mojpes.net

Mene pa zanima kako greste tisti, ki imate mucke vedno samo v stanovanju, na dopust? Ali peljete mucka s sabo, ali mu priskrbite varstvo ali pa rajši sploh ne greste na dopust in z njim raje uživate kar doma?

Mi  pustimo doma, ker zraven živi babica in jim ona da hrano, vodo. S sabo raje ne vzamemo, ker bi bil to kar stres za mačko. Saj jaz imam takšno mišljenje.

pri nas pa je vedno kdo doma tako da ni problema s tem..se vedno zmenimo kdaj kdo gre na dopust :)

Odvisno od lokacije in trajanja dopusta in seveda potencialnih varušk. Če gremo za krajši čas nekam v bližino mace ostanejo doma. Če grem pa za daljši čas (posledično tudi v bolj oddaljene kraje) vzamemo sabo - čeprav na takem dopustu nismo bili že vsaj 6 let. Tukaj je pa spet odvisno od države kamor se gre. Če je za vstop živali predvidena kakšna karantena jo vsekakor rajši pustim doma. Sem pa muco že tudi za 5 dni sabo na Hrvaško peljala, ker je bila pač moja mama na dopustu ob istem času, drugim pa ne zaupam toliko. Torej je vse odvisno od trenutne situacije ;)
lp
T.

Medve z mamo se dogovorima, da ne grema istočasno na dopust, da je vedno ena doma, ki preživlja čas z mačkom. Jst študiram v Lj, kjer imam najeto stanovanje, in če ima mama kdaj kakšno konferenco al pa mora službeno v tujino, pridem vsako popoldne po obveznostih v Lj (kadar jih imam) domov v Celje, delam družbo Adonisu, nato pa se zjutraj prej vstanem in v Lj.
Sva ga pa enkrat (v srednješolskih časih) peljale zraven na morje (jst sem bila samo med vikendom tam) in je revček bil čist prestrašen (paje bil v apartmaju), en dan je rabu, da se je navadu, tko da zdej ga raje pustiva doma pa se izmenjujeva pri varstvu.

Tudi mi smo se s tem, ko smo se odločili za prvi dve mački, odločili, da hčerka ne bo več hodila z nama na dopust (kakšno olajšanje). Psa sem se veselila pa tudi zato, ker bo šel lahko vedno z nami-zdaj pa Aja bruha že po 5 min vožnje!

Mi se vedno dogovorimo tako, da nikoli ne gremo istočasno na dopust in je nekdo doma, da pazi na živali.
Sem pa oddala enega mucka paru, ki potuje z avtodomom in s sabo vzame tudi mucka. Navajena ima na povodec in ven gredo izključno s povodcem.

Tudi jaz poznam primer, ko je maček pravi popotnik in potuje skupaj z lastniki. Kako so to dosegli, ne vem, mislim, da kar spontano, ker so ga že kot mladiča povsod nosili s seboj.

Mi smo tudi prejšnega mačka povsod s sabo peljali. Od hotelov - do vikendov. Že od malega smo ga navadili, da sploh ni potreboval transp.boxa. Frajer se je lepo ulegel na zadnjo polico in spal.  8)  Težavo nam je samo naredil, ko je kakal  ;D- zato smo vedno imeli pesek pod sedežem in tam je naredil svoje ::) Samo je pa res, da moreš ga že od majhnega naučit/ navadit na avto in druge prostore.

Zdajšno nagajivo Coco sem pustila v varstvu pri fotru in tako tudi bo, če bom kam odpotovala. Morem rečt, da sta se zelo lepo ujela - zgleda, da ima raje njega kot mene  :-\  ;D

Edinič ko smo zaradi smrti v družini morali v tujino za dober teden, smo mačko pustili doma in družinskega prijatelja "pooblastili", da je dvakrat dnevno nahranil mačko in počedil za njo. Enako, smo tudi mi (jaz in mama) vedno skrbeli za njihove živalce med dopustovanjem. Sicer je žival zmedena in malo osamljena, tako da verjetno to ni najboljša opcija.

Mi smo našega Gizmota vozili s seboj le v Ankaran ampak to samo dve leti zapored...s fantom sva prišla do ugotovoitve, da je bolje mačka pustiti doma in pač nekomu prepustiti varstvo...ker potem je revež potreboval 3dni, da se navadi na nove prostore, v boxu se niti ni hotel transportirati, ker si je na vratih od boxa vse kremplje razcefral in sva seveda to tako izvedla da je fant vozil jaz sem pa sedela za njegovim sedežem in imela mačka v naročju.

To je res stresno za mačke in če se le da jih zaupajmo nekomu, ki bo tistih 7 - 14 dni skrbel zanje...izjeme so samo tiste, ki so muce navajali od malega na vožnjo z avtomobilom in menjavanjem okolja. ;)

Mačka zelo težko menja teren. Jaz si  ne bi upala vzeti s seboj, niti ene od mojih,bi bilo zanjo preveč stresno, pa še iskala bi nonstop kakšno špranjo, da bi pobegnila domov na svoj poznani teren. Vendar bi se izgubila, nikoli nisem hotela tvegati.
Ker se na nikogar od domačih ne morem zanesti dopustujem doma že 19.let. Sem se navadila, pa še ceneje je.  ;D Uživam, da se jim med dopustom lahko bolj posvetim kot sicer in smo vsi zadovoljni.
Mož  odide na dopust brez mene, pa še spočijeva se tako eden od drugega   ;D

Moj prvi maček je šel povsod z mano. Rad se je vozil v avtu in se sprehajal na povodcu, tako da ni bilo težav.
Zdaj, ko imam 4 + 2 psa, taki izleti in dopusti ne pridejo v poštev, saj bi rabila najmanj kombi, da bi jih stlačila notri  :o In ker ga nimam, pa tudi zato, ker noben od mačkonov ni navdušen nad izhodi iz stanovanja, zanje večinoma poskrbi kar moj pridni brother  ;)
Sem enkrat 1 od mojih zdajšnjih mačk peljala na vikend, pa je bil rezultat 2 dnevno skrivanje pod posteljo + 2 tetenska zamera, tako da...

2 tetenska zamera = 2 tedenska zamera

Bravo, Lisa. Pri nas smo s posvojitvijo prvih dveh mačk itak dogovorili ločene počitnice s hčerko, kar, roko na srce, vsem ustreza. Zdaj, ko je hiša polna živali, ugotavljam, da mi dopust prav nič ne pomeni, če nisem prepričana, da je z živalmi vse v redu, zato me nikamor ne vleče.

Edina razlika je ta, da moj mož pa raje ostane kar pri meni, ha, ha, čeprav sem ravno danes prebrala nasvet iz leta 1937 in že takrat so toplo priporočili ločen dopust za moža in ženo!

He, he  ;D. Nasvet iz leta 1937 je pisan meni na kožo, se mi je zdelo, da sem starokopitna  ;D . Mlajši pari se ga nikar ne držite  ;).
Mož ima  na dopustu dobro kontrolo  ;D  ;) .
Sin, ki ne živi v isti hiši sicer zagotavlja, da bi lepo poskrbel za naše kosmatine, vendar jaz kljub temu ne bi bila mirna in od dopusta ne bi imela praktično nič drugega kot skrbi.
Sedaj pa zares komaj čakam, da nastopim dopust, pa bom morala še cel mesec potrpet  :P .

Mi pustimo mace doma, seveda pa zanje priskrbimo zanesljivo varuško. Tastarejšo hčerko ali sosedo, če se "tastara" slučajn spomne, da bi šla z nami. Mi je sicer ful težko brez mac, ampak raje to, kot da jih vlačim s seboj, pa nima nihče nič od dopusta. Smo pa tolko bolj veseli en druzga, ka se spet vrnemo domov.  :DČist potih povem, da zadnjih par dni pa že komaj zdržim in se moram prav brzdat, da ne težim, da že spokajmo no domov.... ;)

Oaza88, te čist razumem, da je zadnje dni dopusta že kriza.  :)
 

mi smo jo letos po 12tih letih uzeli sabo na kolpo k smo sli u kamp da smo lahka vsi sli :)  1tedn kokr smo bli dol ni sla 1metr stran od avta :)

nikol vec.

Imate pa presneto srečo, da ste jo pripeljali nazaj domov. Mačka je v tujem okolju namreč zelo prestrašena in bo kljub prisotnosti lastnika izkoristila priliko, da gre iskat svoj dom, ki ga je navajena.Ona ne ve, da se potem izgubi ali celo konča pod kolesi avtomobilov, želi si samo čimhitreje nazaj na svoj stari teren, ki ga ponavadi ne najde. Sprememba okolja je za mačko velik stres.  Mačka ni pes.
Svetujem, da jo prihodnjič pustite doma in zanjo priskrbite ustrezno varstvo, res.

Sem že sumila, da mi je zmagica namesto mačke podvalila kaj drugega, toda zdaj, ko sem tole v citatu prebrala, sem prepričana! ;) Moja mačka, namreč, znakov stresa ni kazala. Absolutno nobenih. Bili sva 9 dni na potovanju, uporabljali javna prevozna sredstva. V novi sredini (pri moji mami) je bila prvič. Šla je ven iz transportera, kot da je to čist normalno, vse prevohala in po enem dnevu je tam bila doma (bolj, kot jaz :D ). Ko sva se po 10urnem potovanju vrnili domov, je bila sicer totalno navdušena nad vsako rečjo, ki jo je našla in se je spomnila, nobene zbeganosti, užaljenosti ali česa podobnega pa nisem opazila.

Bala sem se, kako se bo izteklo in zdaj sem mirna in vesela, ker vidim, da je je bilo všeč. Meni pa tudi, raje sem videla, da je z mano kot, da bi zanjo skrbel kdorkoli.

Vedno ne bo možno izpeljati skupnega potovanja (spotoma odpiram natečaj za naj- začasnega oskrbnika ob mojih bodočih odsotnostih ;) ) in potem bo treba stvari reševati drugače. Toda k mami bo zagotovo šla še kdaj, sploh pa zato, ker sta ratali taki frendici, da je slovo bilo kar težko  :D

Vse moje mačke pa so pod stresom že zaradi kratke vožnje do veterinarja. Nekatere izražajo strah tako, da jokajo in na vsak način hočejo iz transporterja, druge pa so čisto tiho in potihem trpijo. Katerikoli mucek se je znašel pri nas v začasnem domu, je bil nekaj dni prestrašen in je iskal pot za pobeg, kljub mojemu trudu, da bi stres omilila. Ko smo se pa selili z Levčijem iz bloka v hišo je en teden čepel skrit v nabolj temnem kotičku pod kavčem. Občasno je prišel iz skrivališča, da bi našel izhod in pot v prejšnje domovanje. Kljub temu, da je zelo navezan na naju. Sem morala pri vseh zelo paziti, da mi niso ušli na prosto prej predno so se navadili na novo domovanje.   Takšne so moje dolgoletne izkušnje.

LISA, čisto verjamem, kaj pišeš. Moja prejšnja muca je tudi prejokala vsako pot in se na vsak načina skušala izvleč iz transporterja. Mila pa - kot bi kamen nosila v škatli :D :D Prav zanimivo, drugače ni ravno pogumna, potovanje pa prenaša neverjetno dobro.

hja, Cats - me prav zanima, kako bo tole tvojo izjavo komentirala Mila v svojem jamralnem kotičku!  :o
btw - komej čakam! ;) :D

Natečaj zaprt! Zmagala je... JEST!!!!!
(upam, da ti je to čisto, kristalno, 100% jasno?!? Lahko pa dodamo tudi v pogodbo!!!!!)  >:( ;D

Za našega Coryja je samo slabih 5 km dolga pot to veterinarja cela mora: vsakič bruha, po možnosti se še pokaka in polula in cel živčen je. Je pa že itak občutljivček po karakterju, ki ga vsaka najmanjša sprememba vrže iz tira.

Mica in Roško pot dobro prenašata, povsem mirno. V novem okolju sta pa bolj previdna. Ko smo ju peljali enkrat na en travnik, se nista oddaljila več kot 20 ali 30m. Mogoče če bi bili tam malo dlje časa, bi se počasi opogumila in šla dalje raziskovat. Potem smo šli pa še na večerjo, Mica in Roško sta pa počakala v avtu, spuščena (ne v transporterju), kjer sem jima naštimala tudi vodo in brikete, naslednjič bom pa še wc sabo vzela.

Čisto odvisno od mačke. Meni bi blo fajn imet tako mačko, da jo lahko povsod sabo vozim. Sej zdej ko bo pomlad, bomo šli še kej pohajat, da se malo navadimo (Roško in Mica, Coryja ne bom matrala).

Pri nas je katastrofa. Že od zavetišča domov smo jokali na ves glas, zdaj pa ko ju peljem k staršem v varstvo (ko grem na dopust) ali pa k veterinarju me je vožnje presneto strah.
Prva izkušnja je bila, da sta obadva začela jezik ven molit in globoko dihat kot psa (kot da bi se hladila), hkrati pa je eden od njiju začel panično praskat po transporterju.
Druga izkušnja - bruhanje.
Tretja - maček se je nazadnje začel prav peniti, tako, da je slina tekla od njega.
K sreči sta se obadva kar hitro pomirila, ampak mi že samo jokanje para dušo.

Hola!

Še nekoliko drugačna iskušnja. Nekako istočasno z prihodom mac v moje življenje se je na dvorišču pojavil tudi avtodom. Najprej je prišlo na vrsto privajanje na oprsnice in povodec, lepo počasi prvo po dnevni sobi nato počasi ven in proti avtodomu. Prvi muc je bil v AD-ju že v enem tednu drugi mačkon pa je potreboval dodaten teden, da se je navadil na povodec in omejeno gibanje. Ko smo obvladali sobivanje z povodcem smo se osredotočili na AD. V njem smo preživeli vse več in več časa in nekajkrat tudi prespali. Z privajanjem na vožnjo ni bilo večjih težav in mace sta hodile z menoj v službo, medtem ko sem jaz služil ojre sta ona dva mirno spala v AD-ju in čakala, da se odpeljemo domov. Eden od muc ima sicer prvi dan nekaj malega potovalne slabosti, kar pa  uspešno rešujemo z tableto.

Mačka se seveda po AD-ju prosto gibata. Uporaba wcja med vožnjo ne povzroča probemov. V času zajtrka, kosila in večerje smo vedno parkirani. Kadar je le možnost sta mačka zunaj ( privezana za AD in pod stalnim nadzorom ) Če se mi2 potepava po mestu, AD z mački parkiram nekje na varovanem parkirišče, inkasantu razložim situacijo in dan napitnino, da je na naš avto še posebej pozoren. Če te možnosti ni, potem obisk mesta odpade.

V preteklem letu smo tako raziskovali Italijo, se vozili z trajektom, obiskali Grčijo in Albanijo, bežali pred tečnimi črnogorci in njihovem masovnem turizmu. Se ob izlivu Nereteve mastili z svežimi ribami katere sta od lokalnih ribičev nafehtarila mačkona. Pripravili učne delavnice "Z mačko na dopust" za polovico avtokampa na Krku in še marsikaj. Skratka se imeli fino in uživali v vsakem trenutku katerega smo preživeli skupaj. Ta način dopustovanja nama (meni in moji predragi) zelo ustreza saj se v hotelih in v organiziranih skupinah ne znajdeva, to da z nama lahko potujejo še mački, pa je samo en velik plus več.

Z uvajanjem v letošnjo sezono bomo žačeli vsak čas saj smo uspeli menjati AD in z novim še niso seznanjeni in kot vse kaže se nam bo letos na poti pridružil tudi tretji muc oz. muca katera naju noče zapustiti.

lp g.

Zelo zanimivo!
Katere tablete pa uporabljate proti slabosti? Jaz sem želela mačka pred vožnjo pomiriti s kakimi kapljicami (baldrijan mi je nekdo odsvetoval, v lekarni jih tako ali tako niso imeli in sem vzela nadomestek - hmelj), vendar ni imel čisto nobenega učinka.

Waw, skiper, full dobro!  :D

Oj.

Pojma nimam, dobil smo jih pri veterinarju. Leeju ni po njih nič hudega in se obnaša popolnoma normalno, brez kakšne pretirane zaspanosti in otopelosti.


lp g.

oj.

Še malenkost slikovnega materiala
                           (http://www.moj-album.com/slike/14260549/4xfy_TXHZ4FdjR3p.jpg)(http://www.moj-album.com/slike/14260549/H5ZHe3VJrXqmQH3x.jpg)

 
... pa še mal ....

                      ker dopust je tako naporna reč

                     (http://www.moj-album.com/slike/14260549/3VBcXMoW_9kl1GXt.jpg)                   (http://www.moj-album.com/slike/14260549/24fdJXMiYObJ60c8.jpg)


                     kosilo na poti domov

                     (http://www.moj-album.com/slike/14260549/e4YZqfWs_qw_gB9e.jpg)



   lp g.

joj za znort, kašne kičaste fotke! :D ;) :)
Super se maste! :)

oj.

Ja krasne fotka, predvsem za v tole vreme  >:(

lp g.

ej skiper, ti po pravic povem, da sem še sončka spregledala (jst, pa sončka spregledala - alooo?!), ka maš tko u ibr fajne mačke! :)

Revčka zmatrana  :-* :-*

 :D Sem čisto navdušena. Bravo skiper & family. ;)

Noro - mačji popotniki! Super!!! Čestitke! Uživajte!!!

Sem bila v Albaniji in si ne morem niti predstavljati kako so vas gledali?!?  ;D

Ideja je pa krasna! Bo moj najdražji zelo vesel, ko mu bo "prijavila", da bi za naslednji dopust kar avtodom!  ::)  ;)
(pa je končno rešen problem varstva, predvsem pa pogrešanja!)

Skiper, res VSA čast!

O Skiper!! :D :D
 Super ste!

oooo, kdo se oglaša, te že nekaj časa pogrešam. Imaš mogoče novo telefonsko? Oglasi se mi na mail, ti pošljem kako novo fotko od Leea & Co.

lp g.

Ja, face ste - še jaz bi na okroglo pogledala (takole:  ::)), če bi iz avtodoma uletela dva mačkona na vrvicah :D
Super, res...

No, morda bi pogledala bolj takole  :o
Vsekakor super, da gredo mačke z vama na dopust... :)

Skiper, mega! :D

Naša Pita pa ne menjuje rada okolja... čisto v stres pade ::), ima pa zato varuško na svojem domu (se moja mama tisti čas k njej preseli), ko grem jaz na dopust.

skiper, noro  :D

Že nekaj časa govorim, da ko bom "velika", potujem z avtodomom  ;)
Če bi še mace navadili zraven hodit, ha, to bi bilo pa sploh noro  :)

Nekaj me zanima: kaj pa naredite glede vročine? Kako jo mačkončka
prenašata? Ali potujete spomladi in jeseni, v visoki sezoni pa ne?

Oj!

Dosedaj kakih problemov z vročino nismo imeli. Drugače si pomagamo z ventilatorjem in pa predvsem takoj, ko se ustavimo, pokrijemo vetrobransko steklo z izolativno folijo. Večina AD-jev je opremljena z klimo ali pa vsaj z strešnim ventilatorjem, kateri izsesava vroč zrak iz notranjosti. Sicer pa so avtodomi, v primerjavi z osebnimi vozili, precej bolj toplotno izolirani in se tepterature v njih ne dvignejo v višave, tudi kadar so parkirani na soncu. Poleg vsega pa mačkoni zelo dobro prenašajo vročino.

lp g.

Kaj mi je blo tega treba, da sem šla brat to temo? >:(...namreč, kot izrazito mačja (akoravno imamo malo pasje dete doma :-*), se že dolgo borim z mislijo, da bi v Lj imela eno mačkonko, kar pa se mi je do zdej zdelo neizvedljivo, saj smo zaenkrat še dokaj mobilni - en vikend pri enih starših, drug spet drugje...no in potlej tu preberem, da v bistvu bi se dalo mačko, če se začne dovolj zgodaj z navajanjem, navadit na "pretrese pogostih selitev". Ima še kdo ta "problem", da mačko vozi okoli s sabo in ji je to ok? Poleg tega si nekako predstavljam, da bi mačka v vsakem primeru imela v "novem okolju" poznano družbo - psa in ji najbrž vse skupaj ne bi predstavljalo pretiranega šoka? Kaj menite, bi bilo to izvedljivo? :)

riry, po mojih izkušnjah je vse odvisno od mačke same. Lahko naletiš na ful skulirano mačko, ki ji nomadstvo ne bo predstavljalo nobenega problema, lahko pa naletiš na psihota, ki ga bo iz tira vrgla že prestavljena omara v dnevni sobi in jo/ga bodo selitve sproti sesuvale. Mogoče bi bilo vse skupaj lažje izvedljivo, če se odločiš za mladiča, ki ga takoj začenjaš navajati na "kažin", druga varianta (za moje pojme boljša in ugodnejša iz več aspektov) pa je posvojitev odrasle muce pri nekom, ki ti pomaga z izbiro karakterno primernejše muce.

Ja se zavedam vseh rizikov...smo imeli doma 19 let tako "neprilagojeno" mačko ;). Sprva sem razmišljala v tej smeri, da bi posvojila eno "pasjo", odraslo mačko (ravno zaradi hiperaktivnosti mladičev). Vendar zaradi naših vikendaških odsotnosti bi se potlej skorajda odločila raje za dve :P (da bi skupaj počakale doma), vendar v trenutnem stanovanju bi bilo to skorajda nemogoče (mini kvadratura). Torej bi na mačjo družbo morala čakati še vsaj par let, da dobim službo in se zapufamo do smrti za neko svojo nepremičnino. Če pa posvojim eno malo mače (ki bi že kazalo znake cartljivosti - kar naša pokojna Laura nikoli ni - (ne vem ali narobe razmišljam, samo do sedaj, so se mi vse extra cartljive mačke izkazale za bolj potrpežljive/neproblematične - najbrž zato, ker so bolj navezane na človeka?), in bi to mače sprejelo psa za svojega, bi se jo (po prebranem tu), dalo navadit na fijakanje in nova okolja. Če pa kdo oddaja na vožnjo in spremembe okolja vajeno muco (edini pogoj, ki ga imam, je, da je ženskega spola :P), ki ima rada pse :), se priporočam za info ;).

Mi imamo 2 tigra in 4 cucke. Skoraj vsake pocitnice smo potujoci zivalski vrt - 670 km iz Nemcije do Maribora. Ne uporabljamo nobenih kapljic, zaceli smo "silom prilike", ko so bile macke se majhne. Psi so prisli vsi odrasli (beri stari) k nama, pa so tudi vsi potovalni. Nico voznje ne mara prevec, zato je toliko bolj dobre volje, ko smo na cilju, ostali trije pa vecino poti presmrcijo.

Ce gremo za manj kot teden dni, ostanejo muce doma in se vseli kaka prijateljica, da niso same. Poletne, bozicne in velikonocne pocitnice smo obvezno vsi na poti (odkar jih imamo - pribl. 8 let). Fibi sedi vedno pri vozniku v narocju, Mia na zadnji polici (ima vsaj 4 svoje posteljice namescene) . Na spuscenih zadnjih sedezih se razkomotijo psi (vse mehko, polno dek in njihovih lezisc - vcasih se mene mika, da bi se zadaj dol vrgla). Macke imajo (pod sedezem) na voljo pesek, ki ga vcasih uporabljajo, vcasih pa ne (Fibi me redno na zacetku poti polula ali pobruha ali celo pokaka - po pribl. 300 m(!) poti, brez pritozevanja ali jokanja - kar tako zaradi lepsega, da vemo, da gremo na pot).  ::)

Po pribl. 3-4 urah voznje naredimo pauzico, da sprehodimo pse. Muce pocakajo v avtu in dobijo kako salamico. Nato pa "vozi, Misko" se enkrat toliko ur v avtu. Smo enkrat doziveli grozno guzvo (100 km Stau) in bili 12 ur v avtu. Ampak smo preziveli - smo vedno dobro oborozeni s hrano in vodo (in se zaradi zivali pretvarjamo, da tudi z zivci).
Edini problem so pri nas tuneli. Mia jih definitivno ne mara in zacne mijauuuukat, ko se pripeljemo ven - tako da se vcasih nalezejo se druge zvali in gledajo kaj je zdaj. Traja samo par minut. Mia je sicer bolj plasna, obiski jo redko vidijo, ampak v avtu je neverjetno skulirana. Hiso v Sloveniji zdaj ze pozna, tudi novega psa in nove macke tam, tako da ni problema. Na zacetku smo zaceli pac pocasi - prve tri dni samo v sobi, nato se kuhinjo osvojit in tako postopoma se druge zivali tam - brez pihanja seveda ni slo. Fibi je pravo nasprotje - njej je vse ravno - raste in je in spi in kaka kamorkoli jo postavis. ;D

Ah ja, glede prostora v avtu - vozim Toyoto Rav 4. Je malo visja in ima dovolj prostora zadaj, prtljaznik je ogromen. Smo pa navajeni, da imamo zelo malo prtljage za naju, za pse in mace pa je bolje, da ne govorim, kaj vse slepamo s seboj.  :-X

Da pa ni vse tako roznato, naj ti zaupam, da pa imamo celo paniko, ko moramo k vetu (pribl. 5 min voznje).  Ni mi jasno kako, ampak je cela stala in drenje v avtu.  ::)

Mislim, da je vse odvisno od macke in da je to pac sreca, da sta moji macki "potovalni". In da je za veliko mack definitivno voznja in menjava okolja ful stres. Tudi ljudje smo ja razlicni in nekaterim je slabo med voznjo in nekateri imajo strah pred letenjem itd. Moksa ti je lepo razlozila, se povsem strinjam z njo. Sem pa za posvojitev para (mislim dveh tigrov)  ^-^- ni ga cez norcije dveh mackonov... ;D

 :D Nekaj takega, optimističnega ;), sem si želela prebrat. Nekako si (mogoče preveč idealistično) predstavljam, da bi se (če npr.vzamem mladiča) mače lažje navadilo na te potovalne akcije, ker bi se vozila skupaj z našo psičko, ki mačke obožuje (med drugim je mačjih dimenzij ;))...zato bi glede na trenutno situacijo tudi imela samo eno muco - dolgčas ji z Lexi ne bi bilo :). Pa nekako si predstavljam, da če se začne delat od malega (npr.tudi navajanje na povodec za morebitne "divje" izhode) ne bi smelo biti problemov? Hehe, mogoče sem preveč padla v pasjo vzgojo, ko smo pač našo že od malega navajali na različne lokacije/zvoke itd. in se mi zdi zato vse tako enostavno :P. No, sej trenutno sem šele v fazi premišljevanja o tem _{sej pravim, kaj mi je bilo treba tole temo it brat >:(}, tako da se ne mudi ;).

hehe :) no ali pa nabaviš lepo avtodom, pa je potem skozi v istem okolju. Sej kvadratura bo njabrž podobna ;) (se hecam prosim, ne bit užaljena)


No ampak resno - pri nas recimo Eiko nima absolutno nobenih problemov s čimerkoli novim (vsaj do sedaj jih ni bilo), loki je na začetku z novim malo previden pa zaskrbljen, v avtu je miren v transporterju, ampak malo nasršen, ko je na cilju še kar malo not počaka, ampak pride potem ven ampak je v nekaj urah ok, Aš pa sej veš .... en mesec pod kavčem, ko je sem prišla, avto je groza, sicer ne skače in poskuša ven iz bokska, ampak se je pa tudi polulala že, dlake spusti za pol kožuha, temperatura se ji poviša ...

Hehe, ja, Ash je bolj kalibra naše pokojne Laure...ravno zato izhajam iz tega, da že apriori scrkljane mačke (Laura se je šele zadnje 2 leti začela bolj muckasto obnašat, ne vem, kako je z Ash), bi znale tole bolje prenašat, kakor vzvišene mačje grofične. Če bi sedaj izbirala mladiča (iz preverjenih rok), bi se definitivno odločila za najbolj mazastega, pol pa kar bi blo, bi blo...če naša socializacija ne bi uspela, bi se pač drugače organizirali. Amapk nekako močno verjamem, da bi mačji pes in pasja mačka tole skupaj lepo sfolgala :).

Riry, vse gre.

jaz sem imela pred mnogimi leti mucka, ki smo ga imeli stalno notri in če smo ga kam peljali, je bil to dizaster.
takrat sem si rekla, da nikoli več ne bom imela "statičnega" mačka.

moja dva sta doma v dveh stanovanjih - 4 dni pri meni, 3 dni pri mami.
skoz se nekaj vozita, hodimo ven ...

Gusarček je neskončno firbčen dec in mu spremembe okolja zelo pašejo, ker je tak, da mora biti skoz akcija - če ne se dolgočasi in je tečen. v avtu sicer pove, kako je hudo v življenju - ampak to itak skoz govori. transporter mu gre na živce, raje bi on hodil po avtu, kar smo od začetka tudi počeli. potem pa sem na podlagi enga opozorila razmislila (kaj če te kdo nabaše?) in iz varnostnih razlogov je zdaj v transporterju.

Tarči je pa bolj zadržana mucika in se ne prilagaja tako hitro. ona se je ful bala vožnje - revčka se je stisnila v kot transporterja, bila čisto tiho. potem pa smo začeli z rednimi vožnjami po par minut in zdaj tudi ona več ne povezuje vožnje z nečim neprijetnim. tudi zunaj še ni čisto skulirana in jo zunanji svet še plaši (še posebej če se kak ptič dere :)), ampak počasi napreduje in raziskuje. na začetku skoraj ni hotela ven iz transporterja http://www.shrani.si/f/3J/uh/1VqQPeCf/2.jpg in ga še vedno nesemo s sabo, da ima en tak priročni shelter, kamor se lahko umakne, če ji paše - ampak zdaj ga za umik praktično ne uporablja več.

naš zadnji sprehod
http://www.mojpes.net/forum/index.php/topic,40180.msg782575.html#msg782575

z Gusarčkom smo s to prakso začeli takoj ko je prišel k hiši - star je bil cca pol leta, s Tarči pa tudi in takrat je bila stara cca 7, 8 mesecev ko smo začeli.

Gusarček je na včasih šel tudi v kafič, ampak več ali manj ima folk s sabo kužate (tudi odvezane) na katere ne pazijo. zaenkrat smo s tem nehali, ker kakega mačjega kafiča v naši vasi še ni ;)

navajena sta na to, da prideta na njima neznane place - navadno je takoj treba vse raziskati in pregledati - recimo zadnjič pri veterinarju je Tarči počekirala vse pulte, pribor ... in to po pregledu, ki ji ni bil niti najmanj všeč. ampak plac je bilo pač treba prevohat :)

Vas berem, ja ;), ste tudi vi razlog za mojo vedno večjo mačjo željo :). Se kar vedno bolj nagibam k temu, da bi probala riskirat...

riry,

najini stalni in začasni mački se selijo z nama parkrat na leto (daljši vikend izleti, prazniki itd.), sicer trenutno samo na razdalji 120 km, z različnimi prevoznimi sredstvi (avto, avtobus, vlak itd.).

Na selitev sem navajala kot mladička samo Lauš, vendar je njej edini vožnja resen stres. Najbolj pomaga, če ni sama v boksu in če se lahko skriva pod odejico vso pot (kar gre sopotnikom blazno na živce, ker ne morejo normalno ležati v boksu  ::)). Mici je delala na začetku največjo histerijo, vso pot je tulila, vendar je sedaj najbolj neproblematična, tiha in neopazna, tudi v stresu ni, večino poti čisto mirno prespi. Brut je čisto ok, dokler si zraven, če pa bi ga pustil samega v avtomobilu in ti stal zunaj avtomobila, po možnosti pri odprtih vratih, bi pričel hiperventilirati od vsega hudega.

Čisto drugače pa je nato v počitniškem okolju: Lauš si zapomni, kje je bila, in se v bazni sobi takoj zelo sprosti, se pa ne sprosti ob neznanih ljudeh. Mici je popolnoma skulirana, če sta zraven tudi Brut in Lauš, vesela je vseh novih ljudi. Brut potegne črto pod posteljo za kakšen dan in se smili sam sebi (po drugi strani pa ga edinega brez problema sprehajaš na povodcu). Hulca ni marala vožnje, k meni je prišla stara cca. 2 leti, nekdanja prostoživečka. Ni delala histerije, je pa tiho piskala predse. V novem okolju je bila pa takoj čisto ok in se ti je ovijala okoli nog, tudi vse neznance je z veseljem pozdravljala. Po drugi strani pa jo je v stres spravljalo, če si jo pustil samo doma v varstu, v njenem okolju. Je bila čisto depresivna od tega.

V glavnem: vsak ima svoje posebnosti, se prilagodiš, čimmanj kompliciraš, ne spodbujaš paničnega vedenja, se prilagodiš posameznemu mačku, kolikor gre.

To bi bile moje izkušnje  :)

če smem biti še malo jako pametna ;) - ker sem zdajle lih take volje 

jaz v primeru načrtovanega "potovalnega" mačka ne bi tvegala s prav majhnim mladičem, ampak bi vzela starejšega mucka, pri katerem se že vidijo glavne črte značaja.
recimo če se ti karakterno razvije v Milojkota (http://www.mojpes.net/forum/index.php/topic,40010.0.html), ti ves muving stoprocentno odpade.
za akcijo po moje skoraj mora biti en konc lumpa in razbojnika :).
z vzgojo, privajanjem in načinom življenja se določene dajo skorigirat in se mackota da tudi kaj navadit, ampak temperament je pa po moje večinoma kar prirojen in verjetno ni nobenih šans, da bi iz ene cmerice naredil heroja.

Polona in začasni skrbniki mačke zelo dobro poznajo, vedo kakšen je njihov temperament in kako se obnašajo v posameznih situacijah.

zato se mi zdi veliko manj tvegana in precej bolj ziher varianta, če vzameš mucko/a, ki ga nekdo že dobro pozna in tudi ti ne boš odkrivala neznane pokrajine ampak boš precej dobro vedela, kaj boš dobila.

Hehe, Milojko je res trčen  :P.

Ehm, mogoče bi se g. Milojko s Sinijem bil ujel leto in pol nazaj - sem se večkrat spomnila na mojega butca, ko sem Milojkovo temo brala. Škoda, da se časovno nista ujela, bi lahko rešila drugim dve psiho-muhi na en mah >:D

To me tudi matra, koliko starega mladiča sploh (če sploh :P). Zavedam se, da mačke zrastejo, tako da "iii" sindrom ;D mi ne igra nekega pomembnega faktorja pri tem :). Koliko so bili vaši mački stari, ko ste jih vrgli v "kruti svet"? Moj plan je bil nekako tak, da bi čez par mesecev (ko bi vsi mladiči v (zanesljivih) začasnih skrbništvih dorasli) se pozanimala, kje je kako ultra sladko mače (hehe, moja teorija :P..._{saj vem, da se bo slišalo grozno, ampak po 19 letih naše črne hudobe :-*, bi res imela eno scrkljano mačje bitje...pa tudi, če na koncu ne bo tako mobilna kot si sedaj predstavljam, bo pa vsaj čohabilna ;D}, jo lepo navadila na psa, pa že doma trenirala avtomobilski box, pa jo mogoče celo v kaki naročni zaprti torbici malo okoli bloka nosila, pa na povodcu na kak odprt travnik in pač, po mojem mnenju, bi se morala navadit? Sicer pa, kot že rečeno, če ima kdo kakega začasnika, punčko po možnosti _{to tudi izhaja iz travm vstavljanja katetra mačjim samčkom-sicer pričevanja iz druge roke}, ki je navajena mobilnosti in ima rada pse _{ok, to že meji na oglase iz bolhe :-[}, naj javi ;). Zaenkrat bom pa še premlevala o tem...

Ma riry, ta pravega muca najti res ni problem, če si ti tapravi človek zanj ;) - pokliči ZH (npr, ni pa edini), povej kaj o sebi, kaj bi nudila, one te bodo ziher veliko vprašale in ni vraga, da ne pridete skupaj. Mojo Heinz sem spoznala kar v soseski, je bila odrasla prostoživečka in je trajalo cca leto in pol, da sva bili na "ti" in da je izvolila postati notranja, Sinija pa sem posvojila preko skogkatt (imel je cca leto in pol, mogoče dve). Bil je ful psiho maček, nekaj dni ni jedel (je imel kar pestro posvojiteljsko obdobje za seboj) in vsega skupaj je trajalo nekaj krepkih mesecev, da je zares štekal, da je to končna postaja.
Vzeti mladiča ni nikakršna garancija, verjemi. Mojo Bibo sem pripeljala domov iz koprske luke, ko je imela slabe tri tedne - septembra bo stara 15 let in je še vedno necrkljiva, poči te za vsako figo, piha in prede s popolnoma enakim veseljem, notri nima obstanka, sovraži cel svet. To so moje izkušnje, na podlagi katerih bi se, če bi ponovno posvajala, odločila za odraslo muco pri nekom, ki svoje začasnike pozna in ki zna svetovati.
PS: skogkatt je pri opisu Sinija zadela vse v nulo razen ene stvari, pa še to ni mogla vedeti, ker je Sini to razvil kasneje (ni res, da ne sili v naročje - magari bi bilo tako :*[ )  :P

Hehe, sej verjetno bo res kaj takega na programu...samo se moram vsaj še 1 mesec malo zadržat, pa malo dihat vmes :P, da vse naštudiram...ker če sedaj pokličem, je nevarnost, da moram že kr v nabavo opreme ;).

ljudje, ki so z zverinico dlje časa, res poznajo živalco.

------------

mene je Gusarček nategnil kokr sem dolga in široka v prvih dneh po tem, ko sva ga našla.
sama čohabilnost in prijaznost ga je bila in ni ga bilo za spravit iz naročja.  skratka sam med je tekel prve dni po barki ko smo ga pobrali  ;b
evo, takole sva krmarila in plula z barko ...

(http://www.shrani.si/f/2l/V6/4hd8IGfC/imgp8220aw.jpg)

(http://www.shrani.si/f/8/d0/2hUZXcJf/imgp8240aw.jpg)

ko je pokapiral, da je na končni postaji, je pa pokazal svoje prave barve  >:D
če je fejst zaspan, ga lahko mičkeno božamo po bučki.
ne moremo se upreti temu, da ga skoz nekaj dvigujemo, prijemamo itd. ker je tako mehak in prijeten na otip (dolgodlaki predniki) ... in to vseh 30 sekund, preden se začne upirat, praskat in grist  >:D >:D
se pa tako lepo pogovarja in ful jasno izraža, pomaga pri vsem kar počneš ...
je zvezdnik in moj lepi sladkec :)

-------

Tarči ... ah ... Tarči je pa ...
nič se ne pusti dvigovat in tudi v naročje ne gre. lubica se crklja samo ponoči. pride in očitajoče gleda, če še nisi naštiman po njeno :)
ko se naštimaš, se pa stiska, prede, nastavlja trebušček za čohanje ... vsi čohalniki se kar topimo od samega cukra.
to je tako sladko, luštkano, ljubko in prijazno bitjece, da bolj že ne more biti.
pa tak lep in prijeten značaj ima.
ko jo ogovarjaš, se pa neizmerno ljubko povalja po hrbtu, iz tepiha čupa nitke, nagajivo gleda in v očkah ji piše "lej me kok sem luštkana".
je pa bolj samostojna kot on in se dobro zabava tudi sama.
ne grize in ne praska ljudi - razen po pomoti ;). zadnjič enkrat sem imela kar zoprno globoko prasko na podplatu, ko je punčka ponoči brezkompromisno napadla "miš", ki se je skrivala pod kovtrom.
moja punčka je :-* >3  >3

Riry, kaj pa Ledo Lee? Ni punčka, ni mlad, torej je vse kar nočeš ;D (a ni tko vedno pri mačkah, pač te presenetijo in jih imaš rad take kakršne so). Glede na to, kaj je dal skoz, bi se pomoje navadil še na teh par krogov zunaj pa kak kilometrček z avtom?
Nesramen predlog, ampak jaz njemu že skoz ful želim en fajn dom :P.

Ledo Lee se počasi poslavlja, rihtamo odpoved ledvic že nekaj časa in prav dolgo ne bo šlo več.

 :( revež...
Ste me pa čisto prestrašile s temi mačjimi otroci - se vidi, da je že dolgo tega kar sem jih imela priliko "gor spravt" >:D (tetine mačke grejo tudi proti 16-im, pa mislim, da so bili to res zadnji mačji mladiči, tako iz prve roke)

 :-\ ojej, no, tega pa nisem pričakovala... čeprav je še kar logično ob vsem kar je moral dat skoz :(.

Ja, pazi se, ker tole zna biti precej nevarno >:D Jaz sem 04.11. prvič kontaktirala skogkatt in 06.11. je bil Sinč doma ['* ;^*
PS: pa še lep mi ni bil na fotkah - pač, maček kot maček. Ampak - maček! ::)

Sej zato! ;D

ajej :'( :'( bogi revež, upam da se ne matra preveč  :'( :'(
daljnega 6.12.1991 je moj prejšnji mucek zaradi odpovedi ledvic umrl v enem tednu.
in je bilo tako hudo, da sem rekla, da nikoli več nočem imeti nobenega mačka. mnja ... zarečen kruh pa to.  

ah, kaj te pa košta če samo pokličeš  ;) :P

ps: dlje boš čakala, kasneje boš takele stvari doma gledala
http://www.youtube.com/watch?v=1aTV50EMbNQ

hehe, nesramnica! ;D Zdej ste me že tolko "natraumirale", da delam seznam še potencialnih pasjih mačkonov (akoravno vseeno navijam za punčko :P)...ampak to ni tema o posvojitvah ;), temveč o izkušnjah glede mobilnosti mačk...mislim, da imam zaenkrat dovolj informacij, samo še misli je treba uskladit pa take fore ;)

Riry, po mojih izkušnjah so najbolj scrkljani, naročni in človekoljubni Smetkini dudarji. Prepričani so, da so bili enkrat človeški dojenčki in jim zdaj ni čisto nič jasno, zakaj eni pričakujejo, da bodo zdaj čisto  navadni mački.  :( :o

rotfl
kakšno naključje.
lih tale trikolorka - se pravi punčka brez luleka!!!, ki ima očitno ful rada pse, je bila mensezdi dudarka.  ;b ;b ;b

Ja, ma kolkor vem, se oddaja v paru s sestrico? _{(če ste že pri naključjih...imam rahel fetiš na trikolorke ;), fant pa ima že ime za imaginarno bodočo (v še eni prihodnji bodočnosti :P) želvovinko....želvovinka Ščinka ;D....zdej pa nehajte, ker sem že v fazi kvazi držanja telefona v rokah >:(}

 :-X  ;)

Kdaj pridem čohat? In kdaj spozna seter?

ekh...kdaj si rekla prideš na kofe? ['*

V bistvu nisem :D. Samo glede na to, da zdaj nisem najbolj mobilna, bosta morala vidva do nas :P.