mojpes.net

Pred enim letom sem v zavetišču Horjul posvojila dva
meseca staro psičko Nino. Prinesla mi je veliko
veselja. Dobila sem novo službo. Žal sem od doma in
Nine odsotna po deset ur. V času, ko mene ni zanjo
skrbi babica, ki pa je žal stara in včasih sitna in ji
gre vse na živce. Saj lepo skrbi zanjo, samo Nina jo
ima nekoliko pod kontrolo, ker ji ne pokaže
avtoritete. Babica ne upošteva mojih navodil. Ko sva z
Nino same vse poteka v najlepšem redu. Je ena izredno
prisrčna psička. Navajena je bivanja v stanovanju,
kjer je tudi zelo mirna, rabi pa seveda veliko gibanja
v smislu sprehodov in mislim da se ne bi branila
kakšnega vrta. Je prelepe svetle barve, velikost
labradorca.
Zelo mi je hudo, saj je Nina postala družinski član. A
tu gre za probleme v družini. Rada bi jo oddala mladim
aktivnim ljudem. Polona pomagaj!


(http://www.moj-album.com/slike/1601452/7nnpDihn_zvnkWkZ.jpg)

(http://www.moj-album.com/slike/1601452/93fqWjNNy3w484lF.jpg)

Informacije: 051/30-44-35.

Ne morem bit kar tiho....razumem hudo bolezen, smrt v družini....ampak ne za vsako figo oddajat "družinskega člana".....tega pa ne razumem......al pa mogoče ni zrastla prav....
sori...oh ja......

Poznam psičko, skrbnico, pa tudi babico sem spoznala, situacija mi je poznana.

Psička je res fajn kuža, pri meni v šoli je zelo lepo napredovala, če jo bo posvojil kdo iz Ljubljane ali bližine, je seveda vabljen, da se z njo udeleži še kakega od mojih tečajev. Vsekakor pa se je potrebno z njo ukvarjat in kaj aktivnega počet.

Tudi jaz ji želim, da najde dober dom.

lp, Katarina

(http://www.cosgan.de/images/smilie/konfus/k020.gif)
no comment....  :-X

Prav vsak od nas kdaj v življenju menja službo, jaz sem jo trikrat. Pa zato ne vračamo živali. Samo menjava službe po mojem ne sme biti razlog za vračanje živali. Sem imela kar nekaj let službo od 06 do 20. Sem priskrbela vmesno varstvo, seveda ni bilo zastonj, vendar bi naredila še več kot to, samo da sem lahko svoje kosmatine obdržala.Ko pa sem bila doma, sem se posvetila samo njim.
V Ninikininem primeru je očitno drug problem.

Lejte punce, situacijo poznam, ne branim nikogar. Ampak tema je tukaj odprta zato, DA SE NINI NAJDE NOV DOM. Torej bodite fer in ne spuščajte takoj cele konjenice v tek, ker bodo napisane spet cele strani o tem, kaj je odgovorno lastništvo in kaj ni. Se strinjam, ob vsakem takem iskanju novega doma je to še kako aktualno vprašanje ampak kot rečeno - v tem primeru je najbolj pomembno to, da Nina najde nekoga, ki se bo z njo ukvarjal tako in toliko časa kot je treba.

lp, Katarina

Bi tudi jaz pripomnila kakšno o novi službi, ali pa o taki, ki ti včasih vzame 24 ur namesto 8 ali 10, pa se bom poslužila tegale: no comment. Obstajajo tudi firme, ki se ubadajo s sprehajanjem, ko te ni. Anede?
No, zdaj pa zares: Nina očitno išče nov dom.

Kolikor sem jaz spremljala to zgodbo ni toliko problem v službi (dekle ima baje tudi fanta, ki ji pomaga pri skrbi za Nino) kot je problem v babici, ki vztraja da Nino oddajo. Upam samo, da ne bodo nabavili kakšnega drugega psa za katerega bodo mislili, da bo babica z njim zadovoljna.
Moram pa vseeno pripomnit, da mi je smešno da ti pri teh letih, fantu, službi,...babica odloča o tvojem življenju in tvojem psu.

Zdaj pa nazaj k Nini. Po vsem kar je bilo o Nini že napisanega je Nina en čisto normalen kuža, ki potrebuje isto kot vsi ostali predvsem pa svoj dom, kjer jo bodo imeli radi.

Mi imamo 2 kužiki, oba sva v službi. Dejstvo je, da je pes lahko nekaj ur na dan sam doma. In ja, obstajajo službe za sprehajanje. Ki je sicer mi ne koristimo, je pa dejstvo, da smo zunaj že ob 6.00 in to skoraj za eno uro. Da sta potem lahko 8 ur sami.
Škoda, mislim, da bi se stvari dale urediti, samo malo truda in logistike je potrebno. In babico izločiti iz Nininega življenja.
Nini želim krasen nov dom.

Tudi to sem jim med drugim svetovala, ko smo se dobili vsi štirje in Nina..... pa očitno ne gre. Ko enkrat spoznaš (tole) babico, ti je vse jasno.

Torej, Nina išče nov dom.

lp, Katarina

Ti, ti bab(n)ica!  :o
Ne vem, ali se smem vtikati v osebno življenje drugih, a glede na to, da je tako povezano z Nino, ki prihaja nazaj... Skratka: mislim, da je stiska, v katero ste zašli, v bistvu zelo "kul" stvar - ker je eno hudo svarilo življenja, da se dogaja nekaj, kar se ne bi smelo. Kaj če se taista babica nekega dne odloči, da bo treba dat stran tudi tvojega fanta - bo moral "v gozd" ??? ?? Ali pa recimo zanosiš in se namesto tebe odloči, da ona otrok ne bo prenašala?? Ali pa, da jih bo vzgajala po svoje? Kontrolira lahko celo vse tvoje življenje - ti pove, koga moraš voliti, kako smeš razmišljat in kaj naj počneš... Seveda na subtilen način, še veš ne, kdaj te obrne...
Oblastni ljudje so pač taki - pod krinko dobrote te oropajo vsega, celo lastne identite in na koncu lahko ostaneš prav strašljivo sam. Ali ne bi "svarila življenja" raje vzela resno in skušala najti kake alternative? Premisli, kdo je tvoja prava družina in kje je tvoje mesto v prihodnosti...
Se opravičujem za tole "psihologiziranje", ampak se mi zares zdi, da bi Nina v tem primeru  lahko odigrala eno super terapevtsko vlogo in postavila stvari na svoje mesto, namesto da je sedaj grešni kozel, zaradi katerega se vse le komplicira.
Ne obsojam te, želim pa spomnit, da bo končno bolečina ob njeni izgubi in tvojem porazu ostala predvsem tebi. Boš ob tem babico še lahko imela rada?

Vsak ima svoje mnenje in pravico povedati kaj si misli. Zato moram tudi jaz še nekaj dodati. Dokler nisi v taki situaciji kot sem jaz je lahko govoriti. Od babice sem odvisna od svojega osmega leta, ko so me starši pustili. Ona me je rešila in po njeni zaslugi sem danes normalna punca, če me ne bi ona vzela, vprašanje kje bi pristala. Verjemite ali ne ampak zaenkrat nimam druge izbire kot se ji prilagajati, ker nisem finančno zmožna iti v neko najemniško stanovanje. Nino sem vzela zato, da mi bo polepšala življenje in jaz njej, mi ga tudi je. O tem kako mi bo, ko jo bom oddala sploh ne morem razmišljati...že zdaj jokam. A poslušati vsak dan babico, ki sicer čisto v redu skrbi zanjo, a zunaj je ne more kontrolirati, ker enostavno ne zna, ni ravno lahko. Nini nič ne manjka mene posluša, je zelo prisrčna kot je povedala Katarina. A babica je druga pesem. Poloni zaupam, da bo našla najboljše ljudi, ker si Nina samo take tudi zasluži. :'( 

Urška

Urška, a to pa ni možnost, da jo sprehodijo namesto babice profesionalci, ki se prav s takšnimi rečmi ukvarjajo? Da torej plačaš nekoga, da bi jo namesto babice peljal ven, ko te ni?

urška, močno upam, da se bo našla pravšnja rešitev znotraj družine, ker vidim, da ti je psička zelo pri srcu! (in prav je tako) :)
kakšne bi bile, po tvojem, možne rešitve, ki NE bi pomenile odhod nine iz tvojega (in tudi njenega, nenazadnje) doma?

srečno!

Ne razumem...niti če se potrudim,ne morem razumet. Ne obtožujem nikogar,samo rada bi povedala nekaj:
Glede na to,da Nina zadovoljna,da ste vi zadovoljna z njenim odnosom do vas,... Če se gre samo za to,da je treba poslušat babico vsak dan...No... :-\Če imaš službo,potem pač nisi popolnoma odvisna od nje.
Nisem sarkastična,samo mene starši vzgajajo že od malega in marsikaj sem jim dolžna,ampak ne,ko se gre za mojo srečo! Tu se potegne črta in basta! In če se jim prilagodim v vsem,samo v tem ne,da ne bi imela toliko psov...pač dejstvo.
Jaz sem dobesedno privlekla domov pse(še zelooo odvisna od staršev),bilo je kreganje in dretje,in ga še zdaj ni konec(že več kot eno leto). Da bi zato oddala moja dva? Nikoli! Še ko je bilo zelo hudo par mesecev,ker ni bilo pogojev,nam je uspelo. Pa poslušam za vsakič,ko kaj ni prav. Kaj pa ni prav vsak dan... Pa imam določene omejitve. In moja mama tudi ne more obvladat Paxxa zunaj,ko me ni. Zato Paxx čisto lepo zna počakat tudi do 12 ur,če je sila,pa mu čisto nič ne manjka. Je lepo počakal v sobi,z briketi,vodo,igračkami in tevejem. In mirno prespal večino časa. Počakala sta oba tudi že v avtu,če ni bilo druge.
A če bo Nina šla stran,bo pa vse ok? Se bo babica čudežno spremenila in bo mir v družini? Oddajat psa? Zato,ker se ti ne da poslušat vsak dan? A daš stran od sebe vse,kar babici ni všeč?  :-\ Ne napadam te,samo resnično me zanima. Ker kolikor vidim jaz,je problem samo v tem,da babica zunaj ne obvlada Nine in da se tebi ne da poslušat vsak dan.

Sigurno obstajajo rešitve.
Mogoče lahko kje počaka,ko tebe ni doma? Tako,da ni v direktnem stiku z babico?
Kaj pa če bi jo kdo sprehodil,medtem ko te ni? Prijateljica,služba,ki se s tem ukvarja? Kdorkoli? Verjemi,da pes prenese tudi malce manj ukvarjanja z njim,samo da ostane tvoj. Verjetno je po njenem vse ok-doker je pri tebi.

Za živo,čuteče bitje se gre...Samo to-za živo,toplo,čuteče bitje se gre.

Hm, najprej eno neumestni vprašanje-a si čist prepričana, da si normalna? Pa ne zaradi oddaje psa, ampak če se še vedno nisi sposobna postavit na lastne noge in povedat babici, kje se neha vzgoja otroka in kje se začne vtikanje v privat življenje odraslega človeka?

Glede drugega.
Zakaj bi sploh bilo potebno, da babica vodi psico ven?
Vsak normalen zdrav odrasel pes lahko zdrži brez sprehoda 10 ur na dan. Povem jaz ,ki imam same pse zelo aktivnih pasem.
Brez problema počaka tudi v kletki, če ni druge.
Al pa v prostoru stran od babice. Imaš svojo sobo v tem krasnem družinskem brlogu? Puščaj jo tam.
Sicer pa, kot so povedali že drugi obstajajo profesionalci za sprehajanje psov.

In ne nazadnje- ta menjava službe najbrž ni prva ne zadnja.
Življenska doba psov je že 16 let.
Povprečje trajanje ene službe v kapitalizmu pa po statistiki 7 let. Se pravi vsak pes doživi nekako 2 do 3 menjave služb gospodarjev.
V življenju enega psa se zamenja marsikaj.

Naj povem enega mojega:
- Kupljen za dinarje, živel za tolarje, umrl za evre.
V času njegovega življenja sem poleg valute zamenjala
-3 države (YU. SLO, EU),
-družbeno ureditev (soc v kap)
-4 službe
-tri kraje bivanja
-5 stanovanj
-dva ljubimca
-tri kinološke discipline
-z nič otrok prišla na 2
-z dveh psov prišla na 5

pes pa je bil še vedno isti.
Edini resnični razlog zaradi katerega se oddaja pse, je da jih pač nočemo (več) imet. Vse ostalo so izgovori in lenoba.
 
Pa ne pišem to s stališča moralne avtoritete, ker sem tudi jaz že kdaj oddala psa.

Tudi če oddaš psičko, bo babica slej ko prej našla kaj drugega, da bo lahko tečnarila. Nekateri so taki - ne glede na to, da te je "gor postavila". Meni to zveni kot izsiljevanje. Pa brez zamere....

Evo, deteljica mi je snela besede z jezika - v bistvu sem z odstranitvijo babice iz Nininega življenja mislila ravno to. Ali ne more Nina počakati nekje nate, ne da bi jo babica vodila ven? Nekje v ločeni sobi? Ok, saj vem, smo lahko pametni. In se zavedam, da je življenje v večni hvaležnosti zelo težka stvar. Do tebe popolnoma nefer. Ker tu gre za čustveni šah mat.
T.

Tole je pa huda odvisnost od babice. Pa ne mislim finančna. Človek, odrasla oseba, s svojo službo in prihodki še vedno pleše tako kot babica žvižga.
Mislim, da marsikdo izmed nas lahko reče, hvala bogu za starše, ki so me vzgajali in skrbeli zame. Ti to pač lahko rečeš za svojo babico. Do kdaj pa ji misliš izkazovati to svojo hvaležnost s svojim podrejanjem? Si odrasla oseba, imaš službo zaradi katere te 10 ur na dan ni, torej imaš svoje prihodke in bi bil čas da začneš živeti samostojno življenje. Če ne v svojem stanovanju pa vsaj lahko plačaš sprehajalca 1x dnevno za Nino. Mislim, da babice ne bo konec, če se ji 1x postaviš po robu in ji poveš da gre za tvoje življenje in za bitje, ki ga imaš rada. Saj zaradi tega je nimaš nič manj rada.

Tole s poslušanjem babice...ne vem ali naj se smejem ali jokam. Jaz se z mojimi na smrt skregam, če bi se hoteli znebiti bitja, ki mi pomeni skoraj vse. Ker to pomeni, da babici tudi zate ni prav mar, če ji je vseeno da ti je hudo zaradi Nine. Punca, treba bo prerezat tole popokovino z babico in začeti prevzemati odgovornost za svoja dejanja in se postaviti na svoje noge. Ti imaš svoje življenje, babica pa svoje. Si spolh ne predstavljam kaj bo stabo ko babice enkrat ne bo več. Razmisli malo!

Res čudno žalostno. Vem, da če te ima nekdo rad (mislim na babico), naredi največ, kar more, za tvojo srečo. In če imaš ti nekoga rad(a), storiš vse, da si delita srečo še naprej (mislim na Nino). Odloči se za takšno rešitev, da Nina ostane do konca življenja s teboj. Ko se boš postavila zanjo, boš naredila tudi veliko zase. Povej babici, da si odrasla oseba, ki ima dom, v katerem živi tudi Nina. Ali si pač le podnajemnica in oseba brez osebnih pravic? No, tega ne verjamem. Želim ti več odločnosti in samozavesti, pa da se postaviš na svoje noge in v naročje za vedno vzameš Nino. 

Brez zamere, ampak tole se pa že tako dolgo vleče... oktober 07 :(
To vse je že bilo predelano na sosednjem forumu in več kot očitno vsi nasveti niso delovali.

Nina lahko bp počaka, ampak babica ne more  :-X

Točno tako ::)

Ampak, citiram iz takratne debate :


Že takrat takega početja nisem odobravala, in ga še vedno ne.

Oddajanje psice iz razloga,da je to dobro za njo je eno veliko sprenevedanje.

Povej tako,kot je:bila je en lušten,lušten mladiček,zdej je pa velka,vedno enaka in same obveznosti,delo in stroški so z njo.
Sem se je naveličala.
Vsi smo po službah,pa zraven skrbimo za vse svoje,pa tuje živali,pa otroke,starše....
Ti pa imaš (kot sem razumela)le tole Nino in babico.In kje je problem??
Vozi jo ven,ko imaš čas,čez vikende in v prostih dneh pa se ji malo bolj posveti.
Ali pa svoje sprenevedanje priznaj.
Bomo vsi bolj zadovoljni.
Naveličala si se je in pika.


 

Ne, ne verjamem, da se je Urška naveličala Nine.
Verjamem pa, da se da drugače, pa če še tako kaže, da se ne da. Po drugi strani je pa čisto mimo prepričevat nekoga, naj še ima psa, za katerega se je odločil, da ga ne bo več imel.
Bom pomagala, ker je tako zapisano v pogodbi in ker je to pes, posvojen iz mojega zavetišča.

Kaj pa, če razmisliš o kakem preverjenem (!) študentu za en kratek dop. sprehod - te bo prišlo mnogo ceneje od profijev, če je problem denar... Zmeniš se za čim manj "vzgajanja" - za eno normalno, kratko lulanje na štriku in ovohavanje vogalov. Če babica ni zmožna pustit psa pri miru, ko te ni, bi Nina lahko dopoldne delala družbo kakemu mlajšemu upokojencu  v tvoji bližini, ki bi je bil iz srca vesel? Ali pa fantovi starši? Če so blizu, bi jo morda lahko vozila tja v dop. varstvo? Skratka, morda še kaka možnost ni izčrpana :-\ ?
Tudi to, da se pes do različnih ljudi obnaša drugače, ne sme bit problem. To presneto dobro obvlada večina psov, ki odraščajo v družini: nekatere ubogajo in spoštujejo, pri drugih neprenehoma fehtajo in sitnarijo - pač vedo, kje si kaj lahko privoščijo. Če ni vedenjskih in zdravstvanih posledic, je tudi to lahko znosno. Končno to znajo tudi mali otroci, ki hodijo k starim staršem in tetkam po potuho. Vseeno nekako živijo in se imajo ob tem še prav fino.
Biba24, jasno da bo Smetka skušala vse rešit na najboljši možen način, a vseeno upam, da odraslo in odgovorno "naumiš" kakšno boljšo rešitev in da odločitev še ni čisto 100% trdna...

Ah, ja, babice znajo biti od hudiča trmaste. Tudi jaz sem enkrat dobila nazaj mladiča zaradi babice. Vsa družina si je želela psa, babica pa nikakor. Ker pa je babica imela svoje lastno stanovanje (celo), so pač mislili, da se bo sčasoma pomirila ko bo postavljena pred dejstvo da se njeni otroci in vnučki pač ne bodo več ukvarjali izključno z njo. Ja pa ja de. Ko je babica ugotovila, da njeni protesti ne zaležejo in da bo pes očitno ostal, je udarila gladovni štrajk. In vztrajala tako dolgo, da so se ustrašili. In je zmagala, jasno.

Pri Urški se bojim, da zapiranje psice v kletko ali zaklepanje v sobo ne bi zaleglo, ker babica psice niti pod razno ne bi pustila pri miru. Šlo bi edino, če bi uspela dobiti varstvo za psico za cel čas odsotnosti nekje dovolj daleč od doma. Mogoče pa bi se dalo kaj najti?

V bistvu bi že zadostovalo, da da Nino v svojo sobo pod ključ, dokler je ni doma oz. takrat ko je Nina sama doma z babico. Out of reach.

Ne vem...Si ti že kdaj poskusila kaj zakleniti pred babico v njenem lastnem stanovanju?

Lanabela, ni se treba name obračati, meni ni treba razlagati, kako in kaj...  ::)
Če pa želiš moje osebno mnenje: Ja, jaz bi tako ravnala, pa če se na glavo postavi. Ampak do tega niti prišlo ne bi, ker...

Res mi ni do tega, da razpravljam o svojem ali tujem lajfu, ampak se ta zadeva že dolgo vleče in se je razvnela ista debata že drugič, čeprav je že Xena napisala čemu je ta tema v bistvu namenjena in že prva debata ni pomagala...
Če se še toliko ne zna postaviti zase, da nima kotička za zasebni lajf in odločitve, pa četudi pomeni samo to, da ima ključ do svoje sobe (če svojo sobo v babičinem stanovanju ima), in Nino pod ključem v tej sobi,... mogoče res bolje da Nino odda... s tem da je to za njeno lastno življenje in lastno izbiro seveda najslabša rešitev. Ampak o njenem življenju odloča ona sama.

Deteljica, mislim da nimaš pravice soditi o moji normalnosti, ker me sploh ne poznaš. Trenutno varianta, da bi šla na svoje odpade, nimam še redne službe. Poleg tega z mojimi prihodki v najemniškem stanovanju sama nebi preživela, oz. zelo težko. Fanta nimam več. Glede varstva Nine so bili na začetku vsi pametni, pol sem jih pa prosila, pa so prišli ven z raznimi izgovori. Moji prijatelji vsi delajo kakor jaz. Če vi mislite da je 75 let starega človeka možno kar tako prepričati v nekaj se hudo motite. Poslušajte Katarino. To se vleče od jeseni. Nisem ji mogla vbit v glavo naj pusti Nino pri miru ves ta čas. Sem jo tudi že zaklenila v sobo pa se je drla, ker valjda ni navajena. Kamorkoli gre, jo vzame s sabo, tako zelo se boji, da se nebi kakšna oprostite izrazu stara krava pritožila. In ne boste verjeli koliko ljudi ne mara psov sploh pa v naši stolpnici. Jaz se na vse komentarje požvižgam, babica ne.  Verjemite vtikala se bo v Nino, ker se ji kao smili ker kao ne more biti tolk ur sama. In to ni v redu!Nine se nisem naveličala.

v katerem kraju pa stanujete?

Ljubljana Šiška

o, moja takorekoč soseda! :)

povedala ti bom svojo zgodbo.
muc, kužica, dve punci, podnajemniško stanovanje. in v nekem trenutku pride novica, da se je treba do poletja izselit. kam le?
tisto, kar je meni takrat pomagalo najti rešitev, je bil hipni miselni preskok, obrat za 180 stopinj, ki se je povsem slučajno zgodil nekega jutra, zelo zgodaj, v eni sami sekundi, ko sem po "bolhi" brskala za novim bivališčem.
danes živim na svojem, ok, zapufana do vratu in čez, ampak...

mislim, da to ni nič takega - to, da ta trenutek ne veš, kako bi rešila ta problem, in če te je strah. strah je ok, dokler se zavedaš, da je tu zato, da ga premagaš in pridobiš nove izkušnje in nove moči. jaz sem recimo ena takih, ki smo hkrati ful prestrašene in "mehke", pa še nekam pogumne na drugi strani.  ::)

želela pa bi te spodbuditi, da začneš razmišljati v smer najbolj kreativnih možnih rešitev, takih, da bi bila tudi ti z njimi super-zadovoljna. če poskusim viharit, pa naj gre tudi v smer totalno nemogočega:

- penzionistični party za vse jamrajoče babice v bloku - nina pa naj bo zvezda večera
- zamenjajte bivališče vse tri skupaj
- daj oglas na pravih mestih, da iščeš najemniško sobo skupaj s kužico
- v službi vprašaj, če imaš lahko nino s sabo
- poišči službo, kjer boš lahko imela nino s sabo
- nino vsak delovni dan odpelji nekam v varstvo, stran od doma
- vse tukaj vključene v debato se spravimo v akcijo in gremo na obiske k babicam v tvojem bloku na vrata in skušat predebatirat srž tega njihovega jamranja (ponavadi je bistvo povsem drugje, kot je vidna oblika konflikta - morda jim je preprosto dolgčas, ali pa je revma prehuda v teh vlažnih dnevih) ;)

ok... bodi zadosti za ta moment... :P ti je karkoli od tega všeč?
rada bi slišala tvoje ideje.

in ful si želim, da vama z nino uspe!

Kaj pa če kupiš ovratnico proti lajanju? Tisto ko limonin vonj ven špricne, ko pes zalaja.

Sicer so že vsi isto povedali, samo jaz bi pri takem izsiljevanju babice stopila na stran Nine, ker to je pa malo too much. Kaj te bo iz stanovanja vrgla, če je ne daš stran al kaj?  ???

Hvala kvisnar za predloge, a žal so neizvedljivi. Sem že povedala, da z mojimi prihodki ne morem na svoje, se nimam niti kje zapufati. Stanovanja v Ljubljani so svinjsko draga. Poleg tega bi v takem primeru morala še nekoga najeti za sprehode. To je še en strošek. Nine pa ne mislim zapirati za deset ur, ker ta je pa malo prehuda. Ok mogoče za osem, bi šlo. Dve uri se pozna precej. Kako bi blo Vam, da Vas en zapre za cel dan?Saj pes spi ampak ne deset ur. Delam v turizmu in ni šanse, da si najdem tako službo, da bi lahko Nino imela s sabo,  občasno bom tudi vodila. Ko sem dobila Nino še nisem hodila v službo, ok vedela, sem da bom kmalu a nisem si mislila, da bo taka služba kot je.Imeti nekoga nadvse rad je eno, kako pa je to izvedljivo v mojih okoliščinah je pa drugo. O babicah pa raje nebi razpravljala, ker imamo eno mentalno bolno za moje pojme, ki se dere čez balkon, Kreteni, Idijoti na naju z Nino. Kadar greva mimo loputa z vrati pred nosom, gre čisto k steni...kar je pa najhujše pa ,da nastavlja strupe na naš travnik, Nine sploh ne peljem več tja. Če je ta stvor vreden kakršnegakoli truda.....sem ji že povedlala par krepkih, več od tega pa ni vredno, ker takim bolnikom ni pomoči. 

Strinjam se skoraj z vsem, kar je bilo napisano, vendar mislim, da Biba tega ta trenutek ne potrebuje. Velja pravilo, da učitelj pride, ko je učenec pripravljen in tudi, da lekcijo jemlješ, dokler je ne vzameš. Biba se je tokrat odločila, da bo Nino oddala. Vsi napisani razlogi so pač njeni. Edino, česar nikoli v življenju ne bo smela babici očitat, je, da je šla Nina zaradi nje stran, kajti to je samo Bibina odločitev, ne glede na okoliščine. Kakor je tudi bila lansko leto njena, da je dovolj odgovorna, da bo za psa skrbela nadaljnjih 15 let, ne glede na okoliščine.
Na žalost.
Torej bi jaz poslušala Xeno in Polono. Edino pravilno tukaj je, da bo psica vrnjena zavetišču, od koder je tudi prišla.
Verjetno se da razbrati, da sem razočarana in tudi jezna.

Dogovor je tak, da jo poskusim oddati od Urške.

Kdor ne spozna take "babice" ki naj bi vplivala na življenje v družini ne ve kako je to. Seveda imaš svojo službo in svoje življenje ampak, če živiš z nekom skupaj v gospodinjstvu se moraš prilagajati. Mi imamo doma takega "tasta" sitnega ko hudič. Kdaj ga bi kar .... če me razumete. Lahko mirno poveš 1x, 2x 3x da naj se ne vtika v tvoje življenje apmak ne pomaga. Tako so nekateri. Jaz sem se ga lotila počasi po korakih. Čez čas je preko zvijač dovolil v hišo pripeljati mačka. Sedaj sta z mačkonom ko rit in srajca vseskozi skupaj. Ampak do tega "prijateljstva" je trajalo 5 let, da se je omehčal in dovolil pripeljati mačkona v hišo.

Seveda bi bil lahko maček v hiši takoj. Pa sama nisem hotela, da se zaradi živali v hiši neti prepir. In imela sem prav. Sedaj je v hiši mir. Čez čas bo v hiši tudi pes, ampak sedaj še ni pravi trenutek. Je tast še pretrmast. Jaz pa tudi še lahko počakam leto ali dve.

Vedno sem bila mnenja, da se za prihod psa v hišo morajo s tem strinjati vsi prebivalci, tudi babice in tasti, tašče .... ker občasno rabiš varstvo zanj in je lepo pustiti psa doma, če veš, da bodo zanj lepo skrbeli.

sprehod pri city dog agenciji stane 8.5 eur za 45 minut sprehoda. Pridejo na dom po psa in ga sprehodijo po lokacijah, kjer kuža ponavadi hodi.

Mislim, da to ni prevelik strošek.

Vem kako je to ko imaš "takšno" babico, ker si tudi jaz skupno gospodinjstvo zaenkrat delim z babico. In vem kako so lahko trmaste, smo se tudi skregali skoraj na smrt zaradi psa, pa ne samo enkrat. Ampak sem vztrajala, sem se pogovorila večkrat z njo, pa čemprav je šlo velikokrat skozi njenih ušes. Pa sm vztrajala, učasih tudi postavila kakšen ultimat, pa tud jst sm mal popustila, pa sva s časoma našli skupen jezik!

Zato vprašam zakaj ne bi profesionalci  mogli nino ta čas pelajti na sprehod, mogoče pa bi bila ta varianta dobra za obe strani? Sej veste volk sit in koza cela!

Sem hotel tem in onim kaj napisat pa ne bom. Raje predlagam akcijo, ki bo morda dala babici kaj mislit.

Predlagam, da vsi ki si želimo da psička ostane pri lastnici pomagamo z 10 euri (lahko pa tudi več) in bo tako na voljo nekaj denarja za plačane sprehode. Lastnica naj babici pove, da to plačuje iz lastnega žepa in bo to skušala početi dokler bo treba. Jaz imam celo en telefon, ki ga Urški z veseljem odstopim in morda bo pri tem dekletu sprehajanje še cenejše pa tudi za varovanje čez cel dan se da zmenit.

Mogoče moj predlog ni najpametnejši je pa zagotovo dobronameren. Seveda pa se bodo hitro našli tudi hudi kritiki  ;) ampak me to ne moti preveč. Urška, če imam Nino zelo zelo zelo ... rada mi sporoči svoj bančni račun in dobiš moje nakazilo in verjemo še nekaj se jih bo našlo, ki bodo z veseljem pomagali.  

MARKO

ps
Vsem, ki me poznajo pa sporočam, da delamo tudi že na TRETJEM TRADICIONALNEM PLESNO PASJEM PIKNIKU, ki bo ... več informacij kmalu  :)

hejla,
nisem mislila sugerirat, da greš kar v nakup. če kaj ni preprosto, potem pa to ni, žal.  :(
kaj pa najem sobe v kakšnem najemniškem stanovanju, ti je to sploh opcija?

Morda bi lahko na pomoč priskočil kakšen ljubitelj psov, ki si lastnega psa ne more privoščiti ?

Ali pa kak študent, ki mora psa čez teden doma pustiti

Nina bo slej kot prej našla nov dom. Kar se mene tiče, bom v prihodnje posvojiteljem postavila morda še kakšno dodatno vprašanje, če je to sploh možno... ker ne privoščim nikomur od njih teh selitev. Še dobro, da so samo psi, anede, ki se nenadoma znajdejo v takšni situaciji.
Hotela sem povedat, da bomo pri nas kmalu začeli z evtanazijami. Zakaj že? Zaradi Nine najbrž da ne. Jih je pa v sosednjih temah toliko, ki iščejo nov dom, ker ga nimajo - nikakršnega - da bi morda en konec energije lahko posvetili tudi njim.

Pozdravljeni, že od samega začetka spremljam temo pa se nisem želela vključit. Nekako sem, kot do sedaj vsi, upala, da zvem, da si je lastnica morda le premislila. No, zdaj si tega res ne želim več....

Ljudje oddajajo živali zaradi vseh mogočih, večini nedoumljivih razlogov. Recimo ravno prejšnji teden so v azil Mb pripeljali odraslega psa-lastniškega. Kot razlog je lastnica navedla, da je preveč prijazen  :o in da ne laja na ljudi in ga zato noče več. Nekateri so pripeljani, ker so preveč agresivni in grizejo. Svašta, uboga žival pomoje sploh več ne ve, kako se obnašati, da bi zadostila človeku in si zaslužila mesto v družini. Še dobro, da otrok ne menjaš kar tako pa dobro.

Zakaj vso tole nakladanje. Hočem povedati, da se mi zdi kakršnokoli prepričevanje lastnice, da obdrži Nino nesmiselno. Daleč od tega da namigujem, da imam o komerkoli kakršnokoli mnenje, ga nimam. Nimam tudi nič proti Bibi24, verjamem, da ji ni vseeno za Nino. Ampak, Biba 24 se je tako odločila. To je dejstvo, ki meni veliko pove. Vemo, da se vse da, če se le lahko. Vem, da so tudi vsi predlogi, recimo o denarni pomoči, dobronamerni, ampak mislim, da je prepričevanja dovolj. Nekdo ki pač ni bil po tolikem času zmožen zbrati dovolj volje do svojega ljubljenčka, da ga navkljub preprekam obdrži, je boljše da ga odda. Mislim, da je to za Nino najboljše. Če lastnica sedaj nima dovolj volje, jo lahko nekoč, ob naslednji neugodni situaciji zanjo, ponovno izgubi. In potem bomo Nini spet iskali nov dom. Saj vemo, da ko enkrat ljubiš takšno kosmato bitje, si pripravljen iti čez vse. Če pa se tu zatakne, je pa za žival boljše, da se jo odda.

Upam, da ste razumeli, kaj sem želela povedati. Čeprav malo zmedeno napisano, sem namreč zaradi živali te dni sama, zelo razočarana nad ljudmi. Hočem reči, da pozabimo na dobronamerne predloge Bibi24, ki je že odločena. Raje se skoncentrirajmo na nekoga, ki ji bo pripravljen nuditi taki zares ta pravi dom, ki bo predvsem stalen in raje to novo lastnico-ka, bolje izprašamo, če je seveda to sploh mogoče, kot je že rekla Smetka.

Skratka sem zato, da se osredotočimo na nekoga, ki bi si Nino želel, ne glede na vse.

Mislim, da je vsakdo od nas že slišal za vsaj eno možnost, ki bi potencialno lahko pomagala iz zagate. Pa ne mislim samo za ta primer, ampak za vse tiste: dobili dojenčka, nosečnica v hiši, ne moremo, imamo to in ono težavo...Vsi pa smo  slišali tudi  za izrek "The easy way out"
Nina išče dom, tako kot vsi ostali. Tokrat za stalno.

Živjo!

Hvala za vse predloge, a kakorkoli obrnem in razmišljam in razmišljam, pridem do zaključka, da tole ne bi šlo. Dejstvo, da bi mi nekdo enkrat na dan sprehodil psa, ostalo bi ostalo isto, baka noče Nine doma puščati. Če bi  Nino zaprla v sobo in bi lajala, ker ima precej čuvajske žilice v sebi, z bako bi blo isto. Mislim, da je ideja, da bi šla trenutno na svoje utopična. Z mojimi prihodki ni šans. Tud za sobo v Kranju. Kje je pa hrana, stroški, prevoz do ljubljane?Me zanima kolk mladih ljudi  v Sloveniji je pri 25ih letih na svojem, tisti ki me označujete za nenormalno, ker sem še odvisna. Poleg vsega bi bla pa Nina 10 ur sama. In ko se postavim pred dejstvo moja ljubezen do nje.....se mi zdi, da je to egoistično da jo zaprem za 10 ur jaz pa sem zadovoljna in srečna. Kot tisti, ki ne skrbijo za žival kot je treba, in živijo revice v pomanjkanju, samo zato ker je nočejo oddati. Kaj je potem bolj moralno? Nina pri meni nebi živela v pomanjkanju, kar se tiče hrane in pijače če bi bla na svojem, kar se pa tiče sprehodov pa ja. Sprehod zjutraj in zvečer ni zadosti, vsaj iz mojega stališča ne. Zdaj ima 4 sprehode na dan. Jaz gledam na Nino in njeno dobro. Če bi najela sprehajalca v svojem stanovanju bi blo to dodatnih 100 eur na mesec. Kje nej jih pa dobim? Nimam še redne službe, sem še študentka. Nina bo pri meni dokler se ne najdejo primerni lastniki. Čakala bom tudi še zelooo dolgo, samo da bodo pravi.
Nina je velika kot labradorci, lepe bele barve, stara je leto in tri mesece. S psi se zelo razume, samo pri prvem stiku s kužkom je previdna,včasih celo plašna in včasih odskoči nazaj dokler se ne povohata, potem je pa z vsemi prijateljica. Veliko lastnikov psov pravi, da se njihov pes z redkimi razume z Nino se praktično vsi. Zelo rada ovohava in ima precej močen lovski nagon. Ne prenaša pa mačk,na te je alergična. Doma imamo tudi papagajčka, ki je spuščen in se tudi z njim lepo razume. Do otrok je prijazna. Rada se igra, kot večina psov, s tem, da najbolj uživa ko ti njo loviš :). Hitro se naveže, name se je itak najbolj. Sem pa opazila, da je čisto nora na moške v mojega bivšega fanta je naravnost zaljubljena.:) Ko pomislim, je Nina najboljša psička, zlezla mi je pod kožo in če bi še enkrat zbirala psa bi izbrala njo. A ne v teh okoliščinah naredila sem napako, priznam, ker nisem še bolj preštudirala....kaj pa v primeru če........ Ninine slike so dostopne tudi na internetni strani z naslovom  nina.apno.eu

Ja, Urška. Si šolski primer tega, kako se ne posvoji živali. Ko so bili tile majhni, je bil na njih pravi naval. Sploh na rumene; in če bi navsezadnje jaz izbirala bolje, bi bila Nina v svojem domu enkrat in za zmeraj. Tako pa očitno nisem, in očitno moram še bolj misliti namesto drugih.
Zna biti, da bo Nina res še dooooolgo pri tebi čakala na svoj pravi dom, ker ni več majhna, ker jih je preveč in ker je pravih posvojiteljev manj, kot je njih, ki čaaaakajo. Mogoče bo pa kmalu uspelo, pa bo namesto koga drugega, ki bo še kar čaaaaakal kje, v novem domu prav ona.
Ob vsej tej tvoji opisani finančni situaciji sem pravzaprav lahko vesela, da išče nov dom. Bog ne daj, da bi zbolela, ali pa si zlomila taco ali pa kaj podobnega. A ne.

Nini sem do zdaj nudila vso oskrbo, ki jo je potrebovala, vsakič, ko je bilo kaj narobe je bila pri veterinarju normalno. Ne vem kako lahko primerjate stroške za pasjo hrano  in veterinarje s stroški, ki bi bili v tem primeru za stanovanje v Ljubljani, in vsem ostalim. Če bi bla dva bi blo lažje. Sploh pa tisti, ki se spotikate ob to kdo naj bi bil samostojen in kdo ne, pa kaj je z vami folk?Tuki je debata o Nini. In tist k je napisu da so samostojni pr 24 letih....ja ziher kupil so si stanovanje s čim že? Mal poglejte cene.  Priznala sem svoje napake. In ni zato, ker je bla Nina kot mladiček luštna. Meni osebno je zdaj ko je velika še bolj všeč in še raje jo mam. A spremenil se mi je način živjenja.

To smo izvedeli. Ostala si brez fanta in imaš službo. Saj to je problem, veš. Spremeni se ti način življenja je enako: do sedaj sem skrbel, zdaj je te ljubezni konec. V tem je razlika med enimi in drugimi. Eni vkalkulirajo spremembe tako, da žival ostane kljub le-tem, drugi sploh ne kalkulirajo.
Bom vesela, ko bo Nina v novem domu in bo tale ****** zaključen, res.

Jaz imam 25 let, končujem študij (nameravam nadaljevati), živim s fantom,ki dela po 12 ur, imam 2 muca (enega bolnega) in mladega psa v stanovanju in delam.
Vsak dan po delu LETIM domov k mojim ljubljenčkom in imam gospoda,ki mi psa 3krat tedensko trenira in  sprehaja zastonj. Med kosilom priletim domov,mu psa predam in grem nazaj na delo.
Ne bom ti solila pameti, vendar se zavedaj,da nisi edina,ki ima obveznosti in še psa.
Nini pa želim en super nov dom.

Bom še jaz malo morgen usekala. Eni imajo odgovorno obnašanje, drugi pa razvajeno. Od tega zadnjega se težje ločiš.

Tegale je mene ful strah pri oddajanju živali. Resno. Kako ljudem povedat, da ko se odločiš imet žival, je to za recimo 1/4 tvojega življenja. Torej vse kar pride - služba šola, otroci, bolezni, inflacija,... v vse to moraš vračunat tudi od tebe odvisno bitje. Sej je luštno, ko si v nekem stabilnem obdobju svojega življenja. Dobiš malo (ali malo večjo) kepico in se zabavata in igrata in imata fino... Življenje je lepo. Ampak potem ni več off gumba. Vsaj ne bi ga smelo bit. Al kako? Al jst razumem svet narobe?


Hja, ti si pisala o svojih težavah in spremembah v življenju in iskala izgovore. Za "Ninino" temo je pa že prepozno. Bo treba vse zbrisat ali odpret novo - ali upaš, da bo potencialnega posvojitelja zanimalo kakšne težave ima kdo s katerimi sosedi?

prvi stavek knjige scott-pecka, ljubezen in duhovna rast:

"življenje je težko."

eni se ustrašijo, ker mislijo, da bi moralo biti lahko.
drugi zagrizejo. včasih pogrnejo, mnogo krat zmagajo.

OK, torej življenje je težko. Pa še marsikaj drugega. In žival, katere lastnik si, naj bi spadala v vse definicije tvojega življenja, situacije, turbulence, lepe trenutke itd. itd. Ker si pač lastnik le te in poskrbiš tudi za njo. Se ji prilagodiš, tako kot se žival prilagaja tebi. Če je interes seveda in če je volja. Ninin primer zagotovo ni prvi in zagotovo ne zadnji...koliko jih je tistih, ki ne morejo več skrbeti za svojo žival zaradi xy razlogov, koliko tistih, ki tega nočejo, koliko se jih naveliča, koliko ljudem pač ni mar.

Dva poglavitna dejstva:

1.) Zavetišče Horjul oddaja svoje varovance v dom, kjer bodo "do konca" in tako bo tudi tokrat z Nino

2.) Potencialni posvojitelji, ki posvajajo iz trenutnih vzgibov in nimajo pojma kaj bodo z mačko/psom, če se v naslednjih 15 do 20 let zgodi to in ono, nimajo Smetke kaj klicati

Life happens - poskrbite, da so/bodo vaše živali, vključene v vaše življenske odločitve. Navsezadnje so vaše živali, zaradi vaše odločitve. Poskrbite, da boste stali za to odločitvijo trdno, ne glede na to kaj vam življenje prinaša vsak dan.

Lp vsem, Maja

No, tale floskula "življenje se mi je spremenilo" je malo bedna. Marsikomu se je že kaj spremenilo v življenju pa nismo zato psov oddajali. Pa tudi služba ni taka drastična sprememba, skoraj vsak lahko računa s tem, da bo pač enkrat treba tudi v službo. In če ti je preveč pes in služba potem pač psa ne vzameš. In če nimaš denarja in si popolnoma odvisen od babice potem tudi pač psa ne vzameš.

Definitvinvo pa ne vzameš psa za nekaj mesecev ko ti je slučajno malo dolgčas. Ko ti bo zagustilo se bo pa itak Polona s tem, a ne?

Ne boš verjela ampak skoraj vsi, ki imamo pse moramo tudi v službo hoditi. In ko si vzela Nino si najbrž vedela, da si popolnoma odvisna od babice, da babica ni ravno tip za pse in da boš enkrat morala v službo, je res?

Sem bila do sedaj tiho, ampak vseno majčkena pripomba.
Biba24, na kratko povedano - o spremembah in rešitvah ne razmišljaš, ker si pri babici enostavno komot, tudi s finančnega vidika.
Ne vem, jaz si vseeno želim, da bi se zadeva drugače razpletla in bi z Nino ostali skupaj - na svojem. Prej ali slej boš morala tudi v to zagrist. Tudi preko študenta se da prav dobro zaslužit in živet na svojem.

LP

Sm tud rekla, da ne bom več pisala v to temo, ker takole se nikamor pride. A vseeno na tole pa moram odgovorit.  Kaj delam njej ???. Bi se bolj vprašala,kaj delajo tisti, ki zapirajo pse za cel dan v stanovanje.  Tole postaja eno samo zmerjanje, in se mi ne ne da več pregovarjat. Zavedam se svojih napak brez vaših pametovanj, kok sm razvajena pa nemogoča, pa kako me bo partner pustil. Primitivno!

Ne bom pametovala, ampak...
v življenju se dogajajo spremembe, lepe in manj lepe... ampak meni ni v življenju na kraj pameti padlo, da bi se zaradi stiske odpovedala svoji odgovornosti in ljubezni- PSU. Ko sem šla študirat v ljubljano sem prvo leto delala za šankom (halo, jaz pa šank ne gre skupaj  :-X ) samo zato, da sem lahko preživela svoje PSE ::)
Sedaj mi hvalabogu ni več potrebno delati za šankom, še vedno pa sem večino leta po par mesecev na študiju v LJ, pa tudi partner ni navdušen nad odgovornostjo in ''problemi'' zaradi psov, pa kaj imam?! Še vedno tri pse :o In jih ne dam... ne ločim se od njih... pa naj se zgodi karkoli, so moja družina ali pa krdelo, kakor komu bolj paše, so moji in jaz njihova... in dokler smo živi pripadamo drug drugem ::) so moje življenje! sedaj pa ne vem ali sem jaz tako zmešana s temi psi ali kako...

Nini želim tokrat skrbnega in odgovornega človeka, ki jo bo imel zares rad, ne samo na jeziku. Takšen človek je nikoli ne bo zapustil, še sploh pa ne zaradi manj lagodnega lastnega življenja.
Hudo mi je za Nino, ker te ima rada in ne bo razumela kaj ti je storila, da si jo zapustila. Ne zaslužiš si je.

Joj, Biba24 a si mislila, ko si Nino posvojila, da te bo ves čas nekdo preživljal, da tebi pa nikoli ne bo treba v službo?? Večina nas hodi v službo, dosti jih pusti pse same 8 - 9 ur in po tvoje smo zato navadni egoisti al kako?

Pa tudi ne razumem prav dobro kako lahko nekdo dela 10 ur na dan zraven pa trdi da je popolnoma odvisen od babice in govori o hudih finančnih težavah. Kaj delaš kot prostovoljka ali kaj?

Biba 24 jaz mislim da ni prav da sama sebe tolazis s tem, da je mnogo psom se huje. Konec konec mislim da jim ne more biti huje kot ce se jim lastnik odpove. Moras vedet da si ti njemu vse kar ima. In tudi ce je 10 ur sam in potem dobi tebe, je to vredno. Sicer pa vecina lastnikov psov dela in je vecina psov samih v povprecju 8,9 ur. Pa se jim toliko bolj posvecamo ko pridemo in preden gremo. Ne vem no. Ce sem sebicna pac sem. Je moj najvecji zaklad in ga ne dam za nic na svetu.
Razmisli se malo. Prepricana sem da bi se dala najt neka resitev za vaju.

Kjer je volja je pot! :-)

Katja

sicer nikakor ne pase v temo, ampak res mi ni jasno.. pravis da delas cele dneve.. zivis pri babici.. mogoce pretiravam ampak po vsej verjetnosti prispeva tudi za tvojo prehrano.. in se kaj bi se naslo.. torej lahko popolnoma ves zasluzek porabis zase.. in bi prevec bolelo ali kako, ce bi mogla odsteti del zasluzka za najemnisko sobico in hrano? ali pa bi te to mogoce prikrajsalo za lastne uzitke in razvade?
Se opravicujem ce sem prevec posplosila, ker res ne poznam tvojih razmer. Govorim samo iz lastnih izkusenj, kako popolnoma iz svojega zepa placujem sobo v lj, hrano, avto..popolnoma vse, brez enega samega eura prispevka od starsev, babice ali kateregakoli sorodnika.. pa mi popolnoma nic ne manjka...cist zares  :o

zelo mi je hudo za Nino.. ker napisano so bolj ali manj samo olepsani izgovori..ki jim tako verjame samo avtorica  ::)


vse se da..
ce se hoce..

Psi so naši družinski člani, so nekdo, ki živijo z nami v dobrem in hudem..... :)

Psi so prilagodljiva bitja, ki se-glej ga šment navežejo na svojega lastnika in on nanj....gre za sobivanje v sožitju....in potem pride nek moteči faktor in pes naenkrat ni več naš družinski član, ni več nekdo na katerega bi bil navezan, je nezaželjen, ker se nam je spremenilo življenje..... ::)

No, ja.....vsak, ki si ima namen umisliti psa se mora prej dobro, ampak res dobro zavedati, da je PES OBVEZNOST ZA VSE NJEGOVO ŽIVLJENJE, od začetka do konca, v dobrem in slabem. ;)

Kaj je deset ur na dan v primerjavi s celim pasjim življenjem?

Mogoče je bilo vprašanje že postavljeno. Če je bilo, se opravičujem. (Priznam, nisem vsega brala, ker se mi ni dalo...)
Biba 24, praviš, da si bila v času Ninine posvojitve s fantom in da je bila Nina nanj navezana. Mogoče bi jo (bivši) fant vzel/posvojil?

urška, ti zdaj delaš napako. tako, major-kinda.
pa niti ne zaradi nine, ki bo gotovo našla boljši in stalen dom.
tebe bo na dolgi rok teplo, da si kapitulirala takrat, ko bi se morala fajtat. ta fajt ni toliko za nino; je fajt zate. ti bi kot človeško bitje neskončno profitirala, če bi si tule izborila zmago. to je poanta že skozi vse poste, ki sem ti jih napisala v tej temi.
škoda, ker tega ne zaznavaš. a vendar, kaj čmo. jbg. več sreče drugič. obema.

Sevede se da,če se hoče.Samo v tem primeru noče,se je odločila,da Nina gre in pika.
Se bojim,kaj bo ko boš imela otroke,a veš kok časa in denarja rabiš za njih.
Pa še nekaj bila sem na svojem pri 21 letih in pri 22 sem dobila prvega otroka,psa imam pa od 20 leta in ne boš verjela,službo sva oba z možem menjala trikrat in dvakrat sva se selila in kaj,naš pes je še vedno z nami in razmišljamo še o enem.
Lahko si samostojen že zelo kmalu ampak če je bolj lušno ležat na plečih drugih, verjamem da je ampak veliko lepše je na svojem.
Študentsko delo je pa kar dobro plačano,tako da eno sobo bi si lahko privoščila skupaj s fantom.Samo če se hoče!!!!
Mater me to raz.....i.
Nina upam,da najdeš odgovoren dom in stalen seveda.

zdi se mi, da z jezo in obsojanjem ne bomo razrešili ničesar, še manj pa pomagali sočloveku.
"samo če se hoče" ni tako lahko, kot se sliši. ali pa je morda komu lahko, drugemu neskončno težko.

vsekakor nisem v poziciji, da prva vržem kamen na kogar koli.

Dejstvo je, da, če se je punca psa naveličala (oz.pravi,da ga ne more več imet), je bolje, da le-ta dobi odgovornega lastnika, ki bo kljub "spremembam" še pripravljen skrbeti zanjo.
Zanima pa me, kaj bo, ko bo (če bo)Biba24 enkrat imela  otroke. Življenje prinaša različne spremembe, kaj pa bo z otroki, če bodo prišle spremembe (izguba službe,ločitev,bolezen,....
Vse skupaj se mi vidi precej neodgovorno.
Nina veliko sreče in čimprej nov domek..  :-*

Primitivno,kaj?  :D A si dejansko pričakovala razumevanje od odgovornih lastnikov glede tele tvoje čisto pubertetniške muhe? Stvari ne grejo najbolje-dajmo se znebit psa,ki smo ga vzeli. Ena odgovornost manj. Služba;tudi odgovornost. Faks;tudi odgovornost. Kdaj bosta pa te dve zadevi šli oz. kdaj ju misliš opustit? A si mar mislila,da bomo vsi sočutvovali,ko pa smo nekateri preživeli še dosti hujše zadeve in se zaradi tega nismo odrekli psom? Saj smo ti predlagali rešitve in skušali pomagati. A nismo?

A ne vidiš v svojem pisanju očitnega: Nine nočem več!!! ? In vseeno nas skušaš prepričat,da ni tako... C c c   ::)
Ne razumem,kako se lahko neka približno odgovorna oseba,ki dela IN še študira in jo ŠE skrbi za babico,s tako lahkoto brani vprašanj in očitkov(ki so za moje pojme upravičeni).
Mar bi priznala, da Nine nočeš več; da se ti ne da več; da imaš dosti še ene odgovornosti.

Sama sem tudi študentka in še delam in še pomagam kot prostovoljka; pa še marsikaj počnem. Ja,in psa znata bit sama tudi 10 ur...in kaj jima fali? Prespita(kot bi,če bi bila doma,ker 20 ur tudi ne letam z njima okoli),se igrata,me lepo počakata. Poskrbim,da sta redno sprehojena, da se razgibata, da se zaposlita in da se mamo fajn. Res boga,ko ju ''zapiram v stanovanje po cele dneve''. Pa bi si jaz tudi želela,da sta z mano vedno,ker ju pogrešam in se sprašujem kaj počneta(čeprav vem,kaj počneta).

Urška, bi mi svetovala,da ju oddam? Ali ju dam nazaj v zavetišče? Takole zaprta v stanovanju cele dneve. Joj,grozna jaz.  >:( Bi bilo bolje,če bi sama letala okoli zunaj v ograjenem vrtu,kjer jima lahko kdorkoli karkoli vrže čez ograjo?  Bo pri drugih bolje? Jima kaj manjka?
A misliš,da ko boš oddala Nino ljudem,ki bodo ''bolje'' poskrbeli zanjo,da bo kaj bolje? Da bo zanjo ''poskrbljeno'' kaj bolje od naših psov?

Newsflash-če imaš psa,rabiš službo,ker rabiš denar,ker pes stane. Če službe nimaš,nimaš denarja za psa. Če službo imaš,imaš tudi sredstva, s katerimi lahko ''poskrbiš'' za psa. Časa pa žal ne. Samo pes ne živi od časa. In ne umre,ko se na lastnika spravlja babica.

Torej,boš oddala Nino ljudem brez službe? Takim,ki ''imajo čas''? Brez službe za vedno? Ampak denar še vedno rabijo,drugače zna Nina hudo trpet. Upokojencu?
Samo veš, prej boš morala Nino lepo vzgojit,
da ne bo vlekla na sprehodih,da ne bo ''premočna'' za njih in da jo bodo lahko obvladali. Ko je že tvoja babica ne more.
Pa na mačke jo bo treba navadit,da ne bo koga potegnila,ko jo bo videla(ker očitno v tvoje pogoje oddaje spadajo samo upokojenci,ti pa so ponavadi malčk starejši in ni fajn,da jih 30kilogramski pes vlači okoli).
In odvadit jo boš morala lajanja.
In navadit jo boš morala,da vsaj malo potrpi sama doma.
Jap.
In upaj,da jo bodo imeli raje,kot jo imaš ti. Ker ljubezen in skrb do psa se ne meri toliko v času in crkljanju in oh in sploh vzdihovanju ob krasnosti psa, kot pa v tem koliko si pripravljen vložit v odgovorno skrbništvo do tega bitja.
To pa pomeni,da mu omogočiš primerno(idealno se itak meri po nas,psi so samo radi z nami in to je to) življenje s tabo in ob tebi.

Deal with it-pač nisi dovolj stabilna in odrasla oseba,da bi nudila dom še enemu bitju,ki je popolnoma odvisen od tebe.

Ah, vsi riziki pač ne morejo bit vkalkulirani, stvari se vedno lahko zalomijo - napade nas smrtonosna bolezen, pride vojna, osebni bankrot zaradi višje sile, huda invalidnost. A to so zaresni problemi, ne babice in druga, pri 25-tih takorekoč pravljična bitja iz preteklosti.

Urška, kaj pa, če kalkuliraš preveč, ne premalo?
Če boš namreč še nekaj časa kalkulirala v varnem babičinem naročju, bo navidez res vse sigurno - stalna služba, diploma, nato (po možnosti v dvoje) reševanje stanovanjskega problema. Če pa hočeš živet zares, se bo treba sprijaznit, da je življenje divji adrenalinski ples, izlet v neznano, skok v praznino - šele takrat se zgodi nekaj novega in samo tvojega! ... in končno zadihaš s polnimi pljuči!

Sicer misliš drugače, a na zdajšnji način tudi nisi varna pred odločitvami - ves čas visijo nad teboj in te mučijo, odločaš se kar naprej, namesto da bi to storila enkrat in si oddahnila. Malo za hec priporočam knjigo "Pojej živo žabo!" (poanta: pojej jo zjutraj, pa se ti čez dan ne more zgoditi nič hujšega... ali pa jo pusti za potem in jo boš žvečil ves dan...). Govorim iz izkušenj, tudi sama sem takole omahovala - ravno tako lagodno bivanje me je stalo pravočasne diplome, dragocenega časa, brezveznih prepirov in še česa... Danes bi 100% ravnala drugače, zato zdaj drugače ravnam vsak trenutek in tako priporočam tudi tebi!

P.s.: Eh, ja, mi filozofiramo, Nina pa medtem išče nekoga, ki se ne bo bal življenja - v kosteh čutim, da nas bo Smet zdaj zdaj zaklenila in prav nam bod  ;)

Mislim, da je potrebno razumeti, da vsak jemlje vsakdanje pritiske drugače. Kar je za nekoga pozitivna vzpodbuda je za drugega rob prepada... Biba24 (ali Urša ali kdorkoli) živi pač v svoji pravljici, taki kot si jo je zamislila in taki kot jo je skalkulirala. Kaj je prav in kaj narobe je stvar debate.

Meni je v bistvu samo resnično žal, da je v svojo pravljico prepričala Smetko. In da je zaradi tega nasrkala Nina.

Sem hotela ostati tiho, pa ne morem. Ja, življenje se dogaja. Vsem. Tudi moje se je, včasih zelo nepričakovano in neprijazno. A moje odločitve so vedno upoštevale moje pse. Ločitev; ostala sem skorajda na cesti, totalno v riti. Oba psa sta šla z menoj. Niti na misel mi ni prišlo, da bi jih oddala ali zapustila. In ko je bilo najtežje, sem poskrbela, da tega nista čutili kot jaz.
Nero... Zaradi ukvarjanja z njim nisem bila več na razpolago 24/7/365 in adijo pogodba o delu. Ena od dveh na srečo, a vseeno. Pa sem mislila le na to, da bo čim manj sam in čim več z menoj.
Pa še bi se našlo. Eni smo taki. Pa čeprav še kot taki daleč od idealnega...
Nina, vso srečo. Sem te spoznala v šoli in si res prijetna psička.

Ker sem ti že kar nekaj stvari svetovala takrat, ko so s stvari komplicirale z babico, sem upala, da boš nekako spregledala. Ampak, ok ...

Zmotilo me je tvoje "spremenilo se mi je življenje". A veš, kdo je živa priča, da se vse da, če se hoče, ne glede na to, kako se ti življenje spremeni?
Nekdanja Horjulčanka Zvezdica. Muca, ki je s svojima človekoma šla - V AVSTRALIJO!
Pomisli malo na to. Res. Nič ni ovira, ampak zelo enostavno je žrtvovati druge, če se nočeš matrat niti za hip.

No ja temo spremljam in vse kar je napisano je res. Urša se je tako odločila, da Nino odda. Prepričati v nasprotno se ne da.
Glavno tu je da NINA IŠČE NOV DOM!

A se hecaš?? Boga moja Lina....najbolje, da jo oddam, ker ji je strašno hudo, saj je vsak dan sama 10 ur. Sigurno bo srečnejša ob iskanju novega doma, menjavi lastnika in okolja.....
ajej, punca, kje ti živiš. ::)

Recimo bobu bob - Nina ti predstavlja preveliko obveznost in mora oditi.

spoštovane,

tole vztrajno jajcanje in dokazovanje, da veste in znate bolje, kot to zmore biba24 je čisto mimo. debata postaja že skrajno neokusna in vaša argumentacija počasi postaja blesavo izživljanje.

zakaj tako vztrajno grizete in ne odnehate, zaboga?! le zato, ker ste boljše?

come on!  :(

Sem ji to povedala že ene 4,5 strani nazaj.(da se je psičke,oz.skrbi za njo naveličala,pač)

Pa še nekaj-Urška,napisala si da je moje razmišljanje primitivno(da bi te recimo kar tako zamenjal mož)-to nisem mislila dobesedno-hotela sem samo,da se malo zamisliš nad tem,da si ti tudi lahko zapuščena in tvojih morebitnih občutkov ob tem.....
Nini ti tudi pomeniš ves svet in si vse,kar ima rada.

Sem malo gledala tvoje poste(ker si nam vsem pač dala malo za razmišljat)od takrat,ko si  posvojila Nino-in res nekam veliko razlagaš o delu,odrekanjih in res težkim stvarem,ki se dogajajo človeku,ki ima psa.Nekje na koncu pa je potem zapisano,da ti ni žal vsega tega,ker dobiš toliko zadoščenja od psičke nazaj v smislu ljubezni...
Bi rekla,da nisem še nobenega novopečenega navdušenega posvojitelja videla pisat toliko o teh"težkih" stvareh.

In zaključek je verjetno takle:naredila si napako,ko si posvojila psa-saj ti resnično ni do tega in si iskala bolj toplino in ljubezen psa do tebe,kot pa da bi si resnično želela skrbeti za psa.Žrtev je vsekakor Nina.
Ti se boš že pobrala.
In ne omisli si več nobene živali,razen mogoče hrčka,ki živi dovolj kratko,da bo kos tvojim ciklom sprememb življenjskega stila.

če pa je tako, potem pa je res treba še bolj udrihat po njej, in ne odnehat, a ne?

to žal ni izmenjava mnenj, ampak čisto navadno naslajanje nad tem, da se nekateri čutite boljši od drugega. preziram tako pametovanje. nikoli ne veš, kdaj in kje bo tebe kaj štrafnilo. že zato je fajn vedeti, kdaj in zakaj stisniti tipko "mute" ali "off".

Nina se oddaja tule in oddajam jo jaz. Tak je dogovor in takšna je pogodba. Povedali smo menda vse, kar smo imeli za povedat in je dovolj.
Od tu dalje Nina išče dom, brisala bom tiste poste, ki se ponavljajo in ne prinašajo nič novega.

Naj povem še, da ima babica zelo rada pse. Problem je v tem, da je Nina močna in je babica že padla. Danes sva se pogovarjali in je babica rekla, da ji je hudo in da jo odda samo v primeru, če najdemo ene zelo v redu ljudi.

Biba24, poskusita Halti; to je tista zadeva, ki jo dobi pes na glavo in zgleda kot hlevska uzda za konja. Moj zlatko Timi je tudi mojo mamo dvakrat prevrnil, ampak s Haltijem se je vse zelo hitro rešilo (no ja, kakšen mesec je Timi rabil, da se ga je navadil, ampak to je malenkost).
Ko starejši človek pade, je lahko hitro ZELO polomljen. In Halti deluje, verjemi.  ;)

Sem slišala za Halti ja. Sva imeli zelo fajn oprsnico, proti vlečenju, sem jo naročila pri ga. Šeruga. Je blo ful boljše, samo pol je Nina enkrat zlomila z zobmi zaklopko. Bo treba novo naročit.

Če je delovala, super. Pri mojem ni delovalo nič, pa sem sprobala ene tri različne oprsnice proti vlečenju. Halti pa je.  :)

Aja, pa fino, da sta se z babico pogovorili. Razmisli še malo, mogoče bo pa le šlo na kakšen način.  ;)

Držim pesti!  :)

Ja. Nina išče dom. Preveč je problemov. Če le najdemo ene v redu ljudi, ki ne bodo tako nepremišljeni kot sem bila jaz. :(

...s čemer se v celoti strinjam  :) In upam, da bo prihodnost prinesla čim manj takšnih odločitev...ne samo tebi ampak tudi drugim, ki so v podobni situaciji. Dajmo tukaj narest piko zgodbi.

Vsi morebitni interesenti za Nino lahko torej pokličete Smetko na tlf 051 30 44 35. Nina išče nov dom.

Lp, Maja

Nina je še vedno pri nas. Nič ji ne manjka. Še vedno se vztraja pri tej odločitvi. Kar precej vleče na povodcu in laja v smisli čuvanja. Če kdo pozna kakšne ljudi...Njena prednost je to, da je prisrčna do ljudi in živali in vsakega otroka polupčka. :)

Biba24, lahko se malo več javljaš v temo; glede na to, da Nina ni pri meni, se jaz bolj težko. Tudi fotke (bojda) pripomorejo.

Nina in jaz sva v redu. Doma še vedno tolčejo svoje. Slike Smetka ti bom poslala po mailu, ker tukaj ne vem kako se gor dajo.

Ok, bom objavila.

zivjo,

nisem zasledila informacije ali je Nina ze uspela najti nov dom... ce ni, bi jo povabila na obisk. zal ne moram obljubiti, da jo bomo lahko posvojili :(
imamo namrec psa Kiksa, 10 mesecnega mesancka, ki je precej razvajen in bi najprej zeleli preizkusiti kako se bosta ujela in kako bo Kiks sprejel novega clana. ce se bo obneslo pa bosta lahko skupaj letala po vrtu :)

ce ste za, me prosim kontaktirajte na brigita.svigelj@gmail.com

Lep soncen dan,
Brigita

Brigitas, pri nas se tudi nekaj dogaja. Smo našli ene ljudi, samo tudi še ni nič rečeno. Smo spoznali enga prijaznega fanta, s katerim se je Nina takoj ujela, samo je rekel, da že ima psa. Je pa rekel, da ma prijatelja, ki si zelo želi imeti psa in Nina je tega fanta čisto navdušila. Jutri jo peljemo pokazat. So doma iz Gorenjske imajo hišo in vrt. Nič se še ne ve, ker bi rada najprej spoznala te ljudi in kako živijo. Takoj ko bodo kakšne novice te kontaktiram, Smetka. Tole se je zdaj tako hitro odvijalo, zvedla sem šele dva dni nazaj. Vem, da morajo do tebe. Jest sm pa žalostna :(. Samo, če se bo Nina imela super fino, kot z mano, mi bo lažje. Če pa ne bo nič pa te kontaktiram Brigitas. Drugače pa se Nina razume z vsemi psi.

Ma se do sedaj nekako nisem hotela vmešavati in pametovati...

Vendar lastnico podpiram, da Nino odda. Mogeče je naredila napako, pa babica... ma mi je vseeno... Zaveda se svojih pomankljvosti in da psu ne moe nuditi mogoče vsega kar bi rada... karkoli... podpiram jo pri odločitvi, da te ČUDOVITI psički skuša poiskati nov dom... še vedno bolje, kot da bi jo vrgla na cesto ali pa se nad njo izzživljala...

če imajo ti gorenjci veliko hišo, poizkusi, mogoče bi posvojili babico?

;D

Bravo, arabrab  ;D
Aja, pogoj - samo notranja :D

A to se tudi da?  :o   ::)

Pri meni tudi niso bili najbolj navdušeni zaradi psa. No zgodba je taka, da se že 13 let pogajam, da pes ostane ;)  Pogajanja so uspela. Zdaj smo pa tako ali tako na svojem in se pogajamo samo še, kako daleč gremo na sprehod ;) 
Lepa kužika Nina. A tile gorenjci imajo kaj babic gor?  ::) 

moonbeam, a si sigurno prepričana, da je konec pogajanj? ;D
jaz se pa nič ne pogajam, privlečem in poslušam :P, ni čudno da že malo slabše slišim ;)

he he. Ja s strani staršev je že konec pogajanj, ker nisem več doma ;)  So se pa začela pogajanja s fantom ;)  S tem pa tko vem kako opravit, tko da ni problema  ;D 
A praviš, da slabo slišiš  ::)  Potem so pa tvoja dejanja opravičena.  :D

Jaz sem se pogajala pri prvem, pri drugem je mama zapecatila svojo usodo s prastaro izjavo "ko bomo imeli hiso, bos lahko imela se enega psa", pri tretjem sem ji en teden prej povedala, da pride k hisi se tretji stirinozec in itak ni imela sans ugovarjat (sploh ne, ker so v mojem in ne v njenem stanovanju :P ). Danes so seveda nasi psi najlepsi, se posebej je najlepsa tamala, najboljsi karakter ima tasrednja, Tari je pa itak njen posebni srcek. Ce se kdo ne strinja, je to zato, ker itak nima pojma o TTjih ali shar pejih-ona ze ve, kaj je lep shar pei/TT (=Momo/Tari). ::) ;D

S fantom sva pa zmenjena, da imam lahko tri pse naenkrat, kar tudi meni zelo ustreza.

:) zanimivo :)
A shar pei-ja imaš? :)  Pri nas v ulici smo imeli 2 shar pei-ja. Rjavega in črnega. Črna psička je bila pretepačica :)  Zato je pa Roki, ko jo je videl ucvrl najhitreje kar se je dalo. Vedno naju je čakala na enem odseku, kjer sva hodila mimo na travnike. Pa nismo prišli daleč. Rokiju se je mudilo domov ob pogledu na njen obraz :D  To so bili smešni časi :)  Roki pa cel presran. 
Luškani kužki  ;) 

Je kaj novega z Nino?

urška??

Živjo!

Nina je še pri nas. Gorenjci se potem niso več nič javili, tako da očitni niso resni. Jutri sem zmenjena z Brigito, ki je pisala na ta forum.

Lp, Urška

Super.

Kako ste se zmenili?

Živjo!

V soboto smo se dobili. Imajo krasen, velik vrt, bazenček in simpatičnega psa. Z Nino sta se lepo ujela, vse ji je pustil, ga je malo pod kontrolo imela, ženska pač. :) Tudi Brigita in njen fant sta zelo v redu. Zmenili smo se, da bi šla Nina tja za en teden, na preizkušnjo, da vidimo kako bo prenesla ločitev in kako se bosta s Kiksom ujela tudi, ko bosta sama. Nismo se še zmenili točno kdaj.

Kaj boste pa naredili, če ločitve ne bo prenesla dobro?

Držimo pesti, da se vse dobro izide.

Živjo!

Vprašanje komu bo hujše meni ali Nini :(. Brigita je predlagala petek zvečer, kar je najboljše, saj onadva čez teden delata, za vikend pa sta doma. Če Nina ne bo prenesla ločitve, jo bom pa nazaj vzela. Mislim pa da ne bo tako hudo, glede na to da bo imela non stop družba. Bomo videli. Se javljam!

Predvidevam, da se niste dobili, ko ni nič novega?

Živjo!

Se nism nič javila, ker mi je tok hudo. Nina je od sobote pri Brigiti, s Kiksom sta se ujela, in prve dva dni je blo super, zdej pa majo mal težave, ker je njihov pes Kiks ljubosumen, oz. jih čisto nič ne uboga. Tud Nina in Kiks baje hodita en mimo drugega.Ko pokličejo enega, priletita kar oba. Nina je baje pridna in uboga, celo joka za njima ko gresta v službo. Ko sta v službi skoz čofota po malem bajerčku, ki ga imajo na vrtu. Danes grem h njim, da se malo pogovorimo.

Hmmm...a se tole sme? Mislim kar tako oddati naprej Smetkinega posvojencka, ne da bi jo prej obvestil?

Drugace pa lepo za Nino, da ima koncno dober dom :)

Kot vidiš je temo odprla Smetka, kar pomeni, da je obveščena ;) in da Nino oddajajo nekako skupaj...

Upam, da bodo v novem domu vztrajali z združevanjem in da bo Nini lahko...

Ko je moja psička prišla k nam, je bilo prvih nekaj dni super, potem driska in ljubosumje, čez teden, dva pa so se stvari postavile na svoje mesto. En drugega tolerirata, pes je precej navezan na njo, ona na njega čisto nič, hodita en mimo drugega kot da se ne vidita, opazita se samo takrat, ko se kaj igramo ali ko hočeta nekaj, kar ima drugi. Če ni hujših težav, ni razloga za skrb.

TUdi pri nas je bila Smetulja prve par dni nemogoča; 10 mesečni pes se bo že unesel. To pa da je tebi hudo, verjamem, ampak zdaj je v prvem planu Nina; če je njej ok, potem je ok, tvoja čustva tukaj pač nimajo vč kaj delati. Važno je, da je ona v novem domu. Upam, da bo ostala tam.

Biba24, razumem, da ti je hudo. Upam, da bo kmalu lažje...
Upam pa tudi, da se bosta Nina in Kiks čimprej ujela... Držim pesti!

Nina je spet naša, bli smo je veseli ona pa nas.S Kiksom se nista dobro ujela, tko da so rekli naj jo pridemo iskat. Babica je tako ali tako rekla, da bi jo nazaj vzeli, ker jo je ful pogrešala. Sm jo nadrla, kaj se zdej zmišljuje, najprej stran, zdej pa jokat za njo, pa govort kok je prazno brez nje. Ko smo jo oddal je clo izjavla, da bi ona jo mela in skrbela za njo. Milsm, da bo zdej dost in Nina kar ostaja naša. Nas je pogrešala, dva dni celo sploh ni jedla :( Ko je prišla vem iz vrta je kot zmešana vlekla proti avtu.Zdej pa že mirno spi pod postlo. :)

No, lepo... samo naj se babica spametuje in naj ti ne ureja življenja preveč...

Srečno!

Hm. Bomo prišli na ogled in kakšno rekli. Nina gre torej v arhiv, naslednjič bo malce drugače.

Živjo!

Z  nami je v redu. Zdej sva ble dolgo same z Nino in je blo fajn, je počakala, brez problema. Se je kr umirila. Edini problem je ta, da se je začela zaganjat v kolesarje in rolerje in to s tako močjo, da sem jest že vsa polomljena, kljub oprsnici proti vlečenju. Dejansko se jih boji. Včeri se je ful zagnala v enga rolerja. Ful jo je težko zadržat in me skrbi, ker če jo bo kdaj babica ven peljala, jo ne bo mogla zadržat še jest je ne včasih. Kaj če se mi izmuzne in gre npr. za njim na cesto? Kakšen predlog? Ponavadi jo okregam, a očitno ne zaleže, v tistem hipu ona nič ne vid in ne sliš samo kolesar je pred njo. Ful hecno to je začela kr naenkrat, prej se jih ni bala.Vsega kar ne hodi normalno se ona boji, tud kakšnih starčkov z berglami, invalidov, in se zažene.

Poskusi s priboljški tako, da ji preusmerjaš pozornost. Seveda jih moraš imeti na vsakem sprehodu s sabo. Ko zagledaš kolesarja ali kako drugo "nevarnost" in preden se Nina zažene, ji pred smrček daj priboljšek (izberi take, ki jih ima res rada), daj ji kakšen preprost ukaz npr. sedi in ji daj priboljšek. Večkrat ko bosta to ponovili, hitreje si bo psička zapomnila, da so kolesarji in rolerji v bistvu dobra stvar, saj je ona takrat, ko pridejo mimo, nagrajena.

Jaz sem enako delala s svojo psičko, ker se mi v vsakega psa tako zaganja. Pa ne da bi jim kaj naredila, samo vleče ko nora, ker hoče k njim, jih povohat, se igrat. Zdaj nama pogosto uspe, da ko zagleda psa, namesto da vleče k njemu, pride k meni po nagrado.

Sem že probala s priboljški pa ne gre, sploh ga tud pogledat noče. S temi iz trgovine za pse. bom pribala s kakšnim sirom al kakšnimi vampi. Hvala. Kaj pa halti?A tp ful traja da se pes navadi?A pomaga?

Moj je rabil kar kakšen mesec, da se je navadil na Haltija, pomaga pa.  ;)
Pa prosi koga, da se vozi mimo tebe s kolesom  samo meter, dva, malo stran, pa potem vedno bližje... Počasi, s potrpljenjem, pa bo.

Lp, 5ra

Poskusi tudi tako, da je na kolesu ali rolerjih nekdo, ki ga Nina pozna in mu zaupa. Če ti jo lahko kdo drug pelje na sprehod, daš lahko tudi ti rolerje gor ali se vsedeš na kolo in greš zraven. Nekako ji moraš dopovedat, da se nima česa bati. Sevea mora biti vse počasi in s potrpljenje, bližnjic po mojih izkušnjah, pri takih zadevah ni.

Vsi mehanski pripomočki so sicer super hitra varianta, vendar jaz ki imam 60 kg, pa moja psica, ki jih ima malo čez 30...ma nimam šans, če me fajn potegne.

S Haltijem lahko psa tudi vrže na bok in če se bo to zgodilo, ko bo prišel mimo kolesar, bo to za Nino samo še slabša izkušnja in bo padec povezala s kolesarjem...potem imaš pa začaran krog.

nisem zasledila, da ste kaj omenili- kaj pa navadne hrenovke?

Hehe, moj podpis (no, Timijev)  ;D ;D ;D

živjo!

Ja navadne hrenovke bi pa mogoče znale zaležt. bomo probali. Bom prosila fanta nej jo drži jest se bom pa okol nje vozila.

problem ni v tem, kaj ona počne, ampak je problem v tem, zakaj ona to počne. oz. zakaj misli, da lahko/sme to počet.

če ti odgovor na to temeljno vprašanje ni jasen, potem ti svetujem prebiranje nekaj osnovne literature o psih ali obisk kakšne/ga dobre/ga inštruktorice/rja za pasje šolanje. s poudarkom na problematiki krdela in vodstva v krdelu. inštruktor je boljša opcija, ker ti lahko zadeve pokaže. kolikor vem, se na tem forumu veliko zadržuje vsaj zelo izkušena inštruktorica, ki je horjulčkom vedno pripravljena pomagat...

babica naj psice sploh ne vodi ven.

upam, da sem kaj pomagala :) veseli bomo poročilca o napredku. :)

bi moralo pisat ''vsaj ENA zelo izkušena''.

Nina je hodila k meni, potem se je začelo tole z babico, ker je bilo očitno, da gre psica stran, smo nehali, zdaj pa ne vem, kako bo. Pri meni sta še vedno dobroodošli.

Katarina

Živjo!

Ja sej vem...zdej sem se odločila, da bo moja taka kot je. Kakšne njene fore bi blo pa še vedno fajn odpravit. Kdaj pa je spet šola Katarina?Sem že razmišljala o tem, da bi šle spet v šolo, A ali pa h tebi.

Začnemo (oz. nadaljujemo) septembra - te obvestim o začetku, če želiš...

Katarina

Ok, hvala.

Živjo!

Sem se odločila za halti, v četrtek ga bom kupila. Ker Nina tako potegne, da je ne morem več zadržat, tud ovratnica proti vlečenju ne pomaga več, ker zgleda, da se je tolko utrdila.  Če pa mi jo uspe zadržat, sem pa vsa polomljena v vrat in križ. A ma kdo izkušnje s haltijem?Nina ne vleče za brezveze. Hudo potegne, ko vidi mačka, takrat čisto znori, ali kakšnega človeka, ki se ji zdi nekako sumljiv, predvsem kadar je tema. Rata kar živčna in laja ter renči. Hrana ne pomaga, ker niti ne trzne. Tko nagonsko mi zgleda, nobene besede ne pomagajo v tem trenutku, lahko jo sam vlečem stran. A ma kdo izkušnje s haltijem?A zaleže tudi v takih primerih?

Ja, Halti pomaga, ker psu obrneš glavo in mu s tem avtomatsko pogled usmeriš drugam. Moj je tudi v mlajših letih včasih potegnil (kadar je videl psa, recimo) in sem nabavila Haltija, da ga je mama lahko sprehajala. Rabil je kakšen mesec, da se ga je navadil, je pa pomagal.

Lp, 5ra

biba24, pejdi že enkrat v pasjo šolo. halti je pripomoček, ne pa rešitev. obstajajo tudi privat, individualna svetovanja, tako da ti ni treba čakat septembrskih vpisov.

poleg tega imaš psico od majhnega, rastla je v ''kontoliranem'' okolju, genetsko ni predisponirana za ''ostrost'', tko da je izgovorov za to, da je nevodljiva (in kot razumem še nevarna), zelo malo.

Lahko si preden gresta v šolo tudi marsikaj prebereš-že tukaj na forumu je ogromno napisanega, lahko pa greš v knjižnico in si sposodiš kakšno knjigo o vzgoji psa. Moj pes je znal čisto vse preden je šel v šolo, sem ga doma vse naučila. Moraš pa si vzeti čas in imeti potrpljenje. Ko ti bo uspelo psico obvladati, bo življenje z njo mnogo lažje. Tako da ti priporočam da kar začneš.

Obvezno v pasjo šolo!

Šle bova v Krim. Če bo kaj prosto za osnovno šolanje A izpit (ker je večkrat na teden mislim da), če pa ne pa h Katarini. Moram se pozanimat, če je še kaj prosto.

Čim prej se pozanimaj, si že malo pozna.

Se strinjam s sarabenji, psico imaš nevzgojeno in pika. Če renči, vleče, nori, je to nekaj, kar morda pri psu, ki ga dobiš "s prtljago" vzameš v zakup in ga poskušaš prevzgojiti, odpraviti ali pa vsaj omiliti določene "fore". Tvoja je pri tebi od malega in nima "prtljage". Postaviti bo treba pravila, kaj je ok in kaj ne fuj ali ne in vztrajati. Po mojem potrebuješ strokovno pomoč, ki ti bo pomagala postaviti temelje dobro vzgojenega psa in ti povedal, kaj delaš narobe in kako je prav.
pa ne jamraj več, no, ukrepaj

Moja Reli je tud vlekla, pa še danes se zgodi, če je razigrana in naletimo na kakšnega zanimivega mačka ali pa, če se koga ali česa ustraši, a to se zgodi res redkokdaj. Če je že nujno potem nabavi Halti, samo res bolje bi bilo, če bi šla k Xeni v pasjo šolo za azilaše, tudi jaz bi šla,če bi bila iz LJ, ko bom imela svoj prevoz bom verjetno vseeno tudi šla,drugače pa si pomagaj vsaj s kakšno literaturo o vzgoji psov. Jaz sem mojo Reli odvadila tako, da sem ji kupila oprsnico, da ji je bilo bolj udobno in vsakič, ko me je potegnila sem ji govorila " Ne sme!!" in se za nekaj časa ustavila in, če je spet hotela vleči, ko sva nadaljevali ,sem se spet ustavila, dokler ni dojela, potem sem jo pohvalila.

Enkrat sem brala (se mi zdi da celo na tem forumu), da če pes vleče, se ustaviš, obrneš za 180 stopinj in hodiš nazaj in to nekajkrat narediš, potem pa pes ne vleče ni. Od prijateljice psica je tudi vlekla, pa sem ji predlagala to možnost učenja, je parkrat probala in psica tega ne počne več, saj potem na eni in isti poti 10 krat vse prevoha ;D Seveda ji pa med potjo govoriš da tega ne sme početi.

biba24, mene pa zanima, kako kaj napreduje vajina prevzgoja?  :) upam, da vama laufa!

Živjo!

Neki se je umirila v zadnjem času. Je pa res, da sem tud jaz še bolj ostra kot sem bla, ko hodiva po cesti obvezno povodec na kratko, povodec ne flexi. Itak sva pa vsak dan v gozdu, tako, da se tam zdivja. Po travnikih jo mam malo bolj na free, ful gledam okol, če se približuje kaj kar bi blo njej sumljivo, se zaderem, tako da me sliši. Včasih se ji še vedno kak človk sumljiv, predvsem v temi,ampak jo takoj okregam, če se zažene vanj. Na kolesarje se je spet navadila, ker jih je polno po Rožniku in tam okoli. Za rolerji pa se zažene samo če grejo čisto blizu nje mimo. Katarina že veš kdaj bo šola?

Ja, začnemo naslednjo soboto 13.9., vabila bodo šla kmalu ven.

Katarina

Kul!  :)


Lp, Urška

Živjo!

Ker se bom počasi, še to leto selila na svoje z Nino me zanima, kako kaj pri vas laufa , ko so psi sami doma vi pa v službi.  Nina je že bla kar parkrat sama devet ur, pa ni blo panike. Le na kauču svo jo dobila, je hitro dol skočila dol, je prov vedla, da ne sme :). A mislite, da ko so psi sami v stanovanju v glavnem spijo? Upam, da jim ni preveč dolgčas. Nina bo sama od osmih do štirih popoldne, včasih do petih.

Lp, Urška

živjo!
zaradi izredne situacije trenutno živim s tremi psi v bloku. prej sem bila pa v hiši, prav tako so bili psi vajeni hiše, ne pa kar naenkrat centra mesta...
zdržijo 8 in več ur, brez problema, čeprav se več kot osmim uram izogibam (hvala bogu so največkrat kar z mano, pa kjerkoli že sem, tudi v ''službo''). takoj so se navadili novega režima, nove lokacije, novih pravil... če so sami v stanovanju spijo, ker drugega itak nimajo za počet. grizejo prav tako nič (ok, Maik je pač še mlad, haha)
ti se samo ukvarjaj z njo preden greš od doma ;) vsak normalen pes zdrži 8 ur v hiši brez problema. večinoma tako ali tako res prespi. je bilo zanimivo ko se je zadnjič ena soseda nadvse čudila da niti eden od psov nič ne laja ;)
kar se kavča tiče pa je pri meni sedaj isto ::) glede na to, da imajo doma, v hiši svoj kavč, česar v bloku nimajo, jim ni jasno zakaj pa ne bi mogli tudi na tisti kavč. načeloma jih kar pustim. odvisno je od tebe ali psu dovoliš valjanje po kavču ali ne.

lp

Za Čipa vem, da čas ko me ni, mirno prespi na edinem prepovedanem mestu - sedežni ;). Včasih malo zalaja, ko zaklenem za seboj, vendar bolj zaradi lepšega kot zares. Ampak ga vedno pred službo dobro zlaufam, vsaj enourni sprehod obvezen. Preden grem, dobi hrano in to je to. Nikoli ni ničesar zgrizel ali razmetal, razen svojih igrač, ki jih ima vedno na voljo.
Veliko veselja v novem domu želim obema!

Naša psa (in mačke) dopoldne v glavnem spijo. Če jim je pa kaj dolgčas pa ne vem, ker mi ne povejo! Pri nas glede prepovedanih mest ni problem, ker so vsa dovoljena! Nikoli ni nič uničeno, samo včasih mucam kaj na tla pade, pa TV se prižge, ker puščamo daljince na foteljih.... Psa zdržita tudi 12 ur in več, če je treba (danes z Miškom spala do 10h, zvečer je bil na lulanju ob 21h, pa sem se zbudila pred njim).

Potrjujem, kar je že vis in nox povedala. Vsaj naša lenoba lahko spi veliko dlje kot jaz. Ob "njenih" dnevih zjutraj samo na eno oko poškili, se obrne v svoji postelji in spi dalje. Da jo moram kar preganjat v atrij lulat.

Kajo peljem vsak dan pred službo na 1 urni sprehod (vstajam pač ob 5 uri), ko se vrneva poje del obroka in že čaka, da dobi keks in bonbon. Včasih malo laja ko grem. Dugače pa je pridna - to mi povedo sosedje. Le enkrat so mi rekli, da je nekaj časa lajala in so se ustrašili, da je z mano kaj narobe. Kaja je sama od 7 zjutraj do 16, ob sredah pa večkrat tudi do 18.30. Ko pridem iz službe greva spet na 1 do 2 urni sprehod. In Kaja točno ve kdaj pridem domov, ker me pričaka takoj ko odprem vrata. Če pa slučajno pridem kdaj prej, šele priteče k vratom, ko sem že vstopila