto (katrco) pa mi je podaril dedi.

Aja, se to: Na sprehodih se res odlicno studira! Najbrz je vzrok svez zrak. ;)

Časa za kaj? Sedaj skoraj ves prosti čas porabim za psa, tako da je za mene prosti čas tudi, ko sem z njim, tudi ko skrbim za njega.


Glede tega me pa sploh ne skrbi in niti malo me ne moti ... Če bom imela njega zraven, mi ne bo nič manjkalo.

Glede tega me pa sploh ne skrbi in niti malo me ne moti ... Če bom imela njega zraven, mi ne bo nič manjkalo.

to je pa res ful lepo slišat ;)

ampak zakaj ti starši ne bi dovolili psa peljati na avtobusu? ???

aja, če boš pa kdaj slučajno rabila v Ljubljani, da ti bo kdo skrbel na Sammyja...jaz ti ponudim pomoč, tako, da če boš kdaj rabila....kar reč :D ;D ;)

Na avtobusu pri nas itak ne smeš meti psa s sabo, starši pa mi ne bi dovolili zato, ker imajo srednjeveška načela in bi jih skrbelo, kaj si bodo ostali mislili in so mnenja, da bi bili slabi starši v očeh drugih, če bi mi take stvari dovolili. Poleg tega tudi ne zaupajo Sammyju in jih vedno skrbi, kaj pa če bo ...


Hvala :) Se bom spomnila potem na tebe! ;)

Zakaj pa ne bos imela avta?

Ce hoces intenzivno studirati, se intenzivno ukvarjati s psom, ti mogoce obcasno zmanjka casa, da bi se intenzivno ukvarjal s kaksno sluzbo, ki bi ti pokrila avto, njegove stroske in bencin.

Mogoče ga bom, verjetno pa ne.

Zoia, pameten odgovor ...

Sammy, imena predmetov pišemo načeloma z veliko začetnico. ;)

Sicer pa ... Sama sem starše preprosto seznanila z dejstvom. Želim si psa, to mi pomeni več kot njihova finančna pomoč in kakršnakoli druga vrsta podpore. Psa bom torej imela (v stanovanju seveda). Če me zaradi tega ne bodo podpirali, me pač ne bodo, študentskega dela v Ljubljani nikoli ne zmanjka, pri letih, ko zaključiš srednjo šolo, pa tudi kakšne druge podpore z njihove strani ne potrebuješ več.
K mami hodim brez psa, ker je stanovanje njeno. Domov se vozim zaradi neke druge stvari, sicer bi starše pač zelo poredko obiskala. Žal - imam svoje življenje in svojega psa, če se oni ne morejo vključiti, se pač ne bodo. Če niso pripravljeni zavreči nekih fiksnih idej, niso vredni, da se zaradi tega sekiram. Ker to, da TI (ali pa jaz in kdorkoli drug) ne smeš imeti psa v SVOJEM stanovanju (ne glede na to, kdo ga financira!) ni prav nič drugega kot neka fiksna ideja. Vsak človek, ne glede na to, koliko je star, ima pravico do odločanja o tem, kako bo živel, če pri tem ne moti drugih. Če živiš s psom 200 km od hiše svojih staršev, pa jih to, roko na srce, res ne more nikakor ovirati.
Mogoče se sliši nespoštljivo, ampak tudi vsiljevanje življenjskega stila (kar blazno radi počnejo starši) ni spoštljivo. Postavit se moraš zase. Seveda, če ti Sammy pomeni dovolj, da si se pripravljena odreči vsemu tistemu, kar sem zgoraj naštela. Čeprav je zelo mala verjetnost, da bodo starši res odtegnili svojo pomoč, to je "tveganje".

Bi na AklAmin post dodala samo se, da so starsi po zakonu dolzni svoje otroke prezivljati, dokler se redno solajo. Tudi, ce imajo pse. Za tiste, ki nimajo dovolj financnih sredstev, so pa stipendije. ;)

ja tudi jaz sem take narave, da se popolnoma strinjam s tem mnenjem in sem tudi sama šla po podobni poti- sicer zaradi drugih stvari a podobno.

Po tvojih opombah kaže ( a ne želim biti nespoštljiva, morda se motim- to veš le ti, vzemi to kot teoretično predpostavko),da so tvoji starši precej malomeščanski in da jih čisto preveč skrbi kaj bo kdorkoli, ki ga nič ne briga, rekel ali mislil.
Vpliva ljudi s takim značajem, bi se jaz vsekakor poskušala čimprej znebiti. sorry ampak značaji otrok pač niso nujno kompatibilni z značaji staršev. Starši morajo dojeti, da imajo otroci pravico do svojega stila in svojega življenja, če jim gre to slabo od rok-  je pač žal bolj boleče  :'(.
Leto gor ali dol (ali pa pet) ljudje z željo po obvladovanju tujega življenja za svoj lasten imidž ne odnehajo zlahka  :( in ne pri določeni starosti otrok  ???. Najverjetneje bodo poskušali na tvoje življenje (oz svoj imidž) vplivati nedoločljivo odlgo- še po študiju in ne samo glede psa, pač pa še glede izbire posla , službe, partnerja in kdo ve česa...ne pusti se spremeniti v marioneto  ::).

kakor koli se boš torej odločila glede psa ,se odloči zaradi sebe in kakor bo tebi zdelo bolj praktično, ne pa zaradi staršev.( pustiš psa in si podaljšaš vzdrževanje za nekaj let, ali pa tvegaš finančne težave in že sedaj zaživiš kakor ti hočeš).
Glede vseh problemov- "problemi so zato , da jih rešujemo"   ;)je en star pregovor .  Torej , ko problem bo, se vedno najde rešitev. Je sicer čisto zanimivo premlevati opcije, a reševati probleme preden nastopijo je neprodutivno. Prav tako je nemogoče predvideti vse okoliščine in probleme , ki bodo nastopile.
Pomembno je samo ,da imaš svojo linijo in da veš kaj hočeš- dolgoročno.

V dveh letih -kolikor razumem bo tvoj študij čez dve leti, se človek pri tvoji starosti še zelooo spremeni. Pojavijo se tudi številna nova sdejstva in možnosti.Zato ponovno svetujem, da se posvetiš trenutnim problemom in trenutnemu življenju.
Morda je celo smiselno,da večpremišlajš o tem,če si zagotovo izbrala pravi študij,kakor o tem kako boš uredila s psom.
Ne da bi bilo s tvojo izbiro kaj narobe-a ali veš tudi kaj in je bi rada delala? kakšne so sploh zaposlitvene možnosti v izbrani stroki? Ali je to edina tvoja opcija? Ali bi zraven vpisala še kakšno novinarstvo ali sociologojo ali kaj podobnega?
Zgolj v primer kaj vse so lahko opcije bolj nujnega razmišlanja kot o tem kako boš spravila psa čez dve leti v Ljubljano  ;).

Jaz pa stavim, da z malo :). Lahko pa jutri vprašam ...

Jah, saj verjetno imate prav. Zaradi tega se preveč obremenjujem in bi morala rajši razmišljati okrog drugih stravi. Težko bi rekla, da finančne podpore ne potrebujem in da lahko študiram (ta študij je baje zelo težak oz. zahteva ogromno časa), skrbim za psa bolje kot bi doma ostali družinski člani, pa še hodim v službo ... To troje sigurno ne bi zmogla!
Sicer pa, hej, kje piše, da mi nameravajo starši odtehniti finančno pomoč, če bom imela psa s sabo? Ja, vem, to sem pred časom sama napisala, ker pač sklepam, da bo tako in da bodo poskušali z vsemi sredstvi, ker prvič, menijo da pes ni za v stanovanje (še posebej pa ne, če ga oni plačujejo, in drugič, so mnenja, da bi tako samo še na psa mislila in se za študij ne bi brigala ::)
Ampak to so samo moja sklepanja.  Najprej moram sploh začeti pogovor v tej smeri. Toda problem je v tem, da me je preveč strah reakcije in zavrnitve že takoj na začetku. Enostavno ne vem, kje začeti in kako.

Joj, pa saj nisem mislila tako resno, no. ;) (So pa tudi nas učili, da se predmeti pišejo z malo. :P)

lp, rina

sammy saj bo...saj do takrat imaš še dovolj časa. :) :)   




nehajmo s tem, prosim....saj se bom potrudila pisati pravilno! :) pa z malo se pišejo ;D

jaz sem za slovnične napake izredno občutljiva (razredni pravopis ;D - če ne veš, kako se kaj napiše, se javi pri meni :P ) ....

je pa res, da po forumih in podobnih zadevah izredno rada pišem vse z malo začetnico :). sicer pa je to že izven teme ...

Sammy, študiram slovenistiko. ::) Lani je ena prof. zavrnila okoli 50 seminarskih, ker je bil naziv predmeta na prvi strani zapisan z malo začetnico. Biliv mi. ;D Čeprav po moje ni absolutno narobe, če pišeš fizika z malo začetnico.
Zdaj pa res dovolj o tem!

Sammy, a si prepričana da na vašem koncu psa ne smeš vzeti na avtobus? Jaz sem enkrat ,res že pred leti, peljala psico z avtobusom iz Ljubljane na vaš konec, od začetka so precej nergali, zlasti Hrvatje(enega je recimo motilo, ker je psica dihala, pa se mu je zic tresel), ki jih je bilo za pol avtobusa, že v Trojanah so jo pa vsi hoteli futrat in božat. Še oprtnico za reševalnega psa ti lahko posodim če hočeš. Grem stavit, da te bodo starši potem, ko bodo enkrat doživeli sramoto, da se bo njihova hčerka peljala na avtobusu s psom, rade volje vozili vsaj do vlaka.
Sploh pa imam občutek, da bi lažje pustila psa ob vikendih v Ljubljani, vsaj začasno, dokler se ne dokoplješ do avtomobila.

ok ... pozabila vprašat ...


Nekaj strani nazaj sem kopirala tekst iz pravilnika od Avtobusnega prometa MS. To, da si psico peljala iz vaših krajev do sem, verjamem, a da bi tukaj psa sprejeli na avtobus, tega pa ni. Razen, če je službeni itd.
Za tisto, da bi mi posodila oprtnico, pa hvala! Bom ti potem javila, če jo bom potrebovala :)

itaq da psa spustijo na avtobus , sem dans vprašu enga k vozi avtobusa pa je reku sam če pas ne laje ali skače in da je na vrvici....

to je odvisno od avtoprevoznikov oz. podjetij ...

Ne, saj gre bolj za foro, če so tvoji starši res taki, kot si jih opisala, bi jih ob tem kap.Pa debelo kožo moraš imeti, če pripelješ psa na avtobus ( na vlaku je malce bolje), so take pripombe, da te kap. Samo hec je, malce kasneje se v avtobusu sploh ne pogovarjajo več o drugem kot o svojih (svojih znancev) psih. Sicer je odvisno od šoferja, ampak če pripelješ psa z vnaprej plačano karto, te definitivno ne vrže dol. Se mi je pa zgodilo, da je enkrat šofer vrgel dol babo (in to med dvema postajama na cesto) ki ni hotela plačati karte, ker je bil na avtobusu pes.
Pa še nekaj, pes mora biti popolnoma navajen na nagobčnik.
Sicer bi pa jaz na tvojem mestu verjetno ubrala potuhnjeno-postavi pred izvršeno dejstvo-
varianto. Ko bi prišel zato čas, bi se lepo pustila psa doma, se vselila v stanovanje, počakala kak teden ( medtem bi verjetno spoznala kakšnega študenta z vašega konaca za prevoz), ko bi vse lepo se uredilo, pa bi brez pretiranega pojasnjevanja odpeljala psa s seboj. In počakala, kakšne bodo reakcije.

pa to je pa že od sile :  Lanabela, spet sva istega mnenja  ;D ;D ;D

Študentka sem že 3 leta in lahko ti potrdim, da se da delati, študirati in še skrbeti za psa. Ni lahko, ampak da se (odrekati se moraš zabavam, osebnemu prostemu času....).

Pri meni je situacija malce drugačna, kajti ni mi potrebno plačevati stanovanja (živim dovolj blizu Lj, da se vsak dan vozim domov). Vendar kljub temu delam - da lahko vzdržujem psa (doma ne dajo niti tolarja za njegovo oskrbo). In vsi vemo, da imeti psa tudi ni poceni. 

Imam pa kar nekaj sošolk, ki delajo to troje. Ali pa imajo namesto psa kakšno drugo "obveznost" (npr: vzporedni študij). Vse se da, samo če se hoče ;)

scythe se strinjam s tabo.. ok, sicer sem prejšnjo leto nekaj v šoli zabluzla, samo to  ni zaradi psa, ker sem časa imela čisto dovolj za učenje, pa se nisem spravla >:( pa dobro, za to sem jaz kriva.. prosti čas je za mene čas s psom.. kolegice grejo vcasih z mano na sprehod, tako da se se zdaj videvamo, cetudi manjkrat kot prej..
denar , ki ga prisluzim pa gre za psa  ::) .. -za njegovo ugodje ter razstave, sele to, kar mi ostane, s tem si privoscim kaj za sebe  ::) :P
glede prevoza pa ne skrbi, sicer niamm izkusenj, samo vozniki so bolj ali manj isti, tako da ko srecas enega, ki ti dovoli prevoz z psom, se probaj pozanimat, kdaj ta vozi, ter bodi redna voznica pri njemu.. sigurno niso vsi proti psom ;) :D
se pa strinjam glede tega da moras imeti trdo kozo, samo to tako ali tako ze moras imet , če imaš psa tako rad kot vecina nas forumovcev ::)  ze recimo ko grem po mestu pa se pogovarjam z psom, opazke pa grdi pogledi letijo od vsepovsod ::) ;D ;D

Sammy... ce se spomnes, sem na zacetku te teme tudi jaz pisala, da pri nas psi niso dovoljeni v stanovanju.

No vmes sem zacela delat in moji plani so bili nekako taki, da se odselim in nabavim svojega psa, ki bo v stanovanju. Pa je bila zelja premocna in prehuda... in potem sem nekaj dni razmisljala, zvecer posedla vso druzino za mizo in razlozila, je tako in tako, tega psa si ful zelim, samo mora bit v stanovanju, vem da ste proti, ampak se ne bi dalo mogoce kako zmenit...?
In so vsi trije rekli, da sicer njim ni prevec vsec ideja, pa kaj ce bi se malo pocakala, da naredimo zaprto verando, da bo pes na verandi... Ampak da naceloma razumejo, da si jaz to mocno zelim in naj se sama odlocim.
No, sem se malo mozgala in razmisljala... in potem sem psa vzela, je v stanovanju, sicer ne sme v spalnice v zgornjem nadstropju, ima pa prost vhod v hiso, kadar hoce.
Starejsa psica sicer kao ne sme v hiso... ampak jaz jo vseeno spuscam, saj jaz pometam vsak vecer za njima. In racunam, da ce bom pridno cistila in pospravljala za psom, bo pocasi smel tudi v mojo sobo - zaenkrat itak se ne sme po stopnicah ;)

Samo toliko, da vidis, da se da ;)

Zakaj?
Jaz nad nagobčnikom nisem niti malo navdušena, nikoli ga nisem potrebovala (zaradi psa, ne zaradi ljudi). A misliš zato, ker če bi vztrajno zahtevali, naj mu dam nagobčnik, da ne bi mislili, da je agresiven ali kaj, ker bi se nekaj časa upiral? Saj za silo bi ga bila mogoče pripravljena navajat, pa odšteti tistih nekaj tisoč (saj ne vem, koliko stanejo) za najlonski nagobčnik ... ::)


O tem sem jaz tudi razmišljala. Ampak to o psu mora z lastnikom stanovanja biti že prej zmenjeno. In kaj naj rečem, če se bodo moji pogovarjali z njim in jim bo kaj omenil?

Na vlaku, avtobusu itd. mora imeti pes nagobčnik. Zato se splača navadit. Se mi pa zdi prav, nikdar ne veš, čeprav bi dal vsak roko v ogenj. ;) Tudi jaz. ::)
Sama poišči stanovanje, pa se lastnik ne bo nič pogovarjal s tvojimi starši. Ne poznam primera, da bi kateri najemodajalec zahteval pogovor s starši. Zakaj le? ??? Če pa bo, pa itak takoj DAAALEČ stran. ;D To ni nikdar dobrodošlo. ;)

Najemodajalec mogoče ne bo zahteval pogovor s starši, bodo pa ga oni z njim! ::)

Boš pač dala "napačno" številko. :P Ali pa jih boš seznanila z dejstvom o svoji starosti. Njih skrbi, kaj bodo rekli starši tvoje cimre, če bo pes v stanovanju. Tebe pa mogoče skrbi, kaj si bo o tebi mislila tvoja cimra, če bosta mamica in očka zahtevala pogovor z najemodajalcem. ;D Jaz bi dvakrat premislila, preden bi se vselila s takšno cimro - nisi nikdar ziher, da ne bodo začeli "skrbet" še za tebe. Argh. ;)

Sammy!
Kolikor je meni znano je pes večinoma dovoljen na avtobusu,  Z nagobčnikom, obvezno.
Mene v LJ šofer ni spustil na avtobus z 20 kg zverinico, ker nisva imela nagobčnika. z nagobčnikom bi šlo  ::)
Je pa verjetno ob kakšni gužvi malce nerodno. Zaradi ljudi, ki se zgražajo nad psom. Odvisno je tudi od šoferja ;)
še nekaj glede nagobčnika - Z vlakom sem se s svojimi psi kar veliko prevozila, pa nikoli nisem imela nagobčnika.
Point je, da so ''zaposleni'' na vlaku POLOVICO odgovorni v primeru ugriza psa.
Pri meni so več ali manj psa kar spregledali, tudi karte ogromnokrat nisem plačala. Enkrat je bila pripomba, da pes brez nagobčnika ne sme biti na vlaku- pa vseeno nisem letela dol ;D   
enkrat drugič sem bila ''priviligirana'', sem se z zaposlenim, katerega je Oxa očitno očarala  ;D ;D ;D, utaborila pred kabino, si krajšala čas z izmenjavo besed in občasnim cigaretom :D :D

A lastnik stanovanja mogoče že ve kaj o tem, da bi pripeljala psa?
Jaz sem naletela na tako nesrečno stanovanje, kjer tudi prošnja vodje vseh enot reševalnih psov SLO ni pomagala :o :o :P :P
Včasih sem jih  na riziko kar pripeljala v stanovanje in jih kdaj pa kdaj še vedno (sedaj sem v LJ le 1x na teden).
Ne bi pa o njegovi (lastnik) reakciji na mojo ''predrzno'' in ''arogantno'' prošnjo. :-X :-X

Upam, da ti bo uspelo!

Teja

na avtobusu je nagobčnik obvezen, ti pa bi vozila psa kar daleč. Nikogar nič ne briga ali je pes hud ali ne. nihče, tudi ti ne, ne more točno predvideti, kaj bi storil pes če bi prišlo do nesreče recimo, da o tem, da lahko psa v gužvi pohodijo sploh ne govorim. eden od vzrokov, zakaj tako neradi spuščajo pse na javne prevozna sredstva je tudi nediscipliniranost lastnikov psov - ko pride mimo kondukterja psu sname nagobčnik. Psa, ki je dobro navajen na nagobčnik ta prav nič ne moti, ne vem pa zakaj tako strašansko moti lastnike.

zato, ker ljudje, ki vidijo psa z nagobčnikom takoj posledično pomislijo na to, da je pes nevaren. meni pa to ni všeč.


komu naj dam napačno številko? ne vem, toda mislim, da si me narobe razumela. itak da si mislim stanovanje iskat sama, toda moji starši bodo želeli vedeti, kdo je lastnik in kakšen je.


ne, mene to ne skrbi. mogoče je nekaterim čudno, ampak večino staršev skrbi za svoje otroke, jim ni vseeno zanje in želijo tudi imeti stvari pod kontrolo.


s kakšno cimro?

Kaj pa potem. Si vsaj tacat po njem ne upajo. Kaj pa mene briga kaj si mislijo ljudje. Je pa ponavadi reakcija ravno obratna, sopotnike zanima, zakaj mora imeti tak prijazen kužek nagobčnik in se jim smili.
Sploh pa, predpis je tak kot je, če ti ni všeč, pač ne boš šla s psom na avtobus.

Dozdeva se mi, da bo najhujši problem najti lastnika stanovanja, ki ti bo dovolil imeti notri psa. S cimro načeloma ne bi smelo biti problema, mnenje njenih staršev pa je brez pomena.

Saj niti ne bi rada šla na avtobus s psom ... Najraje bi se peljala s svojim avtom, pa ne bi imela nobenih problemov. Samo mogoče mi ne bo uspelo ... Stvar je v tem, da bi me tudi na avtobus moral nekdo od domačih peljat (okrog 5 min), do vlaka pa je kar pol ure.

Meni pa se zdi, da bo najtežje starše prepričat za to. Mnenje staršev od cimre pa je pomembno, ker nekaterim ni všeč, da je njihov otrok v istem stanovanju z nekom, ki ima psa s sabo. Žal.

Pa mora cimra nujno biti ? Kaj pa ce najdes se eno s psom ? ;D

ja mora biti ... potem se najemnina razdeli ... če bi pa našla še eno s psom, bi pa blo tudi ok. čeprav več psov - več vragolij :D

joj, danes, ko sem šla Sammyju dat obrok, pa prišla nazaj v kuhinjo, ker so sedeli ostali družinski člani, pa se eden oglasi: "kakšna je to dlaka?" je bla ena v zraku ... ::) :( zakaj jih tako moti?! ??? :'(

Aja ... no upam da se bo uredil..  ;)

ja meni se tud to dogaja...s tem, da dlako kdaj najdejo v juhi ::)...samo se smejijo (na srečo). sploh pa je ati občutliv na te stvari, samo ni hujšega :D

Meni je ravno tako "ogabno" če najdem v juhi očetov las ali pa pasjo dlako. Zato se nima fotr kej za bunit  ;D Ampak seveda, da se vseeno.  Kljub temu, da pes ni nikoli v zgornjih prostorih, se sem pa tja najde kakšna dlaka. Zaenkrat še ni bilo nobenih hudih scen - upam, da jih tudi vnaprej ne bo.

žal mi je, da moram priznati, ampak meni se dosti bolj "gabijo" človeški izrastki v hrani kot sammyjevi ::)

Na vratih kuhinje je napis: dlake so koristen dodatek hrani. Dokler gre za posamezne dlake jih nihče več niti ne opazi. Pod pogojem da so bele. Ko sem v soboto na tekmi našla v golažu črno dlako, mi ni bila nič všeč.

Diskriminacija! ;D :P ;)

Moram priznati, da sem o tej temi kar precej razmišljala kajti slej ko prej bom tudi jaz morala na svoje (ja faksa bo enkrat konec in najbrž bo treba postati popolnoma samostojen ;) ).

Sammy ne razumem tvojih staršev. Enostavno ne. Dovolijo ti psa, z njim živijo že 3 leta, pa so še vedno tako zoprni? (oprosti besedam).  :o

Razumem, da starši radi komplicirajo in postavljajo pogoje. Tudi meni so jih, kajti dala sem cel krvavi pot, da sem lahko dobila Astorja. Njihovi pogoji so bili: sama ga vzdržuješ (torej sama financiram VSE kar se tiče psa - pa sem redna študentka), pes ne sme v spalnice (v mojo sobo lahko), v kuhinjo in v dnevno sobo (no ja, na začetku je bilo rečeno, da sploh ne sme v hišo - do danes so že sami predlagali, da je lahko na hodniku). Pogoje sem seveda sprejela, kljub temu, da je Astor zame veliko finančno breme. Toda zmorem - se odpovedujem raznim pijačkam, žuranju vsak vikend, na faksu grem namesto na kavo raje v knjižnico študirat (tako nič ne zapravim pa še učim se  ;D ). V glavnem malce odrekanja pa gre.
S tem hočem predvsem povedati, da se da veliko narediti, če imaš voljo, željo in cilj.

Pa da se vrnem k bistvu. Psa imate že 3 leta. Najbrž so ga plačali starši? Najbrž zanj plačujejo tudi hrano, veterinarja, šolanja? Zakaj te potem ne bi peljali z avtom na vlak? Kako pa sta hodila v šolo? Omenila si, da ste šli na morje - psa najbrž niste mogli teleportirati tja. ;) Zakaj torej kompliciranje sedaj?  ??? Ali se samo bojiš vprašati starše, če bi te peljali na vlak s psom vred?

Sicer ne vem kako je pri vas, ampak pri meni užge če pristopim h staršem z dobrim načrtom. Da vem kaj hočem, da imam že nekaj informacij in predvsem, da imam realen načrt kako nekaj izvesti (točno to sem morala narediti tudi, da sem jih prepričala za psa).
Torej - do faksa imaš še nekaj časa, pa vseeno vidim, da se že (miselno) pripravljaš. Dober začetek.

Naredi si načrt:
a) najti cimra že vnaprej (poišči nekoga iz vašega okoliša, šole, ki gre študirat v tisto mesto kamor greš ti. Idealno bi bilo, če je to nekdo ki ga malce bolje poznaš in da veš, da ima rad živali. Pogovori se s "potencialnimi kandidati", če že kaj razmišljajo o stanovanju etc. Napelji pogovor na to, da bi rada s seboj vzela psa, bla bla bla..... In potem, če je osebi za zaupati in da je resna v svojih namenih ji predlagaj, da bi lahko skupaj našli stanovanje. Sicer ni nujno, da imaš cimra že vnaprej - vendar je po moje vsaj malce lažje).
b) pripravi si finančno shemo (stanovanje bodo plačevali starši. Ponudi se, da sama financiraš psa - ne pozabi, morala se boš malce žrtvovati oz. narediti nekaj, da bodo oni videli korist v tem. Predstavi jim to idejo kakor, da jim vzemaš finančno breme na svoja pleča, da si sposobna prenesti takšno odgovornost...etc).
c) ko boš imela cimra jim povej, da ima ta oseba zelo rada živali. Da jo dlake ne motijo - ampak konec koncev boš tako ali tako zelo redoljubna (da jim utrdiš to vero že sedaj pridno pospravljaj doma ;) ). In če bodo kdaj dlake vidne - se zgodi, saj tudi nam izpadajo lasje in so na določenih površinah vidni (ko smo ravno pri tem - kako norim ko pomivam kopalnico in je le ta vedno polna mamičinih las!!  >:( )

V glavnem - to so moji predlogi. Pri meni vžge tako. Predvsem ne pali neko najstniško teženje oz. najstniške želje. Ponuditi jim moraš nek realen načrt, dobro predstaviti situacijo. Razmisliti moraš o vseh možnostih, premisliti o vseh vprašanjih, ki ti jih bosta morebiti postavila. Biti moraš trdna - da si to res želiš in da ni samo muha enodnevnica.

A že nakladam? ;) Ni moj namen pametovanje, samo poskušam najti nekaj kar bi ti ustrezalo, kajti ta tema mi res že nekaj časa ne gre iz glave.

Hvala za tako obsežen odgovor!


niti jaz ...v bistvu ne živijo z njim, on živi samo poleg  :(.

strošek ob nakupu smo si razdelili na 4 dele (smo štiričlanska družina). žal ravno zaradi tega velja za družinskega psa - "je od vseh". po moji logiki pes pripada tistemu, ki zanj skrbi, se z njim ukvarja itd. ne pa kdo je plačal zanj. ravno zaradi tega sva z bratcem v konfliktu - vsega mu v zvezi s Sammyjem ne pustim (včasih ima čudne ideje) pa mi vrže v faco: "Potem pa mi vrni tistih ...".

starši plačujejo zanj brikete (čeprav je tudi kuhano hrano; s tem, da pedigree in chappi nista v redu, so se tudi sprijaznili), veterinarske stroške in tudi šolanje so mi plačali. to, da bi se pes vozil z javnim prevozom se njim zdi skrajna zadeva, ki je enostavno niso vajeni. v šolo (v 30 km oddaljen kraj) pa sva hodila z eno x osebo (čeprav so naju na začetku peljali naši, dokler tisti osebi niso dovolj zaupali ::)).
prvo leto ni bilo govora o tem, da bi šel pes z nami na morje in niti ni ... :'( potem sem pa rekla, da grem v portorož na agility tekmo in smo rezervirali apartma okrog tistega datuma. na tekmo sem mislila dejansko iti, vendar je potem dva tedna prej Sammy začel šepat in nisva mogla. vse pa je bilo že rezervirano, tako da smo potem le šli tja (o tem, koliko pritoževanja je bilo zaradi dlak, ne bi).
naslednje leto še ni bilo samoumevno (za njih), da gre z nami, sem pa zato jaz postavila pogoj, da grem z njimi samo, če lahko gre tud Sammy zraven. in so se sprijaznili.


se moram ponavljat: zato, ker so mnenja, da pes ni za v stanovanje in da je to slabo za zdravje bla bla bla ... ::)
ni stvar samo v prevozu, večji problem jih bo dejansko prepričat, da bom 5 dni na teden živela s psom pod isto streho in v istih prostorih.

enostavno ne vem, kako naj začnem, kako naj napeljem pogovor na to (take stvari mi ne gredo preveč od rok)...

če bom čez dve leti uspela uresničiti vsaj glavne cilje (oz. glavni cilj - da gre Sammy z mano v LJ), vas vse skupaj povabim na pijačo (brezalkoholno, da se razumemo ali pa sladoled :) ; alkohola ne pijem in tudi ne plačujem - zato "bogvekakšnega" odrekanja ne bom imela, za pijančevanje mi ni).

Malce sem pozna, sem pozabila na tole temo. ::)
Dooh. ::) Človek se mora včasih znajt. Boš že pogruntala.

Večina skuša obdržati kontrolo, ja. In to čiiiiim dlje. Od človeka odvisno, kako dolgo si pusti dihati za ovratnik. ;)


S takšno, ki ima posesivne ali pa preveč "zaskrbljene" starše. To povzroča obilico neprijetnosti. ;D

Ampak to je zgolj moje mnenje, meni je tako uspelo. Razumem, da se ti zdi ravnanje tvojih staršev upravičeno, tudi meni se je včasih tako dozdevalo. Nekaterim se to dozdeva vse življenje. Kakorkoli. Če se boš ozirala na mnenje drugih, na njihove želje, opravičevala njihovo početje, se boš sama omejila. Rešitev je zelo preprosta. Sploh pa še imaš čas. Mogoče nas bo do takrat vse pomorila ptičja gripa, tako da se ne splača sekirat. ;D

? da slišim ... (oz. preberem). ???

po tvojem naj torej spakiram svoje stvari in se poberem (čim prej, tem boljše). bi, če bi bila finančno preskrbljena, tako pa bom morala sprejemat nekatere pogoje in zahteve dokler ne dobim službe. takrat pa - adios amigos ....

Oprosti, sicer sem prebrala celo temo vendar nisem našla konkretnega razloga zakaj te starši ne bi peljali z avtom. Sedaj vidim, da je bolj problem v tem, da bi živela s psom v stanovanju.

Kaj pa če bi poprosila kakšnega forumaša (iz tvoje bližine), ki ima psa v stanovanju, da začne prihajati k vam na obisk. Najprej brez psa - potem čez nekaj časa s psom in ko ga bodo tvoji starši "vzljubili" naj pove, da živi s psom v stanovanju. Sicer mogoče malce dolgotrajen postopek vendar bi tako lahko videli (od nekoga, ki mu zaupajo), da stvar ni tako grozna (kajti mislim, da četudi jim boš skakala po glavi, da boš enako zdrava s psom ali brez - da ne bodo dojeli bistva).

Samo ideja ;)

Najprej se moraš dobro pripravit. Tako kot sem ti rekla - narediti dober načrt. Potem pa enkrat po kosilu prosiš starše, če se lahko o nečem pogovorite (če ne znaš ovinkarit slučajno ;) ).

Kar pa se tiče brata. Jaz bi na tvojem mestu čimprej zbrala denar in mu vrnila, da ti ne bo nikoli več očital!! Mater - jaz sem bratu prepustila super računalnik, za katerega sem tudi jaz dala denar, samo zato, ker vem, da bo umrl od žalosti če ne bo mogel igrati najnovejše igrice, jaz pa nimam teh potreb in sem zadovoljna z manj zmogljivim računalnikom).

Sploh se ne gre za pijančevanje ;) Ko sem prvi teden (1.letnik faxa) potegnila črto in izračunala koliko sem zapravila samo za kave in sokove v 1 tednu me je zabolela glava. :( Veš na faxu se velikokrat zgodi, da imaš pol urce frej (ali pa 1 uro in več) in takrat se pogosto skoči na kavico. In hitro so ti stroški ogromni - sploh ne rabiš pit alkohola (samo za informacijo - torej v prvem tednu prvega letnika sem zapravila 1000sit na dan).  :(

Upam, da ti bo uspelo Sammy. ;)

morda dobra ideja, ampak nimam veliko izbire ... poleg tega pa je stanje sedaj še slabše, ker so sosedovi, ki so imeli psičko v hiši, omenili, da bodo kupili psa, ki bo lahko zunaj ::)


V bistvu nisem mislila na stroške, ampak na odrekanje zabavam zaradi pomajkanja časa (, ker ga bom morala posvetiti psu). Letelo pa je konkretno na to, da če vas povabim na pijačo, vam ne bom kupila alkohola, ker tega ne odobravam. Samo za to se gre.


Hvala. :)

Odgovor je pravzaprav moj prvi post.

Logično, da se prilagajaš, če živiš pri starših. Jaz psa še zdaj ne peljem v mamino stanovanje. Ko (če) ti bo prekipelo, boš naredila isto kot sem jaz. Govorim pa o študiju in ne o zdajšni situaciji. Dokler ne spakiraš, se mi zdi prav, da se prilagajaš.

Sammy, si že letos študentka?-ker jaz bom naslednje leto imela podoben problem! Imam borderja, pri katerem je ža samoumevno, da se je potrebno z njim veliko ukvarjati in pri nas doma so precej zaposleni, tako, da sploh ne pride v poštev, da bi pes ostal doma!
 

tinchy, fajn da si se oglasila! ne, jaz sem v 3. letniku, torej grem na faks čez slabe dve leti ...

Ah. ti imaš potem še kar nekaj časa :) Mene pa že mal panika, k že zej dobr vem, da bom imela velike probleme.

no, če greš v ljubljano, pa prvo leto ne boš zadovoljna s cimrami, se javi! :)

Bom, bom :) Sej prvo jih bo treba še za prvo leto najt ;) -no ja sej se ubistvu tud še v razredu nismo nč zgovarjal.

tincy, poznam eno punco, ki je prav tako 4. letnik in je tudi na forumu (čeprav že dolgo ni dejavna - "nikar"). mislim, da bi bla pripravljena biti z nekom, ki ima s sabo psa (tako je tudi napisala na začetku te teme). lahko ji kaj omenim ;).

Hvala Sammy, ampak smo se že v razredu menili in sem dobila nekaj ponudb od ljudi, ki bi bili pripravljeni živeti tudi s psom, tako, da ni treba. Poleg tega je tako,ko človeka ne poznaš kar malo težko, ker mogoče pa nebi bili za skupaj. :)

Se strinjam.

Odgovarjam na tole (http://www.mojpes.net/forum/index.php/topic,175.msg247982.html#msg247982) sporočilo. V hiši ne bi bila, če lastniki živijo v njej, edino če je cela hiša razdeljena na stanovanja in se oddajajo. Psa hočem imeti s sabo zato, da bo živel življenje kot se spodobi (da bo v stanovanju zraven mene, kar pač doma ni možno), v tem, da bi šel iz pesjaka (dejansko je na ograjenem dvorišču, ko dežuje ali zaradi kakšnih drugačnih vzrokov pa je v zimskev vrtu-"stekleni terasi") v pesjak ne vidim smisla, samo stresno situacijo.
V bistvu zaradi osnovnih stvari, kot je hranjenje, ne bi bilo problemov, oče gre še kar rad na sprehod ali kolesarjenje z njim, vendar bi to bilo, ne vem, dvakrat, mogoče celo trikrat na teden (pa še to bi trajalo verjetno samo kakšen mesec), ker je precej zaposlen. V bistvu je problem predvsem v tem, da ne bi imel dovolj pozornosti, naklonjenosti, topline, igre... :( Pa če sem malo egoistična - jaz si ne predstavljam, da ne bi hodila vsak dan na sprehode, mu metala žogice, vadila trike ...

Pogovor v smeri, da je pes tvoj, tvoja odgovornost in je zate kot otrok, ki ga nočeš pustiti samega, ker veš, da ne bi bil deležen primerne oskrbe in vsega kar potrebuje. Zato ker je tvoj prijatelj in ker ogromno študentov ima psa s seboj v stanovanju. In dopolnjuje tvoje življenje, te razveseli, pomiri ko si pod stresom in ker je svež zrak koristen. Tiste ura, minute med pavzo učenje je najbolje izkoristit s športom, sami brez psa pa se mi ne bi ljubilo... Zredila bi se, postala čemerna, pogrešala psa in mislila nanje in se ne bi mogla skoncentrirati na študij. (to bi se verjetno zgodlo pri meni)

V vsakem primeru je verjetno boljse, da si nekaj tednov "sama" v Ljubljani, da se aklimatiziras in znajdes.
Potem pa se lahko sklicujes na svojo polnoletnost... zmeni se, da bos sama financirala psa... ali pa ga enostavno daj v avto in se odpelji... :P

Sem prebrala par strani vaših postov in se mi zdi kar malo kruto, da starši ne pustijo psa v stanovanje. Za vse tiste, ki jim starši ne pustijo v stanovanje. Povejte jim to:

1. Pes je živo bitje, ustvarjen je bil za življenje z človekom, že od kar je volk prišel po hrano k človeku in se mu podredil. Psi od takrat živijo z človekom.

2. Tako, kot VSA živa bitja tudi psi potrebujejo veliko ljubezni in tesnega stika z ljudmi.

3. Vprašajte starše kako bi se oni počutili, če bi jih kdo imel na vrtu v pesjaku. In ne pustite, da bi vas pregovorili s tem češ "pes je pes, človek je človek" rečite jim, da se pes nič kaj ne razlikuje od človeka. Človeka brezmejno ljubi, torej ima ČUSTVA, tako kot ČLOVEK, potrebuje NEGO, kot ČLOVEK, potrebuje LJUBEZEN tako kot človek, torej v čem se človek in pes razlikujeta razen po tem, da pes ne zna govoriti? Pa saj pes zna govoriti, vendar po svoje ima svojo govorico, govorico človeka.

Stara sem 13 let in moram reči, da si ne znam in ne morem predstavljati, kako bi bilo če bi morala moja Samojedka biti v pesjaku. Sploh Samojedi, ki potrebujejo še posebej tesen stik z ljudmi. Jaz nisem imela problemov, ker živimo v bloku.

Sem pa imela probleme s tem, ker sem si pri 11 letih zaželela Samojeda in sta psa bila prepričana, da nisem zmožna skrbeti zanj. Ampak se je na vsezadnje obrnilo drugače. Psa vsak dan peljem na 14km dolg sprehod, vsak dan vadim trikce z njo, vsak dan jo češem, čistim ji zobe in ušesa in vse kar potrebuje.

Jaz moja starša razumem, ker veliko otrok govori češ " Joj jaz bom zeelo lepo skrbela za psa, vsak dan ga peljala ven..." in bla bla na koncu, pa so starši tisti, ki morajo psa voziti ven, ker otrok raje čepi za računalnikom. Groza!

Se opravičujem tam sem mislila GOVORICO TELESA!

Jaz pa sem najprej hotela psa ko se preselimo v hišo in bi ga imela v pesjaku (tam je že en pes). Mama ga ni pustila da bi ga imeli že v bloku. Potem pa sem se odločila, da psa sploh ne bom imela, saj bi se starši npr. izmislili da bo pes na verigi, jedel pedigree in ne bo hodil v pasjo šolo in ne bi imela kaj. Pa tudi v srednjo šolo bi šla. Potem smo razmišljali (začelo se je, ko smo gledali royal caninovo reklamo za hrano za pasme mačk in smo se pogovarjali, katera je najlepša) da bi kupili mačko - maine coonko. Vse smo se pozanimali a potem so se pri babičinih sosedih skotili 2 mešaknki sta se nama takoj prikupili. Z mamo smo se pogovorili (ni kaj preveč za živali,čeprav ne da jih sovraži) in rekla je, da jih lahko imamo, če mislimo da se ne motimo. Odločali smo se le, če bomo vzeli le samičko ali oba. Obločili smo se za oba (ko bosta sama se ne bosta dolgočasila, enega mucka ne moremo kar pustiti na kmetiji ko bo drugi odraščal v stanovanju, vsaka bo imela svojega, prikupil se mi je...to so bili moji argumenti). Ko so odraščali smo jim kupovali hrano, cepljevali...ko pa so bili stari 3 mesece so prišli. Zdaj bodo kmalu 1 leto in se jih nismo naveličali, imajo še vedno kvalitetna hrano in ne gredo prosto ven (na povodcu in zamreženem balkonu). Mama jih sicer še vedno ni nikoli pobožala in je še vedno malo živčna, vendar je ok, muca se je sploh ne bojita. Vsi starši se pa spet ne spreobrnejo. Zdaj imamo Kikija in Čupo, pes pa bo pozneje.

Sicer že star zapis, ampak vseeno ... ker je ravno na vrhu.
Kako pa veš? Jaz namreč nisem prepričana. ;)

Sicer že star zapis, ampak vseeno... ko si že ravno vprašala.   :)

Najprej je treba definirati "dušo", da sploh vemo, o čem se pogovarjamo.
Če gre za "dušo", kot jo ima žoga, potem imajo podoben organ samo ribe, ljudje pa ne.
Če govorimo o "duši" kot o zmožnosti razmišljanja in čustvovanja, potem jo imajo bolj ali manj jasno izraženo vsi vretenčarji, za druge živali bi si pa upala samo reči, da ne vemo - ker se nismo sposobni toliko poglobiti v njihov življenjski slog, da bi jih razumeli.
Če gledamo po poganskih prepričanjih, je duša pri živalih še kako prisotna. Mnoge živali s svojimi telesnimi in duševnimi lastnostmi služijo kot vzor, celo kot božanstva, spet druge so v vlogi "žrtve", kjer so njihove duše nekakšni odposlanci, ki naj bi pri višjih duhovih (bogovih) izposlovale kaj dobrega za ljudi.
Če uporabimo krščanski nazor, je v njem toliko nedoslednosti, nasprotij, tudi sovraštva, da bi težko bil merodajen.
Če povzamemo budistične nauke, je duša pri živali sicer na nižji (zgodnejši) razvojni stopnji kot pri človeku oz. bolj oddaljena od stopnje, ko bi lahko dosegla nirvano. Kar ne pomeni, da je ni treba v popolnosti spoštovati in ne izvajati nasilja.
Iz Korana je naslednji citat: "Vse živali, ki hodijo po zemlji, vse ptice, ki letajo s svojimi krili, so nacije - tako kot vi..."


Torej?

Priznam, da sem nekoliko provocirala in pričakovala drugačen odgovor - jaz pa bi se potem delala nekakšnega sodobnega Sokrata in spraševala dalje, dokler ne bi "nasprotnik" ugotovil, da ne ve niti tega, kaj JE duša. :)
Ampak vseeno: zakaj si to za vretenčarje upaš trditi? Ajde, sesalci, ki jih "vidimo" čustvovati. Jaz še pri ptičih tega ne vidim več, da o drugih vretenčarjih ne govorim (pustimo ob strani razne "svatbene rituale" ali za branjenje svojih mladičev - tu gre za preživetje vrste, ne za "ljubezen").
In po drugi strani povsem nasproten argument: zakaj bi ravno vretenčarji imeli "dušo" (ali pa dušo na višji stopnji", druge živali pa ne? Ker je človek vretečar, gleda svet s tega vidika - se pravi, da ni sposoben videti v možgane rib, na primer. Kaj pa, če je v resnici vinska mušica sposobna globljega čustvovanja in razmišljanja kot človek, a mi tega le nismo sposobni videti?

Pri pticah se kar lepo vidi ... tudi ko ne gre za mladiče, ali pa paritvene rituale ... kdaj jih kaj prizadane, koga imajo rajši ..