mojpes.net

Najdena, stara 8-9 mesecev, neoznačena, škotski ovčar mix, fotka kmalu.

(http://www.moj-album.com/slike/1601452/DoEvTlKRQcKWQWRx.jpg)

Zgleda en tak firbec babji, ki se sprašuje, kje je zdaj. Ampak na tak zvedav, prijazen način.  :)

Ampak ona ne bi bila ovčar, ona bi raje v naročje lezla....

(http://www.moj-album.com/slike/76039/vbuFeQk0023epKVR.v.jpg)

(http://www.moj-album.com/slike/76039/PeWvOamR32_3cyXG.v.jpg)

Od glave do pete.... oz.repa...
(http://www.moj-album.com/slike/76039/XraXhDDEU2h0rO6P.v.jpg)

Ampak... a ste videli ta njen rep, ta njen šponski rep??! :)
(http://www.moj-album.com/slike/76039/42SCoKfxz1JooJeg.v.jpg)

lp, Katarina

Zgleda lušna, všečna punca, rep ma res specialen (na koncu bel kot pri lisicah). :D

Na tretji sliki mal debelejša okol trebuha zgleda - je breja?  ??? Upam, da ne, da je samo tolk puhasta.

Psica je zares lepa. Še lepša v živo kot na sliki, če je to sploh možno ;)

Breja - sterilizirana.

(http://www.moj-album.com/slike/1601452/qRzGqMRqSHFo5kMc.v.jpg)

(http://www.moj-album.com/slike/1601452/u6EkpjXbVSY3ljct.v.jpg)

Tale bajta je raztegljiva, prisežem. Zdaj se je še Uma vselila in če se kaj poznam, jo bom težko ven vrgla. Torej lepo prosim bodočega posvojitelja, da ne razmišlja nekaj mesecev o posvojitvi, ker ni kaj za zgrešit z Umo. Fajn psica je, brez problemov se bo dalo živeti z njo (očitno) tudi v hiši oz. stanovanju. Prihajajoče počitnice so kot nalašč za posvojitev... nekaj težav bo le z odpravljanjem ločitvene stiske.

Jaz poznam vaje za ločitveni strah pri otrocih. Saj imajo psi tudi radi kak Ku-ku  ::)

(http://www.moj-album.com/slike/1601452/mpQizqmtFW5VZPxw.jpg)

Uma je na poti v nov dom.

U, tale pa je šla hitro. Super, srečno lepotička. :D

Fiju, prava piflarka, je že vpisana v šolo. :) :-*

lp, Katarina

 :D  :-* ..čestitke vsem.

Me prav zanima, če se bodo novi lastniki kaj oglasili in povedali, kako blažijo ločitveno stisko, ko jim je že uspelo dobit tako lepo in bistro psičko  :P

Ja to je pa res super, danes pa je dober dan, ko bi le bilo več takih  :)

Novi lastniki sporočajo, da se nekaj dni ne bodo mogli oglasti zaradi "tehničnih težav" (mojpes.net noče prevajati misli, ampak zahteva konkretna dejanja), dokler ne pridejo tamladi na pomoč, haha.  :P
So pa zelo srečni in ne morejo prehvaliti psičke. Nima nobenih ločitvenih težav, uboga in razume navodila, na sprehodu ne vleče, spi na svojem prostoru, čeprav se že pomika proti kavču  :D , jim daje ljubčke in dobro prenaša čohanje ::) . Razume se z drugimi psi, pravzaprav jih ima celo zelo rada, mački so se ji pa trenutno umaknili na varno, dokler je ne preverijo. V novem domu se obnaša, kot da je bila od nekdaj tukaj.
Skratka super. Ima novo ovratnico, ne vem pa, če je posuta s Swarovskimi briljanti.  :-\  :P  ;D
Moj mož draži novega lastnika, da bo on še vedno večji frajer, ko bosta skupaj na sprehodu, ker ima dva psa: Bobija in Kuki, novi lastnik pa samo Umo, moj sin pa jamra, če je to usoda moških, da vedno popustijo ženskam. Živc, pa pravi, da Smetka itak vedno da svojim posvojiteljem še enega psa. Tako, da ni za obupat. Ticka se pa topi, kot da je ona dobila psa. Kot vidite, sta srečni kar dve družini  ;)
Slikajo jo zelo, slikce pa bodo, ko bo konec "tehničnih težav"  :)

Mičken počakte, predvsem bo morala ostat kdaj sama, da se bo izkristaliziralo, kaj sem mislila  ;D. No, saj ni hudega, krasna psička je.

 Še veliko lepih trenutkov v novem domu Umica :-*   :-*

Smetii, kaj si ti to mislila??  ;D

..sem jo srečal v Xenini šoli. Krasna baba v vseh pogledih...vidi se, da uživa 100/h  :)  :D

Uma je nazaj in išče nov dom.

:-X
Nimam besed! Za cel današnji (tudi včerajšnji) dan!

joj joj joj :-X

Ne razumem, jaz tega res ne razumem. 20. februarja posvojiš psa, 14 dni je vse krasno, super, najlepše, najboljši pes, krasno, boljšega si ne bi mogli želeti,...in me res zanima kaj se potem lahko zgodi, da psa vrneš. Ne, res me zanima kaj je po vseh teh superlativih potem tisto, zaradi česar psa vrneš.

O.k. razumem kakšno težko bolezen ali pa smrt ampak vsi ostali razlogi me pa res zanimajo.

Naj še jaz pristavim svoj piskrček:
še predvčerajšnjim bi bila pripravljena po forumu bentit o neodgovornosti itd itd. Včeraj pa je čisto malo manjkalo, da bi se nam nasmehnila Picika. Ob tem sem se vsaj stokrat spomnila na takšne in drugačne debate ala "ti-ti grdi skrbniki" v katere sem se z veseljem vključevala tudi sama... In na to, da se konec koncev kaj podobnega lahko vedno zgodi - združevanje ne uspe, izkaže se, da preprosto ne znaš in ne veš in da si se očitno močno precenil. Ali pa se zgodi kaj drugega, kar mi trenutno niti na misel ne pade... Bilo me je pošteno strah, priznam. In to kljub temu, da še nikdar nisem imela težav s podpisovanjem pogodb, ker vedno podpišem samo tisto, česar se mislim držat.
Ne zagovarjam nikogar, nasprotno - dajte trikrat premislit, preden podpišete tisti "papirček" (ki je veliko več kot to...), saj pomeni obvezo za naslednjih 10 do 15 let!
Pa vendar bom od zdaj naprej mnooogo prizanesljivejša  :-X - še posebej, ker je takole na daleč težko ocenit. Sicer pa - you never know...
LP vsem

vseeno bi bilo koristno vedet, zakaj se nek pes vrne.
prvič , da so opozorjeni  tisti, ki bi jih razlog odvrnil od posvojitve konkretnega psa
drugič,da se vsi pred odločitvijo za žival lahko primerjajo glede pričakovanih nepredvidenih zapletov na splošno

Z Umo ni popolnoma NIČ narobe.

Se pa prav po kakšnih 14 dneh pokaže tisti pravi značaj psa. Ko psa mine negotovost ob prihodu v nov dom. Prav tako nekako ravno v tem času začne preizkušati novega lastnika in razširiti meje dovoljenega. Na kar bi moral biti nov lastnik pripravljen. Prav tako bi moral čim bolje izkoristiti tistih 14 dni "zatišja pred nevihto". Poleg tega pa je ravno približno toliko časa potrebnega, da lastnik ugotovi, da bitje ki ga ima doma nekako noče biti večno hvaležno za uslugo, ki jo je bilo deležno. Zaljubljenost pač hitro mine.
Včasih se preprosto zgodi, da se nov lastnik in pes preprosto ne ujameta. V takem primeru je bolje, da pride pes nazaj in počaka na pravo kombinacijo, kot da bi ga naveličani lastnik zaradi občutka dolžnosti vzdrževal nadaljnih 15 let, pa ne on ne pes ne bi vzpostavila neke prave povezave.

Oglašam se v imenu prejšnjih lastnikov Ume. (Lastnika sta, ne bom rekla starejša človeka, ker sta mojih let) V teh letih te lahko nenadoma doleti bolezen in to se je njima zgodilo. Psička jima je bila sicer v veselje, živahna in ubogljiva in ljubeča. Zelo hitro se je navezala na njiju in zato sta jo še težje vrnila. Želita ji čimprej dober dom, ker z njo res ni bilo težav.

Držim pesti, da bo z vsemi vpletenimi (tako nekdanjima lastnikoma kot Umo) na koncu vse u redu.

..tudi mi želimo vse naj bivšima skrbnikoma in Umi.  :-*  Si predstavljamo, da je vsem težko in so vsi veliko izgubili..

Ja, meni je še najbolj simpl. Gremo pač še en krog, pa je.

Škoda za psičko. Pa škoda za bivše lastnike. Učasih ob kakšni bolezni kužek prinese tako veliko veselja, da se stvari lažje prenese in se hitreje izboljšajo.. No ja, srečno psička!!!

 :-[  ...ja imaš prav    :-*.
Največje travne v zvezi vsega, kar se dogaja psom in mačkom so na tebi. Sicer izglada kot, da so prezrte, vendar niso!!! Vemo, da je tebi veliko težje od vseh, saj se 24 ur dnevno s tem srečuješ.

Mogoče bi morali to vsakič posebej povdariti, vendar to ni mogoče. Vidimo le del tega s čimer se ukvarjaš pa še to le takrat, ko kaj napišeš, 90 % "gnojnice" pa ne. Si sploh ne predstavljam, kako ti je, si pa lahko mislim  :'( .

POLONA VSA ČAST TI!

Mi se spreminjamo, spreminjamo in osveščamo pa tudi ljudi okoli sebe in vse to po tvoji zaslugi in zaslugi tebi podobnim. Je pa res, da šele sedaj, ko si odpiram oči vidim, kako gnila družba smo.
Vendar kamen, na kamen ... mogoče kdaj palača.

Tvoje delo ni zaman, ni prezrto, ni brez učinkov...

Želim ti, v dobro mačkov in psov ter vseh nas, da ponovno najdeš upanje, srečo, veselje in, vse po čemer hrepeniš, si želiš.    :-*

R.

Vsi vemo kaj Smetka dela in česa ne...problem bi znal biti nekje drugje.
Recimo tule...Ljudje Imajo v hiši nosečnico, dojenčka, se preselijo, dobijo službo, zbolijo...pa ne vem kaj še vse...In pes gre nazaj. Tega se preprosto ne da razumet. Ali pa vsaj jaz ne morem.
V primeru, da/ko/če Smetka zboli, je še vseeno treba poskrbeti za 30 psov in 10 mačk, ki se jih ne da nikamor vrnit. Njej seveda znese...ker ji mora. Vsem ostalim pa očitno ni treba, ker v primeru, da si premislijo še vedno obstaja plan B.
Šli smo že čez nešteto takihle "vrnitvenih tem", ko so ljudje po 14 dneh pogruntali, da so se "precenili". Vsakič so bili navedeni takšni in drugačni "popolnoma nepremostljivi problemi", jaz pa vse skupaj vsakič težje prežvečim, prav res. Neverjetno lepo bo, ko bomo vsi skupaj začeli odgovorno sprejemati svoje odločitve in bomo sposobni stati za njimi. Takrat ne bomo potrebovali nobenih Smetk več, da nas bodo vlekle iz dr**a.

..problemov je cel kup. Sistem ne deluje, nekateri uradniki v državnih organih ne delujejo kot bi morali, pomanjklivosti so v zakonih, ljudje smo neosveščeni, neodgovorni, si zatiskamo oči, čakamo, da bodo drugi kaj storili, če pa že kaj storimo pa bi radi pohvalo, priznanje, klanjanje ...

Delo Smetke ni samoumevno, kot ga jemlje večina. Je človek s čustvi in vizijo glede živali, vendar je stanje v RS trenutno tako, da človek dobi občutek kot, da se ona sama, seveda ob podpori nekaterih, ki pa se še vedno lahko umaknejo, izklopijo telefon, gredo kadarkoli kam hočejo za kolikor časa hočejo, bori z mlini na veter. Ona je v tem 24 ur dnevno, 7 dni v tednu, 365 ali 366 dni v letu.

Potrebno bo "poskrbeti", da si lahko vzame čas zase, da nekaj njenega bremena prevzamejo drugi ona naj pa "vodi", saj je na pravi poti in najbolje ve, kje in kakšni so problemi.

Potrebno je osveščati ljudi. Smetka pa naj si "pusti" pomagati.

V zadnjem tednu me je zdravje kar precej dajalo, jasno. Tak čas pač... od včeraj me kuha in to fajn, komaj gledam. Je bilo stanje takšno že dopoldan, ko je Uma prišla nazaj, zvečer pa sploh vedela nisem zase. Nimam pojma, kdaj je binulja šla od tu - jih je prišla namreč spustit ven, dat za jest, sčistit itd. in to prav zares in zgolj samo zato, ker jih ne morem nazaj na cesto ruknit, če mi kaj trenutno ne paše ali pa če česa trenutno ne zmorem. Glavni razlog, zaradi katerega je Uma nazaj je ta, da bi bili sprehodi bolj omejeni in bi se morala zadovoljiti z vrtom za nekaj časa. No, z vročino jih ne sprehajam niti jaz in Uma se bo pač morala zadovoljiti z vrtom ravno tako, kot bi se morala v tem kratkem izletu v novem domu. Zadovoljna bo morala biti z bivanjem v zavetišču najbrž še kar dolgo, ker niti slučajno ni lahko najti primernega doma za večjo psico.
Se strinjam. Bolje vrnit. Bolje se je tudi ne poročit, pa pol ločit, pa bolje se je ne zabit z avtom, ker ni ravno prijetno, lahko je pa celo usodno. Bolje je imeti pokrivalo na glavi, ko si na soncu, ker te sicer lahko sončarica trešči.
V glavnem, pol kufer imam tega, da jaz lahko, drugi pa ne morejo. Nič hudega, če imam zavetišče, vsaj pol stvari, ki jih delam, niso zapisane v zakonu in bi jih lahko ne naredila.
Torej, če mislite posvojiti, potem to storite. Če mislite malo probat, se pa raje obrnite na kakšnega drugega norca.

A bejž... jaz sem bila pa po objavi in svrkinem pojasnilu prepričana, da se nekomu z naglimi koraki bliža najmanj smrt.

lp, Katarina

Včasih, ko berem, kako se živali (psi in mačke) kot po tekočem traku vračajo v zavetišča (in k ostalim namestiteljem), me je strah pomisliti, kaj bi se zgodilo z njimi, če ne bi imeli možnosti "vračila"? :-\
Kam bi šla Mitri, ko je minila "kemija", kam Dakar, ko ni šlo, zdaj Uma in še mnogi drugi, ki so šli in prišli nazaj?

EH...res je tole postalo preveč izi  :-[

Na cesto! Premalo vztrajni so ljudje. Če nekaj ne gre v prvih 5 minutah, jim že voljo pobere. Potem si rečejo, pa počakajmo par dni in ko še po parih dneh ni vse tako kot so si zamislili, psa ali mačko vrnejo nazaj-in si rečejo: "jah saj v pogodbi piše, da to lahko naredim!" Groza! Pa ljudje, to je vendarle živo bitje, krvavo pod kožo tako kot mi, s čustvi! Boli, ko te zapustijo tvoji najboljši prijatelji, tako kot boli psa ali mačko, ko se že naveže in ga zapustite. Kje imate srce? Verjamem, obstajajo razlogi, ko ni druge rešitve-npr. bolezen in nimaš sorodnikov, ki bi poskrbeli za žival ali kaj takega. Sicer to pišem sem, kjer se tega vsi zavedate, samo lahko pa bere tudi kakšen tak, ki se bo morda zamislil. Jaz sem morala to dati od sebe.

..enako..

vem da je stvar že v arhivu ampak, ...
o jebela cesta, a jaz sem pa zmotno mislila da je bit spuščen na lastnem vrtu privilegij, ne pa "omejen samo na"!?. Pa od kod ljudem ta predstava o tem, da kako pes nujno potrebuje po pet enournih akcija sprehodov na dan. Če bi bilo to res, potem najbrž noben pes ne bi preživel v majhnih stanovanjih, sam po osem ur na dan in obsojen na tri do štiri kratke sprehode okoli bloka. Seveda je idealno, če se pes lahko veliko giblje na dolgih sprehodih, ampak tudi to je stvar navade. Pa od kod toliko "humanih" lastnikov, ki nočejo živali trpinčit, ker med njimi ni kemije, pa ker so obsojeni "samo na vrt", kot bi imeli opravka s krhkimi nedonošenčki. Pa to je hecno, da jih vračajo v zavetišče, kjer se jasno da poskrbi zanje, ampak tudi zavetišče ni spa ali športni center in grem stavit da so pesjandri in mačke veliko bolj zadovoljni, ko imajo svojega lastnega gospodarja, pa svoj dom, tudi če to pomeni včasih malo manj gibanja, zato pa kdaj svaljkanje na kavču ali pod nogami njihovega človeka, pa polna skleda, pa občutek varnosti in teritorij, ki je le njihov in ga radi čuvajo.
Trenutno živim z dvema goničema, ki sta v osnovi narejena tako da bi najraje tekala po gozdu cele dneve za lisicami in jeleni, ampak to žal ni mogoče, kljub temu sta čisto zadovoljna z majhnim vrtom pa s sprehodi po naselju, spita do desetih kot dva študenta, ponoči ju pokrivam, ker ju zebe ob odprtem oknu, vedno sta na povodcu, jeleni gor al dol, pa niti za sekundo ne pomislim da trpita. Pokala klofotana, ljudje pa vračajo živali zaradi nekih kemij, pa "samo vrtov" pa nosečnic in otrok. Zase lahko tudi trdim, da sem zaradi svojih psov boljši človek, da sem drugačna ker sem lahko rasla z njimi, in oni so bili srečni da so bili z mano, tudi ko sem dva meseca preležala v postelji in so jih moji prijatelji peljali na sprehod samo dvakrat na dan, ker pogosteje ni šlo, brez mojih cuckov bi se mi skegljalo doma. mah, dolgovezim, ampak "samo vrt"?!!!!

Ne morem in ne bom nikoli razumela takih potez,kot je vrnitev psa(Uma,Špona,.......).Ne da mi nekaj.da se ne bi oglasila,pa če tudi je tema že v arhivu.V življenju se nam dogajajo takšne in drugačne stvari,malo dobrih pa še raje veliko slabih.Ne mislim nikogar obsojati ali komu soliti pameti.Iz lastnih iskušenj vem,da se ne sme,pa naj bo še tako hudo in brezizhodno takoj obupati.Pred 6 leti mi je ena kratka beseda zdravnika podrla svet, ki sem ga toliko časa gradila.Toda z veliko volje ,optimizma,poguma ,ki sem ga našla ob svojem psu in družini sem še tukaj.Prav vtakih trenutkih ti kuža še kako prav pride.Prav nič se ni pritoževal,ko sva zmožem vsak dan potovala v LJ.in to mesec in pol ,pa potem še rehabilitacija itd...Vdano je ćakal,da je prišel tudi on na vrsto,pa čeprav samo do prvega drevesa.Ko je kriza minila so bili pa zopet navrsti najini sprehodi in kot da bi vedel je hodil čisto lepo počasi nič vlekel ali kakih drugih traparij.Velikokrat sem jokala pa me je pogledal kot bi mi hotel reči .ne joči saj bo še vse dobro.Četo ni dovol velika pomoč, ki ti jo nudi žival potem......To so moje iskušnje niso bile lahke toda kuža je bil in bo pri nas,ločila nas je smo njegova smrt.Nikakor ne odobravam,da se človek odloči za psa potem pa prva ovira pa hajd nazai ,ne vem no ljudje smo pač različni.Še enkrat nikogar ne obsojam ali mu sodim.   Smetko pa občudujem taki ljudje so zelo zelo redke izjeme.