mojpes.net

 Kar naenkrat je pol leta naokrog, odkar je Monči pri nas. Neverjetno.
  Po eni strani se mi zdi, da smo jo pripeljali včeraj, po drugi pa, da je že od nekdaj pri meni.
  In da že od nekdaj tako uživa na sprehodih, kot zdaj, pozimi.

  Brrr...pri nas v "hribih" je mraz, sneg in led. Monči se seveda niti najmanj ne sekira. Brez godrnjanja
  je sprejela mojo odločitev, da bodo sprehodi decembra samo zjutraj...popoldan in zvečer je enostavno
  pretemno, da bi jaz tvegala svoj vrat po naših zaledenelih klancih z dvema turbo-psicama na vrvicah.
  Dvema?
  Monči do nedavnega sploh ni marala sprehodov. Če sem jo pripela na vrvico, se je "prilimala" na mojo
  nogo in se tresla celo pot. Samo s Fino nisem mogla na sprehod, ker je bi se tačas Monči sami doma strgalo
  od groze,  Fina pa sprehode OBOŽUJE, jasno. Nikakor ni bilo prav za obe :(
   Rešitev je bila seveda enostavna, kot so take reči vedno. Pa čeprav sem
  rabila nekaj mesecev, da mi je kapnilo. :-\
   Petmetrski Fleksi...in že imamo novega psa, ki svobodno šiba levo desno v lovskem cik-caku, vleče, teče,
  cuka, skače, lula...in mi popestri sprehode na sto in en način :D
  Sposobna se je v treh  sekundah naviti okoli Fine (enkrat pod trebuhom in dvakrat naokrog), potem pa še
  okoli mojih nog ene dvakrat. In ker se na lepem znajde na čisto kratki vrvici, jo zagrabi še panika in začne
  noret in skakat name. Čista zabava, vam rečem. Sem se pa zverzirala in razštrikam situacijo že v uri in pol:)

  Druga zadeva na sprehodih je seveda ta, da včasih (na srečo redko) srečamo  druge sprehajalce s psi...psi so     
  sicer ok, samo  ljudje...so pa živa groza. Če so ženske še gre...Monči samo stisne rep med noge in stoji čisto
  na miru. Pri moških jo pa zagrabi panika (sploh če se še kaj pogovarjamo) in v hipu se mi navije trikrat okoli
  nog, medtem ko seveda Fina željno vleče k psom. Lušno :-\
 
  Tretja zadeva na sprehodih je pa ta, da so naši klanci vsi dobesedno sredi gozdov. In polni gozdnih prebivalcev.
   ::) ::). Ko sem se preselila sem, nisem mogla verjet, koliko je tukaj srnjadi, zajcev, veveric, lisic.
   Ki se vsi po vrsti mirno sprehajajo mimo hiš, saj jim nihče od ljudi nič noče. (lovcev imamo hvalabogu zelo
  malo, oziroma če so, pridejo iz doline) In moji ljubici imata gozdne prebivalce zelo radi. Zelo.
  Edina šansa, ki jo imam, da ob srečanju z njimi ostanem na nogah je ta, da zagledam srno/zajca/lisico/mačko
   prej kot onidve.
   V nasprotnem primeru letim. Dobesedno.

   V samem bistvu pa...na sprehodih zelo uživamo. Zdajle bodo pa še prazniki (juhu :)), dnevi se bodo končno
  nehali krajšat in teme bo vedno manj  :), sprehodov pa vedno več :)
 
 
  Toliko za danes...lepe praznike želimo vsem na forumu in seveda vsem horjulčkom....čeprav ob sedanjem
   tempu oddajanja Smetki grozi, da bo do novega leta sama ostala ;)
   Pravzaprav sem se odločila, da bo to moja novoletna želja... :)

 
 
 

 
 

Kako lepo, da se je Mona se tukaj javila. Sem vesela, da ji je postalo na sprehodih vsec. Se se predobro spomnim kako se je reva tiscala obme, ko sva zaceli trenirati "sprehajanje". :(
Imam en filmcek najinega sprehajanja posnet, pa je precej "velik". Zal ga ne znam zmanjsat, da bi ga objavila. Zna kdo? :-[

Mona, Fina in Polzek lepe praznike in srecno novo leto. :-* :-*

  Ravno zdaj smo se vrnile iz spehoda in res bi vam rada pokazala, kako Moni uživa. Repek dela celo pot, noben grmiček ne ostane
  nepregledan, za mojih 10 m jih ona prelaufa 40 :)
  Samo enga fajn kamermana bi rabila, ker imam na sprehodih pač polne roke dela  ;) in res ne vem, kako bi še snemala...

  Bom pa ob priliki vzela vsaj fotoaparat in ... mogoče bo pa vsaj ena slikca ratala ;D

 

Kaja, koliko MB pa ma?

124