mojpes.net

Aja, stara cca 4 leta, srednje velika, neoznačena.

(http://www.moj-album.com/slike/1601452/8I9nsvrtdOBxg0pm.v.jpg)

Iiiiiiiiiiii, lepa, lepa, pupika, upam, da bo moja...

Bo. Ste čakali in dočakali ravno pravšnjo za vas. Je sicer ne bom dala še v arhiv, ker je komaj prišla, ampak po 10. dneh pa lahko gre.

Najlepša hvala, sem že možu povedala in je rekel prav (kar je super). Sem takooo srečna. 10 dni se izteče v petek, 23. Se slišimo.

iiiiiiiiiiii, vis in nox, bravo, take mamo radi ;)

Super kako hitro je našla dom!
Komaj čakate da se izteče 10 dni ane :D

Idealno očitno :) Je pa res luštna ;)
Upam, da vam teh 10 dni hitro mine in da čimprej začnete skupaj uživati :D

lp

Hvala vsem za lepe želje!

Kako ji bo pa ime? :D

Sem ravno hitela vprašat :)
vis in nox, upam da bo 10 dni hitro minilo in da boste potem uživali 100 na uro še veliko let :)

Ja, Aja bo. Ali pa Luci morda  ;).

O hudo, tak cuker bo imel tak fajni dom :D

Da bi le še kdo v pol ure našel svoj dom!  :D

Sam res...ko bi VSI tako hitro našli svoj dom!  :D

Zakaj je pa ravno ta TISTA? Resno sprašujem.

lp, Katarina

Uf..ta pa ma srečo...
Sem kar fauš... ;D ;D ;D ;)

A bi se ti tudi dala v pol ure posvojit?  :P

Zato, ker je dovolj majhna in ker ne bo delala nikakršnih težav, kar se tiče muc. In ker sem presodila, da ji  ne bo šlo pa glavi nič drugega kot držati se svojih..

Upam, da nisem preveč sitna, ampak, ko bo čas, bi rada kakšno informacijo o Aji/Luci. Zanima me namreč, ali bodo cepljenja in sterilizacija že v teh dneh, ali mora prej preteči 10 dni in se potem začnejo vsi ti postopki.

Glede imena, pa sem rekla Smetki, da bo imela tisto ime, na katerega se bo odzivala. Če želi ostati Luci, lahko, drugače bo pa Aja. (Smo dobili pred 25 leti mešančka, ki, čeprav samo 2 meseca star, ni slišal na nobeno drugo ime kot Bobi in je to seveda ostal.)

Se je že tako veselim.... Bom vesela, če mi kdo svetuje, kaj nabaviti za kužiko (ležišče, ovratnica, hrana, igrače, krtače-kako se neguje dlaka, šampon), se bom kar lotila opremljanja zanjo.

Moj mož seveda Ajo sprejema in verjame, da bo do muck prijazna, se pa zelo boji, da bosta starejši muci Vis in Nox, ki sta po naravi zelo plašni in nezaupljivi (za Cuca in Pajota nas niti ne skrbi), zelo prestrašeni in to ne samo kratek čas. Pravi namreč, da sta najstarejši stanovalki in ne smemo ogrožati njunega dobrega počutja. Bom vesela vsakega komentarja od tistih, ki imate že podobne izkušnje.

V veselem pričakovanju se vsem že naprej zahvaljujem za nasvete...

Ko smo se mi preselili k mojim staršem z našim psom ( je mešanec z bullom,star 7 let ),starša imata tri 13 let stare muce , ki so prvič videle psa, so se muce en teden skrivale pod posteljo in na omarah.Naš pes ima izredno rad muce in druge kužke, muce pa tudi niso delale nobenega problemaPo enem tednu so pa že skupaj spali.
Tako da mislim da ne bo problema.
Še sedaj,ko živimo narazen, mami z eno muco pride k nam na kavo, kadar gre od veterinarja, pa ni nobenega problema, edino kar naš pes misli, da se lahko z muco isto igra kot s psom,je malo štorast,bi lahko rekli.
Jaz mojega moža še vedno nagovarjam,da bi posvojili Tili ali pa enega mucka,pa se hudič ne da.

offtopic: ustrajaj bo uspelo.. :) meni je..danes si pa sploh ne predstavljam da naš oče (pa je bil kar trd oreh) nebi imel Zare..pa njunega crtanja pred službo in po njej..pa veliko uspeha.. ;)


vis in nox: mislim da večjih tezav nebo pazi le da se bos do muckov enako obnašala in da jim bodo ostale vse stare navade..pa pozornost enakovredno deli vsem živalcem pa bo..
glede opreme greš v kakšno bolše založeno specializirano trgovino za male živali pa ti svetujejo kakšno krtačo glede na dolžino dlake..ovratnico zbereš čisto po želji..pri ležišču bodi pazljiva da bo iz kakšenega prijetnega materiala in da se da prat v pralnem stroju..šampon najbolje da kupiš kakšen nareven/nežen in ga uporabljaš res ko je nuja..ko je kuža res umazan (po kakšni blatni dogodivščini :) ),vsakodnevno krtačenje in česanje je drugače dovolj..glede hrane si lahko prebereš na internetu (tudi na forumu so teme prav o briketni hrani vseh vrst..) pa saj ti tudi v trgovini svetujejo..pa veliko sreče in veselja z novim kužkom  :)

Smetka, saj vem, da sem sitna, ampak si ne morem pomagati. Rabim še naslednji informaciji: približno težo in velikost (Ajino seveda) v primerjavi z nekim pasemskim psom. Sem danes že malo po zoo trgovini stikala, pa je to ključni podatek, če želiš kaj kupiti. Pri mačkah je bolj enostavno, je samo ena velikost!

Sem kot otrok v pričakovanju dedka mraza!

Saj me je kar sram povedati, ker sem tako nečimrna, ampak Aja je že naročena pri frizerju (so namreč dolge čakalne vrste).

Jo lahko kar odnaročiš od frizerja. Resno... najprej bo rabila nekaj časa za navadit se, malo je plašna in ji frizer v prvih dneh zagotovo ne bo prišel prav. Poleg tega je urejena, kolikor mora biti: ima postrižene cufe in je skopana, paraziti so odpravljeni. Po frizerju, dokler ne bo lepo počasi prenesla vseh mogočih sprememb, ni nikakršne potrebe (razen če pri frizerju ne čakaš tri mesece slučajno). Nekaj večja je od koker španjelov, npr. Teža pa morda 15 kg.

Hvala, Smetka, frizer bi bil čez 1 mesec, jo bom pa odjavila.

Aja bo že tu sterilizirana in cepljena, bomo se potrudili to opraviti čimprej, da boste lahko čimprej skupaj ;). Ni nobene potrebe, da je še med aktualnimi in jo selim v arhiv. 

Upam,da nisem preveč radovedna-kaj dogaja s to punco?

V novem domu je.

Super! Srečno vsem skupaj!

Janja, sem ti kar po pošti poslala danes, pa vrni nazaj  ;), ali pa če boste prišli kaj na obisk. Lp

Hvala, Smetka, bom vrnila po pošti, na obisk pa tudi pridemo, malo kasneje.

Videla pupiko v novem domu..... ja, tejle so pa padle nogice v med. Super bivališče, super familija, super pogoji in LOVE IS ALL AROUND!!! Vsem se vidi, da so srečni in zadovoljni skupaj in kar veš, da bo tako ostalo.
Kdorkoli jo je prej imel in jo gor spravil, mora biti pa res en zelo čuden patron, da jo je zavrgel - tako milega in nežnega psa že dolgo nisem videla.

lp, Katarina

Oh, Xena, danes ponoči ta pes ni bil nič mili in nežni. Zdaj, ko je malo k sebi prišla, bi bila kar glavna, že za mačkami leta, ker se nočejo z njo igrati. Je postala kar živahna in zahtevna. Je kakala na sredi kopalnice, potem pa to razhodila naokoli. Sva se že ob 4 h zjutraj sprehajali zunaj.

Cuc je pa tudi pomagal, je polulal (za spremembo) moževo posteljo. Potem je mož spal v garderobni sobi, jaz sem pa pralni stroj gnala do onemoglosti!

Ugotavljam, da je vzgoja psa zelo naporna, upam samo, da jaz vzgajam, da ni obratno.

Jutri bo bolje!

Sem pa še vedno dobre volje in prav nič obupana (da ne bi kdo mislil, da puško v koruzo mečem).

Ne obupat. Naš Cokel je tudi lulal velike luže, pa pokakal se je sredi noči. Če danes gledam nazaj, je bilo to vse odraz stiske, v kateri je bil, ko je ponovno spremenil okolje. Danes tega ne naredi nit pod razno.

lp Toga

Zopet imamo problemček, ki se mu reče veseli december, pa bi prosila za kakšen nasvet.

Aja se zelo boji pokanja (petard, zvok rakete) in zato noče ven. Pri nas se zdaj vedno sliši pokanje in tudi oddaljeno Ajo tako vznemiri, da postane čisto trda in hoče takoj domov. Ni je mogoče zadržati, pa mislim, da tudi ne bi bilo prav. Problem je pa lulanje.

Zjutraj, ko je vse še tiho nemoteno opraviva 3/4 urni sprehod in Aja se polula in pokaka. Popoldne jo pelje ven hčerka in včeraj sta bili po 5 minutah že nazaj, takoj, ko je prvič počilo. Zvečer sem jo peljala jaz, pa ni hotela niti skozi vrata, tako, da sem jo zvlekla in tako vse do parka, kjer so bili tudi drugi psi. Ko je počilo prvič, sem jo stisnila k sebi, ji prigovarjala in malo se je zamotila z drugimi psmi (noben od njih se ni bal). Ko pa je počilo drugič, jo je ubrala proti domu in nič je ne bi zadržalo, bi tudi vrvico strgala. Lulala seveda ni. Potem sem jo na moževo prigovarjanje nesla ven spet čez 2 uri (nesla, ker sama ni hotela narediti niti koraka), zunaj je bila spet taka panika, da sva šli takoj nazaj.

Ponoči je spala pri meni na postelji, ampak zjutraj je bila v dnevni sobi velika luža in ne vem kdaj je nastala (morda že zvečer).

Moje mnenje je, da je ne bi silila ven, če se boji, pa naj se polula notri. Se pa bojim, da bo tako počela tudi pozneje, ko ne bo več pokanja.

Kaj storiti????

iz vidika pokanja - sama kličem policijo vsaj 1x na dva dni. Tamali so se ene 2 tedna nazaj tako razpasli s temi petardami, da so znali pokati konstantno od 12h do 20h...moj Azo (muc) je tudi namreč "alergičen" na petadre (poleg grmenja, ki ga zdaj povezuje tudi z dežjem in se tudi tega boji...) in ga vsakič skoraj kap, preden šprinta v kako omaro ali pa pod posteljo, kjer se potem skriva po cele ure. Sprva sem mulce lovila tukaj naokoli kar sama (prosila, grozila itd.), zdaj pa kar vneto in brezpogojno kličem policijo...nekaj efekta je :)

Lp, Maja

Gargamel, pri nas še sploh ne gre za bližnje pokanje, ampak za tako oddaljeno, ki ga jaz komaj dobro slišim, pa je Aja že čisto preč. Kaj še bo? Če bi pokali okoli bloka, bi tudi jaz klicala policijo, ni problem. Tako pa je očitno, da moti samo Ajo, drugi psi sploh ne trznejo.

Pri nas pa taveliki mački (za male še ne vemo), prav uživata v pokanju, letita na (odprto) okno gledat, kaj dogaja. Enako so jima všeč rakete.

Zelo zgodaj zjutraj in pozno zvečer ven, pa morda še enkrat, preden pride mladina iz šol. Ne jo pustit lulat noter.

Pa ko jo zagrabi panika ne tolažit in stiskat k sebi, tako se strah še stopnjuje, ker kuža misli da se ima res česa za bat. Boljša je ignoranca in pretvarjanje, da ni nič... Mislim, da je pod vzgojo že nekaj o tem, mogoče najdeš še kak pameten nasvet ;)
lp
T.

Imamo te probleme z bullmastifko že 7 let. Boji se petard, boji se grmenja in vsakega glasnega hrupa oz. poka. Nič ne pomaga pa smo poizkusili vse. Enkrat tudi s pomirjevali po nasvetu veterinarja - nikoli več, pes je še vedno totalno prestrašen samo premikati se skoraj ne more, kar je še huje po mojem mnenju. Tudi televizija ali radio, ki naj bi malo preglasil pokanje ne pomaga, ker še vedno sliši in je ne zamoti nič. Nama je začela tudi uničevat stvari ko jo je bilo tako strah, recimo je šla posteljo in vse strgala in zgrizla.
Midva se trudiva, da je čimmanj sama, decembra hodimo na sprehode ob najbolj nemogočih urah in ponavadi se odpeljemo kam bolj na samo. Se mi pa zdi da je malček bolj mirna odkar sva ji kupila boks. Boks je takoj osvojila in se mi zdi, da se počuti malo bolj varno tam notri.

Lana se je panično bala avtomobilov, takih ki peljejo, daleč, blizu ali pa stojijo :) In bi, če bi jo upoštevali, najbolje kar po najdaljši možni poti šli v našo vas (preko hribov in skozi gozdove). Pa sem začela, ko sem jo videla, kako bi kliznila spet nekam daleč (in s seboj potegnila še takega hrusta kot je mož), samo govoriti: gremo, gremo ... in si tudi pod razno nisem dala dopovedat, da je tam en aaaaavtoooo :D in se je navadila, z muko, ampak se je. Pri nas še ne pokajo, je pa lani Smeti doživela tak stres, da je fasala drisko.

oh, ko bi lahko psom dali čepke za ušesa ...

Hvala vsem. Zdi se mi dobra ideja jo odpeljat (z avtom) kam izven mesta. Ampak ponoči v kakšen gozd....Hm, ne vem, če bo izvedljivo?

Pa še to: ko sva šli na cepljenje (10 min vožnje) mi je 3 x bruhala v avtu.

v tivoliju v teh dneh skorajda ni slišati petrad, vsaj jaz se ne spominjam, da bi jih slišala. tako da vam mogoče ni treba iz mesta.

ko se moja psica tu in tam spomni, da bi se česa bala, pa v situaciji ni pravega razloga za strah, jo skušam ''pretentati'' z istim čvekanjem, kot ga uporabljam, ko se igram z njo. običajno v igri govorim kakšne otročje traparije, seveda z posebnim (butastim?) glasom. ker se nobeno živo bitje v stresni situaciji ne obnaša igrivo, je to zanjo najbrž znak, da je vodja krdela ocenil, da situacija niti ni tako zelo grozna. včasih je treba v tem kar dolgo vztrajati - prav ''pregaziti'' tisti strah pri psu. pomaga, če si pri tem trdno prepričan, da pravega razloga za strah ni. sicer upoštevaš, da ima ta hip negativna čustva, hkrati pa verjameš, da so nepotrebna. in se ti pes ne smili sto na uro, ker je prestrašen.

tale moj predlog je morda kompatibilen s teckinim, torej z ignorirajem. samo, ko se ti nekdo davi na vrvici, je mogoče malo težko ignorirati.

res je, da se vsakega strahu ne da odpravit. res pa je tudi, da dokler nismo poskusili vsega, je škoda vržt puško v koruzo. ker bo za vse vas lažje živet, če se situacija vsaj omili, če ne povsem popravi.

iskreno povedano: pri tahudih ''detonacijah'' od petrad pa trznem tudi jaz. pa razumem, kaj je petarda...

No saj nekako tako je bila ignoranca mišljena. Psu pokazati, da "kao" nič ni. Je pa res to težje ko je kakšna huda ob kateri skočiš še sam (se tudi meni dogaja). Moja bejba je tudi prestrašena odkar sva dobili petardo praktično pod noge. Se trudiva, da bi strah vsaj omilili, če že ne odpravili. Res pa se je trušču pametno tudi izogniti, če je le možno. Midve te možnosti žal dostikrat nimava.
Vso srečo!
lp
T.

Včeraj sva sicer bili trikrat zunaj in je lulala in kakala, vendar pa ko se "ukoplje" vlečenje ne pomaga-se ji je celo oprsnica snela. Problem je tudi v tem, da če jo je strah, se ne bo polulala, pa naj naredim kar hočem. In povdarjam, sploh še ne gre za glasno pokanje, temveč tako oddaljeno, ki ga jaz komaj slišim. Aja zdaj ves čas misli na to in se zdrzne že, ko kdo zaloputne vrata avtomobila.

Se pa zdaj dosledno obnašam tako, da ne opazim, da jo je strah in jo spodbujam, da bi šli naprej. Rada bi, da bi razumela vsaj to, da čim prej ko se polula, prej bo doma.

Hvala za predloge, mi zelo pomaga.

Lani, ko sem dobila Divo in so pozimi začeli s pokanjem, se je moja punca tudi zelo bala petard. No, danes se jih sploh ne boji več. Če res močno pokne, malo trzne ampak kmalu spet pozabi na vse.
Prakticirala pa sem tako, da vsakič ko je počilo, sem začela skakati in vpiti "juhuhu! tralala!" ter Divi govoriti !bravo punca! jupi!".  ::) Sicer si je verjetno marsikdo mislil, da sem malo "brbr!  ::) ampak je učinkovalo. Diva je začela kmalu skakati okoli mene vsakič, ko je počilo. Poleg tega sem ji za "lepo" vedenje vsakič dala priboljšek.

lorry, mal si verjetno bila res videti "brbr!", ampak d best zamisel :)

 ;D Učnkovalo je!
Hvala!

Gledam Ajo, kako, pravkar skopana, spi na moji postelji kot en puhast oblaček in se zavem, kako sva srečni skupaj. Minilo je novoletno pokanje in spet je vse lepo in prav. Aja je taka pridna, nežna pupika, na trenutke pa zopet vsa otroško igriva. Lepo je živeti z njo, hvala, Smetka...