mojpes.net

Stalno se po forumih govori, kateri psi so/niso primerni za zacetnike.
Zacetnikom vecinoma predlagajo zlate prinasalce, koker spanjele, a dosti se jih z njimi ne strinja, saj so se te pasme "priucile" manipuliranja z zacetniki, tako da so na koncu najmanj primerne za zacetnike.
Na drugi strani pa nikakor ne predlagajo dobermanov, rottov in "nevarnih" pasem, ker dejansko niso primerne za zacetnike.
Nekateri predlagajo kuzke iz azila, drugi spet ne,ker so ta zapuscena bitja zaradi svoje preteklosti primerna za strokovnjake, ki jih bodo uspesno pomirili,navezali nase ipd..

Tako da me zdaj dejansko zanima, katere pasme so primerne za zacetnike

Ni nekega pravila o idealni pasmi za zacetnika. V bistvu je to lahko vsaka, ce se je bodoci  lastnik prej DOBRO pozanimal o pasmi sami, kaj potrebuje, specificnih zadevah itd.

In v vsakem primeru, ne glede na pasmo, je po mojem mnenju nujno, da gre zacetnik s tem psom najprej na igralne urice, pa v malo solo, pa nadaljevalne tecaje itd. Pa se kako knjigo prebere in zdaj, ko je tehnologija tako razvita, sodeluje tudi na pasjih forumih in mailing listah.


LP

se strinjam marsicem

A cetudi se zacetnik o vsem pozanima, prebere, se pogovori z vzreditelji in poznavalci, mu na koncu vseeno manjka izkusenj in tudi napak (iz napak se ucimo). Tako da vsaka pasma le ni primerna, ceprav zacetnik ve vse o njej.

No, Brin je moj prvi pes, ki je čisto moj. Kljub temu, da je pes kar precej kompliciran, sem z njim pridobila ogromno izkušenj. Če bi kot prvega psa dobila nedominantnega psa, s katerim ne bi bilo nobenih problemov, bi bila verjetno pri naslednjem psu, ki bi bil "težek" pes, začetnik. Se pravi, kaj pomeni če je imel en človek recimo 2 neproblematična psa in si kot tretjega psa kupi isto pasmo z z mišljenjem, da pasmo dobro pozna. Dobi pa nasprotje svojih dveh prejšnjih psov.
Tudi dobermani, rotti itd so lahko popolnoma neproblematični.
Govorimo pa seveda o ljudeh, ki so psihično odrasli in ne otroci.

Za začetnika je bolje, da si kupi/dobi nenevarno pasmo...in to samo zaradi posledic, ki jo taka pasma brez strokovne vzgoje lahko povzroči. Pa naj gre za agresivnost do drugih psov ali do ljudi....lažje boš obvladal enga kokra kot rotvajlerja...že zaradi fizične moči ki jo premore pes. Drugače pa mislim, da je pes iz zavetišča zelo primeren (tam ti tudi nekaj povejo (in priporočajao) o karakterju, ki ga pes ima ali je prijazen, muhast) ker največ je mešančkov, ki so že v osnovi bolj zdravi, poleg tega pa potrebujejo LJUBEZEN to mu pa lahko nudi vsak začetnik...vsak  človek, ki ima pošlihtano v glavi kako se obnaša do drugih bitij in da se s silo ne rešuje stvari...recimo, če pes ne poje se mu ne tlači glave v skledo. Fajn je le da si prebere kakšno knjigico kako funkcionira pasja glava  ali pa za določen problem vpraša kakšnega izkušenejšega človeka.

Neko splošno pravilo je, da veliki in močni psi niso za začetnike in pa terierji, goniči... skratka zelo inteligentni psi, ker znajo bit za začetnike težko učljivi. Iz zavetišča pes je res lahko čudovit in brez psihičnih problemov (seveda to ni pes, ki so ga mučili).

Je pa res, če s (posebej začetnik) ne gre s psom vsaj v malo šolo, bo imel probleme in če je to pritlikavi koder, ga fizično lažje obvlada, kot pa ameriškega buldoga.

Res me zanima, kje si to slisala.. Od zanesljivih virov?

Men se zdi da je Andi lepo povedala. V bistvu si pri vsakem začetnik. Vsakega je treba spoznat, njegove finte in fintice, vsakega je treba nase navezat, naučit štosov in pravil. Pa pri nobenem (skoraj) ne "pali" trik, ki si ga pri prejšnjem psu zlahka ponucal.
Težkih oz neprimernih pasem za začetnika pomojem ni. So samo psi, pri katerih se od lastnika zahteva več pozornost in truda. Se pravi da je od teh zadev v bistvu odvisno, katerega psa si nekdo kupi.
Zame recimo je en tak začetniški pes doga. Jasno da imajo finte kot vsi drugi, ampak če bi me kdo prosil, naj primerjam kako je bit bokserju prvič lastnik, pa dogi, bi verjetno rekel, da je doga "lažja", čeprav nimam konkretne izkušnje. Poznam pa nekaj dog in so vse cool same po sebi. Slavi pravi, da moraš bit že velik "umetnik" da ti dogo uspe naredit pokvarjeno. Sej včasih ko sem pri Slavi me popade obžalovanje, da sem se na bokserje vrgel, hehe, ampak ok, človek se vsega navadi.

Ja Tissa mislim, da je Petra mislila, da so mešanci bolj zdravi zaradi večje raznolikosti genov.
Čistokrvni psi imajo omejeno število genov in ko se parijo med sabo, da dobimo nova čistokrvna legla, se ti geni prenašajio naprej. Pri mešančkih pa lahko pride do večje selekcije. Osnove evolucije-ali Darwinova teorija-preživetje močnejših. Osebki, ki so bolje prilagojeni preživijo, za ostale pa narava sama poslkrbi in tako se njihovi slabi geni ne prenašajo naprej. Kot pa sem že prej omenila, je pri mešancih večja raznolikost genov in tako se res v naslednje generacije prenesejo le nalboljši. Potem je tu tudi genetika-dominantni in recesivni geni-dobri so navadno dominantni in tudi na ta način se selekcija nadaljuje. Pa da ne bom preveč zakomplicirala. Upam da sem ti razložila zakaj so mešanci v osnovi bolj zdravi.

Ups, se opravičujem za slovnične napake.

Kar pa se tiče pasem za začetnike; Bandit je moj prvi pes. Vsi pravijo, da so buldogi zahtevni, pa sem se vseeno odločila za to pasmo, ker sem vanjo zaljubljena. Sicer pa je Andi lepo napisala, da je vsaka pasma lahko problematična ali pa ne.
Ti pa svetujem mešančka-tudi zato, ker te ne "udarijo pa žepu". Ponavadi jih dobiš zastonj-azili in DPMŽ-ji so jih polni, pa še nega in veterinarski stroški ne stanejo toliko, kot pri rodovniškem psu.

glede tega imam dve nasprotni teoriji oz. nasprotni mnenji..

1.)ta naravna selekcija. Vecinoma mesanci nastajajo ob "stiku" dveh cistokrvnih pasem. Psicka pri tem doma skoti in lastniki ponavadi lepo skrbijo za mladice. Ostanejo vsi, razen ce jih lastniki ene par ne ubijejo (seveda ne vedo, kateri so najmocnejsi..). Tako da tu ni naravne selekcije. Redko kje se tudi zgodi, da psicka koti nekje bogu za hrbtom, sama skrbi za mladice, tako da tudi tu ni mozna naravna selekcija. Ko si pa nekdo omisli psa iz azila in mu kasneje ni vec vsec, ter ga preprosto odvrze, pa je moznost da bo pesek prezivel ravno zaradi mocne zelje po zivljenju. Tako da po mojem mnenju med psi ni naravne selekcije.

2.) Zakaj bi naj bili mešanci bolj odporni? Po mojem mnenju (spet ;D) bi naj to bilo zaradi dveh razlogov:
 
  a: ljudje si omislijo mešancka iz azila. Ker pac ni cistokrvna pasma ze nevem kako dobrim rodovnikom, ga pac ne bodo ob vsakem kaslju vozili k veterinarju (razen nekateri ki pac imajo radi peseka) in potem se pac okrog in okrog hvalijo, kako njihov kuza nikoli ni bolan.
 
  b: spet so si ljudje omislili mešancka iz azila. Druzijo se z pesjanarji ki imajo rodovniske kuzke in jih temu primerno hvalijo (kako dober rodovnik, dobre lastnosti pasme ipd..).lastniki mešancka se pocutijo malcek zapostavljene in pac recejo, da so mesancki bolj odporni..

(obstaja tudi c: zaradi navedenih razlogov iz tocke "a" se pri veterinarjih pojavlja manj mesanckov. Ko se delajo kaksne statistike, je v njih zapisano da je pri vet. vec crodovniskih kot pa mesancev, torej iz tega naj bi sledilo da so mesancki odpornejsi :))

uh.. upam da sem dokaj razumljivo vse skupaj napisala. ;)

in seveda je to le moje skromno mnenje ;D

Psi iz zavetisca za zacetnika-zelo posploseno-raje NE kot JA. Kaj ves kaksne travme ima pes za sabo, potem naj ga pa dobi v roke en, ki se nikoli ni imel psa. Ne bi, hvala.

Mesancki niso bolj zdravi kot cistopasemski psi, niso podvrzeni naravni selekciji; ce bi bili, potem bi jih bilo prekleto manj kot danes.. Nehajte ze klamfat traparije s to naravno selekcijo in Darwinom in dominanco in recesivnostjo->dobri in slabi geni td.. Najprej pojme razcistite.  ::)


A so potrebscine, zdravila, operacije,...cenejse za mesancke kot za rodovniske pse?  ???

Oskrba mesancka stane prav toliko kot oskrba rodovniskega psa oz. bi morala.

Men se najbolj zdijo primerne mirne pasme. Yorkiji zagotovo niso, sploh pa za razstave ne! Ampak vsakega psa enkrat le moraš imeti prvič. Zlati prinašalci se mi zdijo primerni, ali pa nemški ovčarji...sicer pa te pasme niso določene. Odvisno je od lastnika in od tega, koliko ve o pasmi in če je na odgovornost res pripravljen :) moje mnenje...

Nanook, se strinjam, da psi niso podvrženi naravni selekciji. Prosim povejte mi kaj pa je sploh še naravnega v tej veliki PASJI INDUSTRIJI!?

Glede pasme za začetnika pa mislim, da si je najbolje izbrati pasmo, ki jo bomo lahko obvladali psihično in fizično.

Jaz sem kot prvega psa kupil nemško dogo.......no po enem letu sem imel že dve ;D ;D! Nad njimi sem naravnost navdušen. In res je kar je napisal Altervita, da se moraš močno potruditi, pa ti dogo MORDA uspe pokvariti!

Lp
Matic, Era in Dona

Za prvega psa pa si ne bi upala izbrati takšnega velikana! Splog ga ne bi smela imeti! Le če bi staršem rekla, da mladič ne bo več veliko zrasel ;D

Sicer je pa to odvisno od tega kako se na psa pripraviš (pozabla sem dopisat ;D). Da ne bi kdo mislil, da se ne strinjam s tistimi, ki si za prvega psa izberejo mrcine.  ;D ;D ;D Tudi naša prva pasma naj ne bi bila tako "nežna", kuža je bil pa izjema. Pač odvisno je od lastnika.

 :-* za vaše kužkote!

Meni pa se zdi kot pes za začetnika zelo primeren novofundlandec, ker ga mam tud sama in je prvi pes, za katerega sama tud skrbim itd. Torej sem z njim na nek način prebila led. In nikoli ni blo z njim nobenih težav, pa sem srečala že vse vrste psov (od berncev, dobermanov, nemških ovčarjev, pa še kaj), ki so se do njega vedli napadalno. A vedno se je vse skupaj končalo le pri renčanju oz. lajanju (seveda ne s strani mojga njufa). V 4 letih in pol ni niti enkrat pokazal zob-ne do ljudi, ne do drugih psov.
Glede vodljivosti in ubogljivosti pa sem še sama presenečena. Čeprav je to velik pes in sem sama bolj drobna, ni bilo nikoli vprašanja o tem, kdo bo koga obvladal.
Skratka njufi so, kar se začetnikov tiče, po moji presoji the best!

In za njih velja nekako tako, kot je rekel Maticc za nemške doge: Le zelo, zelo pokvarjen človek ima lahko malce pokvarjenega njufa.

Lp

Men so "njufkoti" zelo všeč. ;D Tisti črno-beli.Zadnjič sem sprintala oglas za novofudlandce in ga nastavljala povsod, da bi se me kakšna dušica le usmilila.
Sicer je pa celo Matic za prvega psa imel "njufkota". ;D :P

Mislim, da ste me narobe razumeli.

Nanook ne vem kdo bi moral razčistiti pojme. O teh stvareh sem imela na faksu izpite in mislim, da imam pojme kar razčiščene. Naravna selekcija se ne dela pri osebkih ampak pri genih-to traja nekaj stoletij, ne pa par generacij. Zato je danes še vedno toliko mešancev, ki pa imajo gene bistveno boljše, kot čistokrvni psi.
O stvareh, o katerih ne bi bila 100% prepričana, ne bi šla pisati in se smešiti na forumu. Res pa je, da je to dokaj zakomplicirana zadeva, ki se je na hitro ne da razložiti.
Kar pa se tiče zdravstvenih stroškov; prej smo imeli mešanko, ki ni imela nobenih problemov, sedaj pa imam čistokrvnega psa, ki je vsake 14 dni pri veterinarju. To so moje izkušnje, mogoče sem izjema. Zato sem rekla, da so stroški manjši-jih je manj.

Ne me narobe razumet. Nočem se kregat, samo razlagam, kaj sem mislila v prejšnjih stavkih.

Drugače pa imajo buldogi čudovit karakter, a se bojim, da zaradi nege niso primerni za začetnike.

Lp

Jaz pa mislim, da imaš sedaj toliko problemov, ker si psa kupila pri preprodajalcu >:( Jaz imam 18 mesecev staro rodovniško psico, kupljeno pri preverjenemu vzreditelju, pa je imela samo pri 4. mesecih vnetje mehurja (priznam, moja napaka :-[-sem jo poleti vozila v mrzel potok). Ne mi sedaj govorit, da so rodovniški manj zdravi >:( >:(

Glede njufkota: meni je zelo všeč, tako izgled kot karakter, samo moti me dolga dlaka. In vsak nov lastnik njufkota bi se moral zavedati, da ga čaka ogromno in ogromno česanja. Ker drugače je bolje, da njufkota nima ;)

Lp jana

Evo, zdaj pa tud jaz ne sledim več popolnoma. Ali nisi v nekih drugih temah pisala o tem, da ste vašega kuža kupili pri preprodajalcu, pa da niti rodovnika niste še dobili? Ve se, kakšni psi prihajajo od tam, torej zakaj se sedaj čudiš, da je vaš Bandit(saj mu je tako ime?) kar naprej pri vetu?

Pa prosim, ne zameri  :)

Lp

Tisa-99, kje pa si slišala, da se lastniki mešančkov hitreje naveličajo, kot čistokrvnih psov?!?

Sorry Bina, si me prehitela prav za malo  ;D

Ja to sem tudi mislila omenit, pa sem pozabila. Česanja je res...ufff...OGROMNO!  ;D

lp

Nič ne zamerim. :)

Buldogi so na sploh malo bolj občutljivi, ne samo moj. Baje da je moj nenormalno dobro izpadel glede na to, kje sem ga dobila.

Neprimerno je v razpravo o splosnem zdravstvenem stanju psov dajati na eno stran mesance in na drugo buldoge.
Maja., ce pogledas svojega psa, bos videla, da ga s povprecnim mesancem lahko poveze le beseda "pes". O tipicnih tezavah pasme "angleski buldog" si preberi v istoimenski temi v rubriki pasme ali v kaksni bolj specializirani literaturi, ki se na to pasmo nanasa. Zagotovo ti bodo o vsem rade volje povedali tako v Slovenskem klubu za angleške buldoge kot v Slovenskem klubu za velike pasme in molose. Najprej je potrebno razcistiti, kaj sploh so karakteristike (tudi zdravstvene) dolocene pasme, da le-te lahko primerjamo s povprecnimi mesanci.

Morda pa govoris o mesancu (nekateri jim recejo tudi cistokrvni psi brez rodovnika :-\), ki je podoben angleskemu buldogu in njegovo zdravje primerjas z zdravjem rodovniskega buldoga.
Povrhu vsega imas, kot pravis, angleskega buldoga neznanega porekla. Je bila tvoja mesanka podobna buldogu, da lahko primerjas njuno zdravje in stroske za veterinarja? Si pred nakupom pomislila (oz. ce sploh ves), da samica angleskega buldoga koti s carskim rezom? Ti stroski niso majhni in o njih ti veliko lahko povedo lastniki samic, ki so ze kotile. Za informacijo - izjemno malo mesank koti s carskim rezom, pri buldogu je to pravilo. Se ti primerjava se vedno zdi smiselna?

Tudi z moje strani brez zamere. Me pac vedno razjezi, ko posplosujete in mesate jabolka in hruske ter sirite informacije, ki so brez repa in glave.

Ja, Jana sem se pozanimala, pa tudi na forumu o buldogih sem stalno.
Pa saj ravno o tem govorim, da mešanke nimajo carskih rezov… in so tudi stroški manjši.
Naša mešanka je bila z nemškim ovčarjem. Imaš pa prav, o karakteristikah nemških ovčarjev pa ne vem prav veliko.

pa cakaj malo...
imas psa pasme angleski buldog (pustimo detajle o njegovih prednikih), ki si ga kupila od "cudnega" tipa in sedaj se cudis, da ima zdravstvene probleme. Pa jasno, da jih ima. Ce ze ne kot predstavnik svoje pasme, pa zato, ker prihaja iz "sumljivih" razmer... Jasno, da ti tak kuza nabije veterinarkse stroske v visave - tudi zato se bodoce lastnike  o p o z a r j a  in se jim  s v e t u j e, da pse kupujejo od preverjenih vzrediteljev. Se posebej pa je to priporocljivo za lastnike pasem, ki so podvrzene (dovzetne) za dolocene bolezni. In buldog zagotovo spada v to rizkantno skupino.
Kaj si mislila z manjmi stroski (veterinar) za nerodovniske pse pa mi ni cisto jasno. Cene veterinarskih storitev so enake, kuzki morajo imeti enako oskrbo... En primer - v sosednji sobi se mi na kavcu valja ena velika razvajena mesnaka. Najverjetneje je zmesana med labradorcem in nemsko dogo. Pa smo imeli par mesecev nazaj zasuk zelodca. Povsem enako, kot pri kaksni supertruper dogi, ki naj bi bila po tvojem temu veliko bolj podvrzena.
Ne morem ti reci drugega, kot da klatis traparije...  ::) ::) :P
m.

Ja se strinjam s tabo, buldogi so zagotovo rizični.
Kar pa se mešancev tiče, naša ni imela nobenih problemov, pa je bila najdenka-nismo vedeli, kaj se je prej z njo dogajalo.

ja no. Hocem reci, da na podlagi dveh psov, predvsem, ce je eden taka skrajnost (ni misljeno grdo, ampak ne najdem pravega izraza), ne mores sklepati teorij, da so mesanci bolj zdravi od rodovniskih psov.

Imaš prav, na podlagi dveh psov še ne gre sklepati teorij. No, saj v bistvu tega nisem počela, sem le povedala svoje mnenje na podlagi izkušenj.

Doma ima dve mešanki. Na srečo še nismo imeli veliko zdravstvenih težav, upam da tako tudi ostane. Pa vseeno. Starejša je že imala raka na maternici, kronično vnetje ušes (veterinar je rekel, da je to v nekem odstotku tudi povezano z dednostjo). No mlajša ni imela nobenih težav. Smo pa imeli veliko let nazaj mešančka (njegovega porekla se ne bi dalo definirati. Mama je bila zmešana najmanj s 100-timi pasmami, oče pa tudi ;D) pa je pri 4-ih mesecih (seveda so zanj slabo skrbeli lastniki- mama z mladiči je bivala zunaj, o cepljenju ne duha ne sluha...) dobil neko zelo hudo bolezen (imena se ne spomnim, ker je od tega res veliko časa). Po celem telesu je imel bule v katerih je bila tekočina, jedel ni več... pa je kljub veterinarjevi oskrbi poginil.
Hočem reči le to- nobenega zagotovila ni! ne za pasemske ne za mešančke. No pravi vzreditelji bodo vsaj pravilno oskrbovali mamo in mladiče in se del rizika že tu izgubi. Veliko mešančkov pa se skoti v nemogočih razmerah. Poznam pa ljudi, ki za mešančke (leglo) skrbijo bolje kot marsikateri vzreditelj. Odvisno je od KOGA vzameš psa pa naj bo mešanček ali čistokrven.
Mislim pa da idealne pasme za začetnike NI. Za vsakega posameznika je nekatera pasma bolj primerna kot druga. Tu ni pravila.

Bravo Čivava. Vsi smo preveč zaljubljeni v svoje pasme, da bi o tem lahko objektivno razmišljali.

Tvoj komentar se mi zdi super. ;D

Tudi jaz sem imela, imam in bom se imela izpite o temu.


Ne, pri selekciji niso potrebna stoletja, ampak generacije! En stric je potreboval ca. 18 generacij, da je ustvaril "pasjo" lisico. Menda je to prevedeno v 40 let. Enako velja za ustvarjanje in oblikovanje pasem.
Danasnji mesanci niso plod naravne selekcije; tudi niso tisti "originali", ampak mesanci danasnjih pasem. Se nisem zasledila populacije "mesancev", ki bi bila res originalna, cista in stara. In pri kateri clovek ne bi imel prstov vmes.
Danasnji mesanci niso podvrzeni naravni selekciji, zato tale razlog za "boljse zdravje, boljse vse, prezivetje mocnejsih,..." ne velja.


Jaz imam pa cistokrvnega rodovniskega psa, ki...nima nobenih tezav, zdaj ima pa samo rahlo povisan kreatinin. To je pa tudi vse. Torej? Kaj to pove? Cisto nicesar.

Koliko mesancev ima redne letne preglede, koliko ima letno redne preglede za PRA, koliko jih ima slikane komolce in kolke, kolikim preverijo delovanje srca, precekirajo glede spondiloze...? Ja, vem odgovor. In kako lahko potem trdite, da so mesanci bolj zdravi, ce pa jih nihce ne pregleduje? Misterij... Carovnija...

Ma ja, zakaj vsi citirate mene, ki sem samo poskušala razložiti izjavo PetreS?

Tako je pač (bilo) moje mnenje, je pa 100% res, da mešanci v večini primerov niso deležni take veterinarske oskrbe kot rodovniški psi. Tudi kar se tiče prehrane-ne poznam lastnika mešanca, ki bi ga hranil le s Hill´s-em...

Maja., mi imamo mešanca, pa ga hranimo z Royal Caninom (no, včasih mu tudi kaj skuhamo).

Hmm... Pri nas imamo tri mesancke. Psa in dve macki. Peso trenutno je Nutro (Hill's.a ne mara), muci pa od briketov samo Hill's, ker drugih ne marata, konzerve so pa mesano na zaru, ker se obupno zmisljujeta. No ja, saj se Runo tudi.

Je bil pa zadnjic na veterini komentar, da je malo takih lastnikov, ki imajo psa za druzinskega clana. Mislim, da je bil to komentar na to, da nismo imeli nic proti preiskavam, oz, ce bi jih bilo potrebno vec, bi sel pac tudi cez njih. In pa na paniko in predhodnji prihod na kliniko itd...

In o zdravju mesanckov. Runo ni nikoli imel posebnih problemov, do zdaj, ampak zdaj ima 14 let. In tisto nekaj kar je narobe z njegovimi jetri, je lahko podedovano z mamine strani, ki je bila koker spanjelka. Obcasne tezave s kozo menda tudi.

Po mojem je vseeno, ce je pes rodovniski ali pa mesancek, seveda, ce si zanj pripravljen skrbeti. Meni osebno je cisto vseeno. Je pa res, da bi se po vsem prebranem odlocila za "cistega" mesanca, kot pa za "rodovniskega" psa preprodajalcev.

lp

No.. mislim, da je tema zgubila prvotno nit. Tu ni debate o tem ali so mešančki bolj zdravi od rodovniških in obratno. Naslov take teme bi bil mogoče "Mešančki nasproti rodovniškim", ampak to očitno ta tema ni. Mislim da gre tu bolj za vprašanje primernosti psa glede na karakteristike in zahtevnost nege za začetnika. Svoje mnenje glede tega sem že povedala. Bolan pa je lahko VSAK pes, tako da tega res ne bi štela pod to ali je zato primeren ali ne. Nihče si ne želi bolnega psa.

Lp!

Jaz nisem ravno mlada in mislim imeti prvega psa spomladi (s ceelo družino, kakega manjšega mešančka, ki bi bil "družinski član"), kasneje (čez kakih 30 let :D) pa upam, da bom imela rotvajlerja, ker mi je res lep pes. Samo vem, da sedaj ne bi zmogla, zato ne mislim poskušati. :)

Ups, rotvajler mi ni samo lep pes, vendar ima tudi popoln karakter (zame) in vem, da je zahteven pes, zato bi si prej rada nabrala nekaj izkuženj :)

Lepo pozdravljeni...

Nisem prepričana, če pišem to v pravo temo, a nekam moram napisat. Že nekaj časa iščem in brskam naokoli, si ogledujem različne pasme, berem, berem, berem in se zanimam.
Naslednjo pomlad si nameravam kupit psička in ker sem začetnik sem se odločila, da se dobro pozanimam tako o pasmi, o negi, o financah in v vseh malih norostih in "bedarijah", ki so vam že znane nam pa pač ne!

In me nekaj zelo moti. Že nekajkrat sem opazila, da če človek v dveh različnih temah - pasmah vpraša za mnenje se takoj zbunite.... "kupuješ labradorca ali dogo" .... "praviš, da poznaš karakter tega psa, sedaj pa sprašuješ"...
Ja PA KAJ POL??? Mislim res mi ni jasno. Pač ljudje gledamo in brskamo, da bi našli psa, ki nam karakterno in vizualno in po zmožnostih čim bolj ustreza.(No vsi tako zagovarjate kako je pomemben karakter in kako ni pomembno kakšen je pes vizualno - jaz sem mnenja, da si vsak najprej pogleda/se zagleda v nekega psa na prvi pogled in se nato zanima za karakter in si morda zaradi tega tudi premisli in se odloči za drugo pasmo. In vizualni izgled JE kljub vsemu pomemben! Seveda pa je karakter pred njim. Tako nekako kot je z ljubeznijo :D) In ker smo pač novi, nas marsikaj zanima in ne vemo. In bodimo iskreni opisi pasem povejo bore malo, povejo neko osnovo, a še vedno je zelo super zvedet kaj od lastnikov teh pasem, njihovo mnenje in izkušnje. In meni te informacije pomenijo OGROMNO.
In ni mi jasno, po eni strani napadate po drugi pa jamrate kako se ljudje premalo pozanimamo o pasmah, o potrebah, obveznostih in vsem kar prinaša pes.
Ja zdej se pa odločite. Moram pa povedat, da sem sama naletela na zelo super ljudi, ki so mi ogromn o povedali o pasmah, ki so me zanimale in sem jim zelo hvaležna. Lahko bi bilo več takih. Vsi pač enkrat ZAČNEMO.

Jaz se strinjam, da je na posamezniku, da začne iskat, brskat in poizvedovat o psih, pasmah in vsem mogočem. In nekje je treba začet! In tisti, ki jim največ pomenijo mnenja lastnikov določene pasme psov se odločijo ravno za forum.

In da, zalo se strinjam, da je premalo ljudi, ki se pozanimajo o pasmi preden kupijo psa in da se mnogi od vas bojijo, da bi tudi pes tega lastnika postal osamljen, zavržen, izgubljen.
Jaz vas tu popolnoma razumem, podpiram in vam dam prav...

A prosim vas razumite tudi vi nas in se raje pogovorite z nami, povprašajte kaj pravzaprav iščemo in nam pomagajte, da najdemo pravo pot in pravo pasmo za nas. S tem se bodo zmanjšali tudi slabi lastniki in nekompatibilni psi in lastniki.

Na splošno pa se strinjam, da je problem v tem, da se "odločimo imelo bomo psa" in prvo kepico, ki vidimo je že naša. No pa nismo vsi taki in vzpodbujajmo še ostale, da si več preberejo o pasmi.

Hvala za posluh in lep pozdrav
Lp sonček

In ti? Si se že odločila za katero od pasem ali si še popolnoma izgubljena?
(pa ne tega vzeti kot provokacijo, zanima me, ker se mi zdi, da se z "izborom" ukvarjaš resneje kot večina bodočih lastnikov)

Lp, Yo

Hojla ...

Seveda, da ne bom vzela kot provokacijo :)
Ja mislim, da sem se že kar odločila za bernskega planšarja. Seveda pa puščam stvari še odprte. Dokler ga nimam na vrtu je vse mogoče. A sedaj sem že nekaj časa pri tej pasmi :)
Moja priljubljena in željena pasma(že par let) pa je bil boxer, a se mi zdi, da bi to zame bil karakterno prevelik zalogaj.  Meni je bil zelo všeč vizualno in priznam, da o karakterju nisem vedela kaj dosti več od tega, da je hiperaktiven. Hja, če razumsko pogledam in izklopim čustva - sem kar močno prepričana, da boxer ni pesek zame. :)
Vsaj ne za sedaj :)

In ti, argentinka je tvoja?

Lp sonček

Če misliš mojo ljubico v avatarju, ni argentinka ampak naj bi bila nekje vmes med APBT in AST  ;) Je pa iz zavetišča, tako da je lahko še marsikaj vmes  8)

He he he ...

Meni so glave te bolike tako posrečene :)
Luškano bitjece je. Tudi meni so všeč take bolj "hude" pasme :) Predvsem za pogledat. Mela je pa nebi še neki časa :)

Lp sonček

meni sploh ni jasno, zakaj bi katerakoli pasma bila primerna za "začetnike" - pes ni mikser s tremi gumbi, kjer ti v devetih jezikih piše kaj se zgodi, če pritisneš-
če si začetnik in hočeš imeti psa se pozanimaj kaj pes rabi da bo v redu živel - pes je pes, vsak potrbuje vzgojo (zaradi mene s klikerjem), vsak potrbuje "svoje krdelo" - da so eni baje dobri za otroke, drugi pa ljubeznjivi do mačk ali piščančkov pa lahko vse zapišete v zbirko "bajke in druge povesti".
pes bo tak kakršnega bo lastnik naredil - neglede na pasmo
lp
marko

Nekdo  ki  se  pozanima  na tem  forumu  o pasmi  ki je primerna zanj naredi  že   OGROMEN  korak.

Glede   odsvetovanja  določenih  pasem  je pa  tako.  Nekdo  ki  pač ne ve  za  tale  forum   prebere  kar je v knjigah.........(  tudi  jaz  sem),  in je  bil  Gordon  seter  opisan  kot  športen  družinski pes , prijazen  do  okolice ...... kar  se je  meni  zdelo  idealno....... Veliko  se  gibljem,  rada  hodim  na  dolge  sprehode  imam  velik  vrt  skratka  idealne  pogoje  za  setra  .......  a ne?   Lovski  nagon,  pa  nikjer  ni bil  omenjen........ to  smo  pa  ugotovili  potem   ko je bil  že  doma,     pa  smo  se  tudi  temu  prilagodili......  primerna  šola.....  nasveti.....itd  .  Če  imaš  psa  rad  se  mu  prilagodiš  popolnoma  in  tudi  svoje  navade  prilagodiš  njegovim  potrebam.......  pač   malo  več  truda  vložiš  v vzgojo.  Pa  malo  za  nasvete  sprašuješ  pa  gre.. ;)

Da  vam  ne omenim  , da  pred  gordonom  sem  se  pa navduševala  nad  kratkodlako  madžarsko  vižlo ;)........ pa  so  mi jo  odsvetovali. ;D

Začetnik gor ali dol, vsak je ob primernem trudu sposoben naučiti manir vsakega mentalno stabilnega psa (zdravega).

Mentalno stabilnega psa?
Vem, da obstajajo razlike med pasmami, ampak govoriš, kot da obstajajo pasme, ki so psihično nestabilne...

Mogoče sem pa narobe razumela...

Draga soncica, ne vem, če si se že odločila, a naj še jaz povem svoje mnenje :). Bernskega planšarja imajo naši sosedje in se mi zdi zelo lep pes, tudi karakterno. Je tudi dokaj nezahteven kar se tiče nege in vzgoje, zato so ti kužoti najbrž tako priljubljeni. ;)

Ti pa povem še svojo zgodbo glede izbire pasme. V začetku sem imela na "očeh" dve pasmi, ki sta se mi pa zdeli ena karakterno druga pa zdravstveno zahtevni. Nato sem brala literaturo :o ??? (zdaj sem s tem prenehala, ker sem že prihajala do nasprotujočih se dejstev ::), kar me je samo začelo motiti >:() , pisala in brala tule na forumu in na koncu so v izbor prišle pasme karakterno pisane meni na kožo, po zunanjosti pa mi žal niso bile preveč všeč. Tako sem bila postavljena pred veliko dilemo. S pomočjo forumcev sem poslušala svoje srce in se odločila za ta prvo varianto (karakterno mogoče zahtevnejšega psa, vendar bajno lepega :D :D :D). Sem pa naredila kompromis - da kot začetnica ne naredim pri psu napake, sem šla z mojo kužiko že z njenimi tremi meseci starosti v šolo socializacije, kjer se ona zaenkrat bolj malo uči, jaz pa ogroooomno. ;D ;D

Tako ti povem (sedaj bom malo "naložila"  ;)): najprej razčisti pri sebi, če imaš živali (ne samo pse) tako rada, da si si pripravljena vzeti za njo mnogo potrpljenja in časa, pa ne samo takrat ko hočeš ti, pač pa tudi takrat ko te žival potrebuje, in to naslednjih nekaj let(!!!), potem še samo poslušaj najprej svoje srce, potem pa še malo možgančke in mislim, da ne moreš zgrešiti poti do "sanjskega" psa.

LP! :)

A res? Kako pa si lahko kot lastnik prepričan, da si pa z nakupom kupil (ali pa dobil, saj je vseeno) mentalno stabilnega psa? Lahko predvidevaš, ja... se trudiš, da izbiraš zares najboljša legla. Pa vseeno ni garancije.
Pa moram priznati, da se ne strinjam s tvojo izjavo. Če bi tvoja teorija držala mislim, da bi bilo mnogo manj nesocializiranih, agresivnih psov.
Jaz osebno se pridružujem mnenju Lanabele.

Pusti Kuzlico. On je itak kupil psa pri prvem, ki mu ga je bil pripravljen prodati, da ne govorim o tem, v kakšnem stanju je bil njegov pes in ostali reveži, ki so lastnikom legla dobesedno crkavali pred očmi.
Mislim, da ni ravno kompetentna oseba za podajanje mnenj, kako kupovati psa.
Upam le, da se bo lepega dne iz tega kaj naučil...

Pomoje v grobem drži, da so nekatere pasme za začetnika bolj, nekatere pa manj zahtevne. Samo če mene vprašate, je vse odvisno od volje in prizadevnosti lastnika, za nekoga je tudi tista "najmanj zahtevna" pasma prezahtevna, ker se bodisi ne pozanima dovolj o njej ali pa se enostavno s psom ni pripravljen kompleksneje ukvarjati kot to, da mu daje hrano in ga pelje na sprehod. Na drugi strani pa so posamezniki popolni začetniki, nabavijo si t.i. "zahtevno pasmo", vendar se ob njej učijo, vlagajo v odnos človek-pes veliko truda in nimajo s psi nobenih težav. Skratka stvar zahtevnosti je problem lastnika, ne psa.

Praviloma družni psi s katerimi pridobimo izkušnje,odgovornost,se naučimo razumeti pasje potrebe,...nikakor pa ne službeni psi(doberman,veliki šnavcer,malinois,n.ovčar,rotvailer,...),lovski psi(močno izražen lovski nagon),
terierji(apbt,ast,...),doge,...Z nezahtevnimi kužki si pridobimo potrebno znanje,odgovornost,samozavest,...Zahtevnejši psi potrebujejo psičarja z znanjem,saj se le tako lahko izognemo problemom in se z psom spojimo,oz.odgovorimo pozitivno na njegove velike potrebe.Če se začetnik odloči za zahtevnega psa je nekako tako,kot da se voznik začetnik vsede v ferrarija pa bo kar bo.
lp,MAT

Do  neke  mere  se  strinjam.......  po  drugi  strani   bi  pa  rekla.... odvisno  od  človeka.... koliko  je " lesen".   Vse  se  da  naučit(  če  se  hoče),  zato  pa  imamo  pasje  šole,  forume,  literaturo........ in  tečaje,  pa  vaje  delat  in  se  z psom  ukvarjat.  (  a sem  jaz  vedla  ,  da    se  bo  naučil  hladilnik  odpirat....?)
Če  ga  pa  kupiš  za  okras  na vrtu  ali  pa  za na ketno  potem  je  pa  to  druga pesem :-X. 

Glede   ferrarija.........  ,  jaz  bi  se  izjemno  potrudila, ;D  verjemi  mi  čez  dobrih  5  dni  bi  bila  zelo  usklajena(  če  bi  zraven  še  kartico  za  bencin  dobila  pa  še  toliko  bolj.) :)

Saj nikjer ne piše, da začetnik ne bi smel kupiti bolj zahtevnega psa. Važno pa je, v čem je določen pes bolj zahteven od drugih. Tako se bo recimo en začetnik lahko popolnoma lepo ujel tudi s tako zahtevnim psom kot je recimo husky, če je že sicer zelo aktivan, se veliko giblje v naravi, če ga ne moti, da bo moral imeti psa v naravi na vrvici in če se po karakterju lepo ujame s psom. Če ima nekdo več deset let izkušenj recimo z nemci, mu to pri huskyju prav nič ne pomaga, prej nasprotno, če misli delati z njim tako kot s prejšnjimi psi.

Sicer nimam izkušenj, vendar bi se strinjala z Lanabelo.  :) Najbolj pomembno je, da se s psom ujameš po karakterju (nima smisla npr.:, da si izbereš hiperaktivnega psa, če si sam bolj lenuhasti in obratno). Zelo pomembna pa je tudi volja. In jaz imam neizmerno voljo se naučit vozit ferrarija... ;D ;D ;)

 ;D ;D ;D  Se  mi je  kar  zdelo  ,  da  bo  tole  z  ferrarijem  dobilo  nadaljevanje.

Pomoje  bi  se  vsak  lastnik,  predno  kupi  psa  moral   pri  sebi  vprašat,  ali  bo  primeren  lastnik.  Čeprav  vse več  ljudi  kupuje  psa  zgolj  po  izgledu.
Sem  že  pisala   pod temo :pasme   lovski nemški terier.  kaj  si  mislim  o določenih  novih  lastnikih. >:(  (  ko  model  vpraša   če v  lovski  šoli  jemljemo  tudi  samoobrambo  ::))
In  res  je  .... nekateri  psi  imajo  pač svoj  namen.......  zato  pa  obstajajo  različne  pasme.
Že  v  tečaju  poslušnosti  se je opazila  razlika, med pasmami..... in na koncu  smo  se  morali  porazdeliti  v  skupine........ lovski  in  športni.
V  zaključku,  ko  smo imeli  strelomirnost  so  lastniki  športnih  odšli  lepo  na  pivce  v bife  ostali  smo pa delali.

Ne gre, da bi delal  reklamo pasmi – ampak pišem o pasmi, ki jo najbolj poznam.  Če se bo kdo odločil za nakup nemškega bokserja na osnovi zapisanega – OK,

[b]če pa se bo odločil, da te pasme ne bo kupil, ker zahteva uresničitev določenih pogojev – ŠE BOLJE![/i][/b]

S svojim potlačenim gobcem in mišičasto  postavo delujejo  nemški bokserji  za marsikoga zelo zastrašujoče. Niti ne štejem več vseh neprijetnih opazk na račun njihove krvoločnosti pa tudi razlagati se mi ne ljubi več, da gre pravzaprav za zelo mile in prijazne pse, ki  jih, pomislite, v večini knjig o psih,  kljub njihovemu »strašnemu« izgledu, priporočajo začetnikom.

Da, začetnikom – torej ljudem, ki s psi niso imeli kakih izkušenj. Da o tem, kako zelo radi imajo otroke sploh ne govorim.

Nemški bokser je družinski pes in je zelo navezan na svojo družino. Odtujitev od ljudi – ta pes preprosto mora biti z njimi, mora se počutiti kot družinski član -  mu lahko zlomi srce.

Je hiperaktiven, kar pomeni, da mu je potrebno posvečati kar veliko pozornosti. Po dolgi in utrujajoči igri z otroci  se bo nemalokrat postavil pred vas in vas pozival – OK, jaz sem pripravljen, lahko zdaj pričnemo s kako bolj naporno vajo, igro ali z dolgim sprehodom?

ČE NIMATE ČASA, da bi se ukvarjali z njim – NIKAR NE KUPITE NEMŠKEGA BOKSERJA.

Do ljudi je zelo zaupljiv in ni kak poseben čuvaj – pravzaprav je za nepridiprave dovolj že njegov videz – morate priznati, da ne bi kar tako vstopili na vrt z odvezanim bokserjem – zapodil se bo proti vam, a ne da bi vas odgnal, ampak da bi vam zaželel dobrodošlico. Ja in to zna. Pravzaprav ima celo zelo neprijetno lastnost – skakanje – svojo radost in veselje izraža na ta, za človeka neprijeten način – še zlasti, saj veste, dež, blato…

Kratka dlaka ki jo je sicer zelo lahko vzdrževati, nemškega bokserja ne varuje pred nizkimi temperaturami in še manj, pred vročim soncem.
Tudi zato NEMŠKI BOKSER NIKAKOR NI PES ZA VRT ALI za v PESJAK!

Če ga ne nameravate imeti v stanovanju NIKAR NE IZBERITE TE PASME! Kdor ne mara  bokserjev,  ne pozna te pasme. Kdor ga je imel enkrat, ga bo imel vedno. Pravijo mu  najlepši grdi pes. 

Začetnik ali nezačetnik---to je navadna bedarija.
Mnogim tudi 20 let izkušenj in pet psov ne pomaga do zdrave pameti.
Jaz bi ljudi razdelila na talentirane in netalentirane.
Posedovanje psa v preteklosti, da edino bolj zanesljiv podatek v katero skupino potencialni lastnik sodi.
Pa še to ni nujno.
Izkušnje s stabilnim, vodljivim,mehkim psom mu lahko dajo občutel lažne samozavesti in samopovzdigovanje med izkušene kinologe.
Po drugi strani veliko izkušenj s starinskimi metodami dela lahko predstavlja zalogo babjih čenč in oviro za sprejemanje in dojemanje sobodnejših in učinkovitejših trendov vzgoj ein šolanja.
Bistvo lastnika "zahtevnih psov" (ali pasem) je da je stabilna, razvita osebnost z zdravo kmečko pametjo in pripravljenostjo se učiti in kritično poslušati.

Ja, to je to!

No, sem se male bolj pozno vrgel na to temo in sem dvomil, če sploh spada sem tisto, kar sem zapisal o bokserjih. Zdaj sem vesel da sem.

Strinjam se s tistimi, ki menijo, da je pri izbiri psa bolj pomembno, da si vsak bodoči lastnik dobro ogleda kakšne so značilnosti posamezene pasme , ne glede na to ali je začetnik ali ne. Takoj za tem je pa pomembno, kakšnega vzreditelja si bo izbral in da si vsaj kakšen mesec že ogleduje leglo in se veliko pogovarja z vzreditelji o značilnostih pasme in o mladičevi mami. Vsak mladič, ki ni dobro socialziran zna biti potecialno dosti bolj težaven ne glede na pasmo. Tretja stvar, ki je pa ni še nihče omenil, je pa spol...gotovo bo dosti večja verjetnost, da bo bolj vodlijva in manj dominanta psička, oz. dober vzreditelj lahko v leglu pomaga začetniku izbrati psa, ki mu bo bolj ustrezal. Nenazadnje pa je nujno, da si vsak lastnik pridobi najmanj osnovna znanja o sodobni vzgoji psov. Ravno zaradi zadnjega sem mi zdi, da so lahko včasih "izkušeni" lastniki še bolj problematični, ker imajo več težav spremeniti svoje navade, tako da lahko nekdo, ki je imel npr. včasih nemškega ovčarja čisto zgreši s kakšnimi bolj neodvisnimi, suverenimi pasmami, ki rabijo čisto drug pristop. Nujno pa je seveda, da gre  bodoči lastnik, ki še nima izkušenj s sodobnimi pristopi tudi v ustrezno malo šolo, kjer se lahko še v praksi seznani kako vzgojiti in naučiti sebe, da potem lahko vzgajaš svojo mrcinco.

prosil bi za ceno kakega srednje velikega psa na preveč lajavega(sosed rad strupi)lahko tudi mešanček katerega usoda je precej negotova imam hišo z vrtom in zelo pogrešamo kakega lajavca ki bi nam čuval hišo in nam bil v veselje vojkobrovc@volja.net

kar pa se tiče pasma za začetnike je vsaka ki vam povzroča veselje v bivalnem okolju ter da ga sosedje ne maltretirajo z raznimi strupi in draženjem v stanjovanju in hiši mora biti pes obvladljiv in strpen z sostanovalci vzgojen za kar poskrbi mala šola ki te nauči kako se psa obvlada ter živi z njim do bridkega konca enega ali drugega za enkrat toliko ko se bom spomnil česa pametnega se oglasim vojko :o

Sosed rad zastrupi??? Kako lahko sploh razmišljaš o tem, da bi pripeljal kakšno žival v tak okoliš, kjer mu grozi zastupitev?

Vojko,
pes naj živi v okolju, ki ga bo spoštovalo, sprejemalo in bo v njem lahko živel normalno pasje življenje. Jaz ne dovoljujem ne sebi ne mojim psom, da bi nas godrnjanje in sikanje sosedov kakor koli omejevalo. Pes laja, pika. Še toliko bolj, če se lahko njihov zlati vnuček po cele dneve histerično dere na dvorišču, ker ni isti trenutek, ko si je zamislil, dobil tiste frdamane žoge.
Kako lahko pričakuješ, da bo pes do vseh strpen in sploh obvladljiv, okolica pa se bo lahko izživljala nad njim. Če so sosedlje nestrpni, bodo takšni ostali tudi, pa če bo pes še tako miren, potrpežljiv in ga sploh ne bo opaziti. Torej je na tebi, da to stvar urediš in ne na pasji pohlevnosti in pripravljenosti sprejemanja vseh bedarij, ki bodo prišli na misel sosedom.

Pred leti smo komaj rešili samojeda, kateremu je sosed nastavil strup. Ti povem, da mu kaj takega nikoli več ni padlo na pamet, nas se je pa izogibal kot hudič križa. Pa kaj misli, da je kralj cele ulice, samo zato ker ima bajto na istem koncu. Hja, tudi mi jo imamo in s tem popolnoma enake pravice in obveznosti do okolice.

Vojko, pravite da sosed rad strupi. Če si zmislim kako žival trpi ko je zastrupljena (naša muca je pred leti pojedla v soseščini nastavljeni strup za podgane), v kakšnih mukah umira, vsekakor odsvetujem psa. Ne reskirajte uboge živali, prosim.

Si pa lahko omislite kakšnega kričavega ptiča in ga obesite na balkon nasproti sosedovega okna  8) ;).

Kako je zdaj s tem Vojko...
iščete psa ,"ne preveč lajavega" in zelo pogrešate kakega lajavca, ki bi vam čuval hišo ::) ;D
 se mi zdi ,da še ne veste kaj bi radi >:(
sicer pa npr:
Srednjega psa,ki bi bil v veselje in ne bo kar naprej lajal lahko trenutno menda zastonj dobite v Krki- beagla, za čuvanje hiše pa vam priporčam alarm in zaklepanje.

Hojla...

Zelo sem vesela za toliko odgovorov in mnenj o pasmi za začetnike. Jaz še kar raziskujem, nabiram izkušnje - predvsem z branjem literature in različnih internetnih strani in forumov.
Do prihoda psa pa imam še vedno leto dni časa :)

Lep pozdrav vsem.
Lp sonček

moja začetniška pasma je coton de tulear sem začetnica in verjetno si ga bom kupila samo ne vem kako zaslužiti denar stara sem pa samo 11 let mislite da je to premalo za nakup cotona??prosim da mi povete se opravičujem če to ne spada v to temo samo se začetnica tudi na foromu

Odvisni kako veliko žepnino imaš. ;) Rodovniški kužek te bo sigurno prišel več kot 100.000 sit.

Mislim, da se moraš o tem posvetovati s starši, glede na to, da nimaš denarja za nakup PSA, kaj šele za nakup hrane, potrebščin, veterinarske stroške...
Poleg tega se morate pa pogovoriti tudi o tem, kdo bo za kuža skrbel, ga hranil, vozil na sprehode, pospravljal za njim...

jaz seveda to je logično saj bo moj za hrano pa to mam pa  za nakup tudi samo se mi zdi to preveč 400.000sit za psa
misliš da sem dovolj stara za psa??

In koliko denarja na mesec lahko das za psa (hrana, igrace, pripomocki, oprema, solanje, veterinarski stroski ipd.) ter ali imas zagotovljene redne prihodke?

še kar dosti

To pa je odgovor, ja.

Prosim, preberi si teme, kjer smo govorili o tem, koliko 'stane' pes na mesec. Premisli, ce tale 'se kar dosti' lahko pokrije vse stroske s psom in ce ti pri tem ostane se kaj zase.

mi lahko te teme prosim napišeš??

Pri tej starosti mislim, da se je v vsakem primeru potrebno posvetovati s starši. Tudi, če žepnino imaš, leta še vedno prihaja od staršev...... se pravi, da si v kočni fazi tudi sama še popolnoma odvisna od njih  ;). Imeti psa je velika radost, pa tudi velika odgovornost, ampak o tem si se verjetno že pozanimala.  :)

Aja, pa ni potrebno za vsako besedo poslati novo sporočilo...

lp

Eni začnejo odraščat prej, drugi pozneje. Jaz že dolgo pravim, da so leta samo številke, vendar pa ti lahko napišem, da na splošno še večina najstnikov moje starosti ni dovolj odgovorna, da bi sama skrbela za psa.

Moj bratec je star toliko kot ti, pa ni niti enkrat peljal psa na sprehod. Ker pač ni sposoben, se mu ne da, rajši igra igrice na računalniku ... Saj se ne pritožujem - ker je pes MOJ in sem ga dobila/kupila po dolgem prepričevanju staršev. In takrat sem se odločila, da jim pokažem, da sem odgovorna in da znam skrbeti za psa. Čeprav so mi mnogi govorili: "Ti se boš tega psa tako naveličala ...", sem vztrajala in ni mi žal.

Pes ni igračka, s katero se ukvarjaš samo takrat, ko je tebi volja. Za psa se pri tvoji starosti mora strinjati vsa družina. Kaj se bo zgodilo, ko boš recimo zbolela za teden dni? Pes mora imeti vsakodnevne sprehode in če te tvoji starši takrat ne bodo nadomeščali in skrbeli za psa, potem bo le-ta zelo trpel.  Ker se zanimaš za majhne pasme, ki morajo obvezno bivati v stanovanju, se morajo starši strinjati s tem, da bo v hiši. Če si boš izbrala dolgodlako pasmo, moraš premislit o tem, ali bodo starši pripravljeni čistit za njim oz. če bodo rekli, da boš morala čistit za njim ti, da boš to tudi naredila. Ker v primeru, da ne boš upoštevala zahtev staršev, se lahko nekega dne, ko bodo dlake že povsod, odločijo, da mora pes od hiše. In takih primerov je žal veliko.

Upam, da boš premislila in da se bo izteklo vse lepo in prav.

P.S.: Uporabljaj stavčna ločila (to so pike, vejice itd.) ;)

kaj ti si dobivala žepnino?
v kolkih letih bi zbrala približćno 312.000 sit
koliko si dobila na mesec ali na teden??

en, jaz nisem nikoli dobivala žepnine. razen za rojstne dneve pa kakšne praznike, samo to ni ravno žepnina. mam srečo, da mi starši plačujejo veterinarske stroške in hrano. za opremo in priboljške pa primaknem jaz.

Tudi jaz sem stara enajst (in pol ;D ) pa imam doma Tibetansko španjelko staro 9 mesecev, ki bo šla ravno na Trbovlje na prvo razstavo in bla bla bla... enako kot pri Sammy, za veterinarja in podobno skrbijo starši ostalo pa jaz. Imam še hrčka. Skrbim pa za 2 psa, hrčka,"bratovega" mačka, papagaja in  70 literski akvarij rib :) To pa je zopet druga tema... Zdaj sem se odločoila šparati in ne tako zapravljati... ::) Tako, da se že zbira denar... porabila pa ga bom izključno za to, da bom lahko poleg hrčka sama kupovala hrano in ostalo opremo popolnoma brez denarja staršev. To vklučuje tudi razstave, čez nekaj časa vzrejni pregled...naprej bo pa prinesel čas!! ;) Sama sem sprva prišparala denar za hrčka (sibirskega progastega Šnofija, ki je zdaj star 2 leti in 4 mesece ter je izredno zdrav....) in vse kar spada zraven, nato pa še eno leto in pol, da sem prepričala mamo za kužija. V tem sem prebrala ogromno literature (Dr. Bruce Fogle 4 knjige...enciklopedije...o malih družnih psih to in ono....ahhh se ne splača naštevat...), ki se mi zdaj obrestuje....vsake dve minuti ko gremo kam me mama pocuka..."Kera pasma je to in kaj je to in to je to in..." :D Ko je očka odšel na potovanje sva torej midve z mamo rezervirali samičko Tibetanskega španjela soboljaste barve(precej zahrbtno kajne... ;) ), RODOVNIŠKO seveda pri vzrediteljici Maji Korošec. Ampak zdaj je poleg mene prav on najbolj navdušen in zaljubljen... ::) Sicer sem imela pa kar precej slabih izkušenj. Pri šestih letih me je napadel pinč, potem me je pri 10 en zasledoval in lajal in swe penil...na poti do avtobusne postaje med letošnjimi počitnicami me je pa napadel sestričin mešanec med terierjem in koker španjelom....mogoče sem ravno zaradi teh dogodkov še tako bolj rinila v kinologijo in živali, da bi izvedela še več in več in več...Zdaj imam še zmeraj malo nabuhlo nogo... ;D Seveda sem pa tudi zaprisežena, da bom postala veterinarka...Tako, da bo zame prava poslastica vse tiste pasme na razstavi-vsi ČISTOKRVNI...komaj čakam :) Zdaj sem se mogla malo razpisat...to sem pač jaz. Oprostite če pol tega tako ali tako ne spada pod to temo :-[

Drugače pa slinast pozdrav in lep dan ;)

Nanika, mislim, da bi lahko nadaljna vprašanje postavila v tole temo: http://www.mojpes.net/forum/index.php/topic,2013.0.html

Zakaj pa ravno coton? daj izberi si  kakšno bolj dostopno pasmo, ki tudi ne bo potrebovala toliko nege. Pa še to samo v primeru, da se starši v naprej strinjajo s tem, da bodo plačevali stroške. Načeloma pa 11 letniki lahko že prav lepo skrbijo za kužka, ob pomoči staršev seveda.

Pri sammy in tosy se resnicno ne da razbrati iz postov, da sta stari komaj 11. Pametni punci al fanta.

hej!  >:( jaz nisem stara 11  ... poglej moj profil ;) ;D

Sorry, a ni ona tak napisala?

Tosy je res to napisala, torej ji verjamem, da je stara toliko, jaz pa ne ...

Jaz sem res stara 11 Sammy pa 17... :)  dogue de bordeaux, hvala lepa... ;) ;D

Ali je Basset Hound pes za začetnika oz. za prvega psa?

Ima kdo izkušnje s to pasmo?

Na forumu v rubriki FCI sem si prebrala vse kar piše (standard, temperament, bolezni...) vendar me še posebej zanimajo info iz prve roke.

Hvala za kakršenkoli odgovor. Smiley

Lp

Z mano v mali šoli je bila psička Basset Ounda. Bila je zelo pridna, so je pa lastnica in cela družina veliko ukvarjala z njim in se seveda še. To je vidno na 100 km ;)
Je zelo prijazna psička.
Majo pa ti psi zelo izražen lovski nagon in smrček vedno pri tleh. Ko zavohajo sled so gluhi za vse. Zato je važno, da se jih nauči odpoklic.
Priporočam vsaj malo šolo. Je lažje.
Zunaj se baje sploh noče igrati. Višek zabave je vohljanje. ;)

So lepo napisali zgoraj... Ni vprašanje o pasmi za začetnike, ampak koliko časa si vzamejo ljudje, da bi spoznali potrebe svoje pasme in psa. In ko se odločiš katero pasmo si želiš, je dobro kontaktirat vzreditelje in povprašat njih in ko se izbira mladička je najbolje prepustiti izbiro mladička njim.

spacey, predlagam, da si preberes tudi Kako kupimo psa? (http://www.mojpes.net/modules/news/article.php?storyid=939), kjer lahko najdes nekaj napotkov, kje in kako poizvedeti vse o izbrani pasmi. Na forumu je najbrz samo Lunca tista, ki bo lahko povedala vse zgode in nezgode s svojima bassetoma, poleg tega pa je treba preveriti tudi pri kaksnem od ostalih lastnikov, kako oni zivijo s svojim bassetom. Na forumu nimamo carobne palicice, s katero bi po predhodnem nasvetu, da je basset pes za zacetnike, kaksen od predstavnikov te pasme tudi pri tebi postal vzoren pesjan.
Lahko se obrnes tudi na Jureta ali Ljubo (http://www.mojpes.net/modules/legla/article.php?storyid=123), ki ti lahko povesta, kako je ziveti z Bibino mamico. Treba je it pogledat in pocohat kaksnega basseta, prezivet z njim kaksno popoldne...
Upam, da nisi izbrali pasme samo po tem, kar si prebrala v predstavitvi.

sama imam prvega psa- pritlikavega pudlja...nikoli mi ne bo žal, da sem se odločila zanj :D

Moj Astor je moj prvi pes in je pasme IRSKI TERIER, ki v bistvu ne veljajo za začetniške pse, pa je vseeno taka ovčka( beri priden)! Vendar po moje ni takega psa, ki bi bil za začetnike!!!!! Vsak pes je zahteven, potrebna je dosledna vzgoja in socializacija. Pri nekaterih, ki imajo pač več nagona, je potrebno to "energijo" preusmerit drugam! V pasji šoli je imela družina beagla(prvi pes) in je imel močan lovski nagon,  pa je bil eden izmed boljših "učencev", z igro so preusmerili ta nagon. Res supr kuža!

Zdravo!

Jaz imam kot prvega psa križanca med belgjiskim ovčarjem malinois-em in švabom (torej N.O) in saj tisti ki poznaje B.O vejo kakšni so tile nagajivčki. Mojpes je res zelo dominanten in zamerljiv pa sma kljub temu velika prijatelja, tako, da mislim, da lahko vsakega psa prevzgojiš. Res pa imam z njim kar nekaj težavic (seveda vedenjskih) o čem pa vedo več: Bambi, Ivanhoe, Agnes.... Ampak mislim da ni noben pes res 100% popoln za začetnika. jaz se z mojim zelo dosti ukvarjam in tudi sedaj hoče postati alfa samec (7 mesecev) in me preskuša, ker vidi da sem še otrok (14 let), ampak mu ne popustim, kar je dokaz da sma včeraj stala 18 minut pri cesti ;) ker je hotel po vsej sili, da jaz sledim njemu za raznimi ovirami kot so stebri za luči... Vem, da se vam enim zdi to pretirano dolgo in da bi raje popustil ampak si raje preberite kaj več o njihovem značaju in ta pes je zelo občutljiv do leta in pol-dveh let. Vedenje pa ima čisto po B.O zato mi tudi pomaga g. Boris Šef, da nebi potem prevzel pes komande ::)

LP

Zdravo
Mi lahko kdo pomaga? Nameravamo kupiti labradorca. Oče in mama imata oba rodovnik, lastnik pa se s tem ne ukvarja. Jaz bi ga želel imeti, da če že imam prijetnega psa, naj ima, ker je ta možnost, tudi rodovnik. Kako se pride do tega papirja?

Če imata oče in mama rodovnik še ne pomeni,da ga bodo imeli tudi mladički. Oba starša morata imeti vzrejno dovoljenje-šele tako je leglo rodovniško.
Lp

S čim se lastnik ne ukvarja? Če je lahko paril psico in naštepal mladiče potem se s tem še kako ukvarja.

Rodovnik se pridobi tako, da samec in samica, ki sta namenjena za paritev, pred tem opravita vzrejni pregled in dobita vzrejno dovoljenje. Če dobita vzrejno dovoljenje potem imajo vsi mladiči v leglu rodovnik. Naknadno se tega papirja ne da dobiti. Če so mladiči že tu, potem so v vsakem primeru nerodovniški in ne bodo nikoli imeli rodovnika.
 

Če kupuješ psa brez rodovnika potem v bistvu plačuješ za mešanca, ki jih je v zavetiščih polno. Če pa res hočeš labradorca potem ti pa ne ostane drugega kot da kupiš psa z rodovnikom. Labradorec brez rodovnika je mešanec ne glede na to da imajo starši rodovnike. Mogoče je pa s katerim od staršev kaj narobe in ni dobil vzrejnega dovoljenja, lastnik pa vseeno hoče nekaj zaslužiti kar je zelo zelo grdo.

Pa še glede pasem za začetnike....po mojem mnenju ni nekih posebnih pasem za začetnike je pa na voljo veliko literature za začetnike.

Hmmm mislim, da želi mladiča z rodovnikom. Torej, če starša nimata narejenega vzrejnega, ga mladiči ne morejo dobit. Da vzrejnega dovoljenja pes ne dobi mora z njim bit nekaj narobe (zdravstveno, karakterno,...). Ne vem zakaj bi imeli sicer nerodovniške mladiče. Vzrejni pregled ni prav velik strošek, sploh če pomisliš, da je cena rodovinškega mladiča višja. Svetujem ti, da prebereš članek na portalu: http://www.mojpes.net/modules/news/article.php?storyid=937, pravzaprav najboljše da kar vse te: http://www.mojpes.net/modules/news/index.php?storytopic=127&storynum=5, seznaniš z njimi vse vpletene in še enkrat premislite o nakupu oziroma kje boste psa kupili.
lp
T.

Hvala za kopico odzivov.
Ne, labradorca mi bodo prijatelji podarili. Z vzrejo se ne nameravajo ukvarjati vendar se držijo načela, da je dobro, da ima psica enkrat mlade. Nato pa bodo s tem zaključili in jo peljali k veterinarju. Tako je s tem.
Lep dan vsem

No, da se še jaz malo razpišem... Stara sem 12 oz,. enajst in 4 petine ;D. Vedno sem si želela psa, čeprav sarša nista bila ravno za to, sploh pa ne za hišnega psa-živimo namreč v bloku. Po vsakodnevnem nakladanju o psih, pasmah, navdušenju ob vsakem mimoidočem psu, branjem forumov in pasje literature mi je po skoraj letu dni končno uspelo. Naslednji problem pa je bil denar. Žepnino dobivam že od začetka osnovne šole, saj me starša (kot pravita) želita naučiti ravnati z denarjem. Ta trenutno znaša 70€ mesečno, kar je vsekakor dovolj za hrano, pa tudi vet. stroške (do sedaj na srečo le cepljenje in tablete proti notranjim zajedlcem) plačujem sama. Kot je že prej nekdo omenil (mislim, da Samoyedka), so leta le številke. Im mislim oz. vem da sem dovolj zrela za psa. Torej, psa so mi sicer kupili starši, opremo in hrano pa sem kupila-kupujem sama.

Baci če hočeš labradorca, potem kupi psa z rodovnikom.
Če pa hočeš psa samo zato, ker ti ga bo dal prijatelj, se pa s prijazni s tem, da pes ne bo pasemski. To da želijo psico enkrat pariti, ni izgovor za to, da za mladiče ne poskrbijo dobro. Če jim je kaj mar za mladiče in ne samo za njihovo željo, da mora psica met mladiče, bodo tudi naredili vse potrebno, da bo z mladiči vse ok. K temu pa spada tudi vzrejni pregled, kjer se preveri, če je psica sploh primerna za vzrejo (preverja se tako zdravstveno stanje, telesno oceno, naravne zasnove in karakter). Ne vem, če boš še tako zadovoljen, ko boš ugotovil, da ima tvoj mladiček kolčno displazijo, neprimeren karakter, alergijo ...

Hvala za skrb. Moji prijatelji so veterinarji, doma imajo domala cel živalski vrt, zato jim popolnoma zaupam. Glede teh zadev okoli rodovnika pa res nisem bil poučen, sedaj pa sem od vas izvedel, kako stojijo stvari. Res hvala vsem.

Halo!!!Na koncu zvem, da so tvoji prijatelji veterinarji in trdijo da mora psička imeti eno leglo, potem pa jo bodo peljali k veterinarju.....tukaj pa nekaj ne drži. VSAK veterinar ve, da za psičko ni potrebno imeti eno leglo kot pravijo tvoji prijatelji veterinarji. Že dolgo velja pravilo, da se psičko lahko sterilizira pred prvo gonitvijo v kolikor seveda lastniki ne želijo imeti legla.

Brez zamere, Baci, vendar tole zaupanje temelji na trhlih temeljih.

Obicajno imamo v zvezi z "nabavo" psa tukaj dve vrsti laganja (dolgoletne izkusnje pac s seboj nosijo tudi povsem prepoznaven vzorec piscev):

1.) Na eni strani "prodajalci" ali "dobri prijatelji" - laznivci, ki so jih polna usta, kako so njihovi psi oh in sploh, v resnici pa ne bi prisli skozi laicno oceno o pasmi, kaj sele cez kaksen osnovni pregled kolkov ali cesa drugega, se manj cez test karakterja. Pa vsi so polnih ust o pasmi in se enkrat o pasmi in sploh in oh o krasnih starsih in bla bla. Neumnost, ki nekaterih nekako ne more in ne more izpustiti iz krempljev, je tudi "eno leglo mora imeti". Lazejo najprej sebi, potem kupcem/posvojiteljem (ja, dobrim prijateljem pa res ni tezko dat enga mladica, saj nic ne stane, kajne?), nazadnje pa se vsakemu, ki jih je pripravljen poslusat, tako dolgo, da potem ze sami sebi verjamejo. Cudez zivljena pac ni kar tako.

2.) Na drudi strani so kupci in "prijateljski posvojitelji", ki najprej verjamejo, potem pa laz prodajajo dalje kot cisto zlato. Vmes se najde tudi kaksen "kao veterinar", saj je to na internetu prav krasno prebrat - veterinar je svetoval, veterinarjevo leglo je krasno - on pa ja ve, kaj dela ..., torej ne moremo kaj veliko srackat po njem in mu moramo tudi mi, bedaki in nevednezi, verjet na besedo. Ja, ko enkrat zacnejo lagat sebi, ne morejo drugim govorit resnice - psa nimata vzrejnega dovoljenja in pod nobenim pogojem brez ustreznih pregledov, izpitov itd., ne bi smela biti parjena. Ampak, kako, ko pa sta tako leeeepa in veterinar pravi, da zdrava. In prava predstavnika pasme. Krasna, da se lahko vsi pasemski psi skrijejo.

Hm. Kako tezko si je priznati, da jemljemo v dom mesanca. Zakaj? So kaj manj vredni? So kaj drugacni?
Vas, ki se prepricujete, da so taka legla ok in jemljete pse iz njih, vas nic ne zaskrbi, da pes cez 6 mesecev ne bo vec hodil, ker bodo kolki zanic? Se nic ne bojite, da bo namesto do kolen zrasel le malo cez gleznje?

Ja, bo pomagalo, ce si boste lagali se naprej, da imate zdravega pasemskega psa. Nam pa ni treba, ker ne verjamemo nic od tega, saj imamo ze dolgo povsem razpucane pojme.

Sicer pa, Baci, vse dobro zelim tebi in psu.

No, tale zadnji stavek je malce ciničen. Vse dobro meni in psu, za katerega si mi povedala, da bo itak ne vem kakšna spaka. Res mi je žal, da ta forum po eni strani izkoriščate za promocijo pasjih zavetišč in v nebo kujete tiste, ki za njih prispevajo kakšen evro ali celo odidejo tja po novega družinskega člana, po drugi strani pa je vsakdo, ki ima pred hišo ali v dnevni sobi psa brez dokazila o rodovniku vsaj drugo, če že ne tretje razredni državljan. Ko smo kupili prvega psa, s katerim žal nismo imeli sreče, sem se prijavil na te strani. Tu bi dodal morda samo to, da spoštujem Milana Matka, ki je skrbel za našo punčko in se trudil, da bi bila po nesreči zopet takšna kot pred njo. Na te strani sem se prijavil seveda z željo, da bi prišel do koristnih informacij z izmenjavo mnenj. Pa sem takoj ugotovil, da sem ne sodim, saj moj pes nima rodovnika. Sedaj se veselimo novega psa, ki nam je v dnevih družinske tragedije najbolj svetla točka, tako mojim otrokom, moji ženi in meni, pa zopet naletim na podoben odziv. Kljub vsemu, bomo težko dočakali letošnji božič, ki nam bo ob praznovanju novega življenja naklonil pač novega kužka. Takšnega, ki ga bomo imeli radi, ki nam bo napolnjeval trenutke življenja in za katerega bomo z največjim veseljem skrbeli. Se veselili njegovih uspehov na šolanju, ki mu ga bomo namenili. Vsem mojpesnetovcem pa res želim, da bi spoznali, da je življenje največ, kar lahko imamo. Pa ne glede na dejstvo, ali s papirjem ali brez njega.

Baci, mislim da nisi razumel kar je želela Jana povedati. Ne gre za to, da bo tvoj pes spaka, ne gre za to, da so psi brez rodovnika tretjerazredni....gre za to, da nekateri ljudje živali izkoriščajo za lastni zaslužek. In ker imamo živali radi, tega ne sprejmemo. Je pa veliko več možnosti, da bo s psom kaj narobe, če niti ne veš ali so starši zdravi in primerni za parjenje, a ni tako?

Če bi bilo temu tvojemu prijatelju kaj do živali bi pred parjenjem naredil vse potrebne zdravstvene preglede, vzrejni pregled in pridobil vzrejno dovoljenje za svojo psico.  In isto bi zahteval od lastnikov samca. Tako bi vedel, da pari zdrava psa in da se lahko pričakujejo zdravi in lepi mladiči. Če imaš rad živali to ni tako težko narediti, a ne?

Nedopustno  pa je da nekateri parijo pse kar povprek, lažejo in zavajajo ljudi zakaj psi nimajo rodovnika, jih prodajajo in služijo denar, parijo psice vsako gonitev in jih dobesedno mučijo za lastni zaslužek. Veliko takih kužkov se kaj kmalu znajde na veterini s kupom bolezni in težav, če imajo srečo preživijo velikokrat pa tudi ne. In tega je veliko. Veliko takih mladičev tudi konča na cesti ali v zavetiščih, veliko jih umre še predno najdejo nove lasnike.To ti ne govorimo zato, ker bi ti želeli kaj slabega ali ker te ne bi marali ampak ker se to dogaja in to ni prav. In to se mora nehati. Upam, da se strinjaš z mano. In tudi ni res, da je dobro da ima vsaka psica vsaj eno leglo, to res ni res, verjemi.

In ravno zato, sta edini sprejemljivi varanti, da vzameš kužka iz zavetišča in mu omogočiš lepo življenje ali pa da kupiš psa z rodovnikom od vzrediteljev, ki jim ni vseeno za mladiče in ki vedo, da so parili zdrava psa.
Ne pa podpirat in hvalit tistih, ki parijo pse samo zaradi denarja. To je mučenje in zloraba psov.

Oh, Baci, sem pricakovala, da bos bral tisto, kar pise in ne tisto, kar si mislis, da pise.
Sicer smo pa ze povsem vajeni in utrjeni, da takoj zacnete vsi novi lastniki "nerodovniskih cistokrvnih psov" tuliti.

Baci, jaz imam dve nerodovniski psici in eno rodovnisko: ena majhna mesanka, resena; druga nerodovniska bokserka, resena: tretja rodovniska nemska doga, bi se lahko reklo tudi za njo, da je resena.

Nobena nikoli ne bo imela legla, ker ne zelim v svet spraviti se vec mladicev, saj je psov na vsakem koraku vec kot prevec. To je en razlog. Drug razlog je ta, da zato, da bom imela malo boljsi avto, ne bom izkoriscala svojih psic. Nesporno dejstvo pa je, da imam toliko zdrave pameti, da vem, da je izgovor "mora imeti eno leglo" navadna bucnica tistih, ki zelijo svoj pohlep ali svoj egoizem "videti cudeze zivljenja" nekako opraviciti - tudi pred samim seboj.

Tukaj so dobrodosli vsi ljubitelji psov, so pa zame ljubitelji samo tisti, ki jim je najprej vazno dobro psice, potem pa njegova denarnica ali kaksni drugi interesi (vcasih hocejo otroci videti cudez zivljenja, drugic sosedi in prijatelji trucajo za mladice, cetrtic prevlada prepricanje, da mora enkrat biti mama in podobne bedarije). Upam, da je jasno, ce ne lahko razlozim bolj podrobno. Prav tako zame ni ljubitelj tisti, ki zaradi kakrsnegakoli razloga producira pasje mladice, katerih starsi so lahko prenasalci dednih bolezni. Nepregledani rodovniski psi in psi brez rodovnikov (njim se pac ne da nic slediti po zlahti nazaj) zame nimajo kaj delati v vzreji ali reji. Reja nerodovniskih psov namrec ni vzreja, saj sledi tak izkoriscevalec svoje psice samo cilju produkcije mladicev, ne glede na to, kaj "bo ven prislo", za razliko od vestnih vzrediteljev, ki s skrbnim kombiniranjem in pregledanimi psi poskusa dobiti najboljse (tako pri zdravju, kot z izgledom in karakterjem) v pasmi.

Tvoj pes je ze na svetu in zelim ti od srca vso sreco in veselje z njim, kot pricakujem, da zelite drugi meni z mojimi. Zelo je hudo, ko je zival bolna. Imam doma eno tako.

Ne trpim pa na tem forumu pozitivne razprave o tem, kako sta krasna pasja starsa povrgla prekrasne nerodovniske mladice in taka sranja. Sorry, za razpravo o tem, s kaksnimi psi se lahko vzreja in za propagando produkcije pasjih mladicev ni dovolj prebrati le naslov tega portala.

Torej, od tebe pricakujem, da se bos ob druzenju z nami (seveda, ce se bos sploh z nami zelel druziti) in pred spolno zrelostjo tvojega psa seznanil s splosnimi usmeritvami tega mojpes.net portala in upam, da bos dal svojega psa kastrirati takoj, ko bo dovolj star, oz. v vsakem trenutku zagotovil, da ne bo kje okrog nenadzorovano produciral se vec pasjih mladickov, ki bodo morebiti nekoc pristali v kaksnem grabnu, v najboljsem primeru pa v kaksnem od prepolnih zavetisc.

Jaz sem dobila svojega staffa dve leti nazaj,in to samca.Nisem imela nikakršnih izkušenj s temi psi ampak sem verjela da bo vse okej.Valda sm se pozanimala o tej pasmi,o njihovih potrebah itd.Ampak praksa je čisto nekaj drugega:)Spremenil mi je življenjski stil in prav dobr nama gre.

Jaz za začetnike brez otrok priporočam kavalirje, ki so pravi srčki, drugače pa so super tudi škotski ovčarji in samojedi (s temi imam jaz dobre izkušnje)..

Eh, pa ne no.....ne moreš pasme kar določit katera je ok za začetnike in katera ne. Odvisno od osebe, ki kupuje, od tega kaj je pripravljena vložit itd. Škotski ovčarji znajo biti prav neprijetni grizači in potepuhi v nepravilnih rokah, samojedi svojeglavi razgrajači itd. Samo pravilne roke so vprašanje in vse preveč ljudi ne bi smelo imeti niti hrčka, kaj šele psa.  Na tečaju imam kavalirja, ki bi v rokah nekoga drugega, ki nima pojma kaj pes je, postal nevzdržen, tako da ne tako enostavno takšne nasvete okoli dajat, ker neumnosti se ljudi najhitreje primejo.

Prvo naj spuca oseba pri sebi, kaj ji ustreza, kakšen življenski stil ima in seveda, odkrito, če je sploh primerna za posedovanje psa ali pa bo pes samo okras hiše.  >:(

Lyn - se sploh ne strinjam. Tako kavalirja kot samojeda si siucer lahko omisliš za svojega prvega psa, vendar sta obe pasmi zelo zahtevni. Kavalirji zaradi svojih zdravstvenih težav, ki so v pasmi katastrofalno razširjene, samojedi pa zaradi zahtevnega značaja, ki ustreza samo točbno določenemu tipu vodnikov.

Samojed bo lastnika lahko zelo izkoriščal, če mu to dovoljuješ. Je svojeglav in rad dela tisto, kar si sam izbere. In če mu dopuščaš, te lahko kmalu "premaga". Pa vleče rad.

Podpis, jaz bi tudi rekla, da pasem za začetnike enostavno ni. Ni za posploševat.

Ma ni to problem. Izkoriščajo vsi, če se jim pustiš, pa vlečejo tudi vsi, če se jim dovoli. Problem je v pristopu. Če se z vodnikom ujameta, potem so to najbolj pridni, najbolj netrmasti in najhitreje učeči se  psi pod soncem. Če se ne ujameta, jo pa ni metode, s katero bi se ga ukrotilo in prisililo v sodelovanje. In če mu vodnik dojadi, samojed ob prvi priložnosti spoka in si gre iskat boljšega. Žal se  večina samojedov s svojimi vodniki ne sploh razume. Ali pa imajo psi svoje lastnike sicer radi, a z njimi ravnajo kot z negodnimi (pasjimi) mladiči. Ker so po naravi zelo prijazni in pri vzgoji vodnikov uporabljajo pozitivno motivacijo in negativno kazen, lahko takšna naveza celo kar dobro deluje. Seveda ob upoštevanju dejstva, da tak pes svojega lastnika seveda ne uboga kolikor je za nohtom črnega.

Večkrat videno in doživeto (pes od kolega). Samo da pes enkrat ni našel boljšega, ampak je nabasal na mino. Tj. 2 metrsko ketno na eni kmetiji za kakšen teden, kjer so potem trdili, da psa prej še nikoli niso videli, čeprav se je lastnik večkrat tedensko sprehajal s psom točno mimo te kmetije in takrat samojedi niso bili ne vem kako razširjeni psi pri nas.
Torej so ga pobasali, ker sicer je bil pes prijazen in se je pustil prijeti.
Torej, previdno pri vzgoji.

No, jaz sem pač napisala svoje mnenje. Za zahtevne pasme jaz štejem rottweilerje, dobermane in podobno. Jaz sama imam obe pasmi in res je, da je ima moj kavalir težave s srcem, ampak to pač pride s starostjo, s samojedom pa do sedaj nisem imela nobenih težav in ne zdi se mi ga težko vzgajat. Prej pa sem imela mešanca, podobnega škotskemu ovčarju in tudi z njim sem bila super zadovoljna - skratka jaz s svojimi psi nisem imela težav, pa tudi nisem izkušen lastnik.. Ampak to so pač moje izkušnje, in moje mnenje, nisem pa napisala, da je to neko strokovno mnenje. Jaz sem pač samo naštela, s katerimi pasmami sem jaz začela in nikoli ni bilo nobenih težav.

Je pa res, da če bi jaz vzrejala kavalirje, bi bila zelo pozorna predvsem na težave s srcem in ne bi jih prodajala ljudem, ki imajo male otroke, ker znajo biti ti pogosto pregrobi za tako majhnega in nežnega psa. In takega mnenja so tudi nekateri vzreditelji ki jih poznam.

Seveda pa se strinjam, da se mora vsak odločiti kakšen pes je zanj primeren. Lahko pa povem, da je neka moja sošolka v gimnaziji želela imeti dobermana na vsak način, in že ko je bil mladič sem videla, da se do psa zelo neprimerno in preveč grobo obnaša. Svoja opažanja sem ji tudi povedala, pa me je zavrnila, češ naj se brigam zase, ko pa je pes odrasel jo je napadel in močno ogrizel. Po pravici povedano me to sploh ni čudilo.

Glede tega pa da pasme za začetnike ne moreš označiti, pa ne vem zakaj v vsaki knjigi o psih piše primeren/neprimeren za začetnike? Jaz sem pač povedala s katerimi pasmami sem
jaz imela dobre izkušnje, je pa res da sem v vse svoje pse vložila dosti časa.

Glede kavalirjev pa se res ne morem strinjati, da bi kateri postal nevzdržen, ker jih poznam res veliko in prav vsi so čudoviti psi, tak pes bi v rokah nekoga ki nima pojma kaj je pes kvečema zelo trpel, ker to so tako nežna in ljubezniva bitja, da si res težko predstavljam nevzdržnega kavalirja..

Je pa res, da je težko komurkoli dajati neke nasvete, ampak jaz sem povedala samo svoje mnenje.

Dosti kavalirjev ima močan lovski nagon in zaradi tega so lahko težje vodljivi.

Jaz sem imela(oz. ga še imam) kavalirja (no ja, skoraj kavalirja) kot prvega psa...


Kavalir enako, znajo biti vsiljivi,histerični in znajo izsiljevati 100 na uro. ;) Oni znajo s tem, noben, ki si ga omisli sploh ne pričakuje, da so lahko taki in tega se potem veliko prepozno zavejo, preveč hitro se ''omehčajo'' pod tistim pogledom ''nežnega,prikupnega psa, ki itak ne bo povzročal nobenih težav''.

Veliko ljudi, ki si omisli kavalirja, ne vedo, da so to dejansko ŠPANJELI in znajo imeti veliko lovskega nagona. Za raco znajo preplavati celo jezero in se v gozdu zapodit za kakim zajcem...

Da ne omenjam še raznih zdravstvenih težav itd...

In večina ljudi se pri nakupu zaleti v tiste dobre lastnosti in izgled, nihče pa na pomisli, da bi se posvetoval z lastniki,vzreditelji, nabavil kako dobro knjigo itd. In menim, da pasem za začetnike ni, vse je odvisno od tebe (finančno stanje,karakter,čas,pripravljenost,...). Nihče si ne bo omislil haskija(precej svojeglavi a ljubijo gibanje), čeprav ve, da ne bo imel časa za kak daljši sprehod,tekanje,kolesarjenje, psa bi pa vseeno rad učil trikce in z njim treniral agility.

Jaz prisegam na kavalirje :-* in edina stvar, ki me pri pasmi moti je, da imajo mnogi srčne težave, tako, da preden bom kupila še kakega se bom temeljito pozanimala o zdravju staršev in prednikov. Ampak kljub vsemu, moj Boni :-* :-* ni prav nič tak, ne izsiljuje, je pogumen, prijazen, vdan, ljubezniv, ubogljiv, nežen - skratka, od treh psov ki sem jih imela (dva imam sedaj) plus enega pri babici v otroštvu, mi je ta ukradel srce.

Seveda pa mora vsak sebe dovolj poznati in dobro premisliti katera pasma je prava zanj.

In ravno zato, ker je tvoj Boni tak, daš takšen dobronameren nasvet nekomu in potem Boni nekoga drugega pa ne bo tak, nastradal pa bo pes. Zato raje svetuj, naj gredo na razstave, si preberejo karakteristike, se srečajo s čimveč ljudmi izbrane pasme in jo pasmo tudi vmes menjajo, če jim ne bo ustrezala ob videnju dejasnkih predstavnikov itd. Ker če je tebi všeč karakter kavalirja, recimo jaz ga pa ne bi imela, ker mi enostavno ne sedejo ne vizualno ne karakterno.

Ista je fora z Lesiji...v filmih so bili vsi Lesiji super, v resničnem življenju pa znajo biti prokleto problematični. Odkar imam doma "lesija", ki je mimogrede k meni prišel zaradi agresije in je pogrizel celo familijo, srečujem eno množico ljudi, ki se ustavljajo ob meni in rečejo....točno takšen je mene ugriznil. Moja sestrićčna je tudi fasala od potepuškega lesija, ko se je njena psica gonila, , da je skoraj oslepela in se boji Lesijev kot hudič križa, ima pa doma dva staforda  ::)....hmmmmm...  :P

Vse je v samem človeku in tudi če je nekdo začetnik, ima pa roko, čas, karakter in dovolj stabilno voljo in odnos do psa, ki se ujema s to pasmo, lahko čist komot vzgaja malo bolj zahtevne pasme, če pa ni volje, pa nekdo niti najbolj nezahtevnega psa ne bo mogel k sebi spravit. Vsi psi si dovolijo točno tisto, kar si lahko in redkokateri so sami od sebe takšni, da pa so kljub vsemu neukvarjanju z njimi neproblematični in takšni so v manjšini in niso pogojeni s pasmo ;)

Ja, sej to se pa popolnoma strinjam, če imaš voljo, dosti časa in se za nasvet obrneš še npr. na strokovnjaka, potem se da skoraj vsakega psa naredit v dobrega družinskega člana. Poznam tudi nekoga, ki se je za prvega psa odločil za rottweilerja, ampak je močna in odločna oseba in kolikor vem z psom nima težav, drugače pa je bilo z mojo sošolko, ki o psih ni vedela kaj dosti in je svojega psa dražila in učila da naj bo oster pa je potem ugriznil njo samo.

Ups, narobe sem citirala..

To, kar sem hotela napisat je: Ja, sej to se pa popolnoma strinjam, če imaš voljo, dosti časa in se za nasvet obrneš še npr. na strokovnjaka, potem se da skoraj vsakega psa naredit v dobrega družinskega člana. Poznam tudi nekoga, ki se je za prvega psa odločil za rottweilerja, ampak je močna in odločna oseba in kolikor vem s psom nima težav, drugače pa je bilo z mojo sošolko, ki o psih ni vedela kaj dosti in je svojega psa dražila in učila da naj bo oster pa je potem ugriznil njo samo.

Se popolnoma strinjam s Felino. Na primer, velikokrat zasledim, da šicuje kujejo v zvezde kot popolnoma neproblematične, nezahtevne, prijazne pse, kot nalašč za družine z otroci in začetnike.

Res so dobrodušni, znajo biti pa tudi zelo trmasti (pač azijska pasma) in zato zahtevajo pri vzgoji nekoliko drugačen pristop, v nasprotnem primeru bodo svojega človeka še kako vrteli okrog krempljev. S pravim pristopom pa so zelo učljivi in pripravljeni na sodelovanje s svojim skrbnikom.

Nezahtevni - še daleč od tega - zeloooo zahtevni za nego. Prav zaradi velike popularnosti pasme in ker si ga pač omisli marsikateri začetnik, zelo redko vidiš negovanega šicuja. Večinoma so zavozlani, umazani, zanemarjeni.

Nezahtevni? Kakor za koga. Zahtevajo tvojo bližino, non-stop. So družni psi na peto potenco. Hočejo biti zraven. Če niso, so izjemno nesrečni, lahko se maščujejo z uničevanjem. Bo to popoln začetnik razumel? Bo razumel, da naj psa čim več s sabo jemlje po opravkih in obiskih, pa tudi na dopust? Mu to ne bo odveč? Marsikateremu postane odveč.

Pasma za otroke? My ass. Ker so majhni, kosmati, živahni in ljubki, jih otroci zelo radi vlačijo za dlako, premetavajo, komandirajo. In potem se zgodi, da predstavnik te dobrodušne, prijazne, za otroke kot nalašč pasme tečnega froca ugrizne. Kdo je kriv? Pes seveda, ki mora nemudoma od doma. Že videno.

Še nekaj. Zaradi gostega kožuha in kratkega gobca je treba poskrbeti, da so v poletni vročini na hladnem, jih poleti (pa tudi marsikdaj spomladi) sprehajati samo v senci oziroma zgodaj zjutraj ali po sončnem zahodu. Bo to razumel začetnik, ki bi jo sredi sončnega nedeljskega popoldneva rad mahnil s svojim psom na izlet?

Ne trdim, da noben začetnik ni primeren za šicuja. Nasprotno. Tudi jaz sem bila enkrat začetnik. Ampak te stvari je treba vzeti resno. Če se pasme posplošuje in se jih kar tako povprek priporoča za začetnike, se povzroči več škode kot koristi. Začetnik ali ne, treba je razumeti vse specifike pasme in ustrezno ravnati s psom.

Pasem za začetnike preprosto ni.

ne, prav je bilo citirano, ampak očitno je moj računalnik čuden in mi je kazal kot da je bilo oboje napisano kot citat.. :-[

Ja, se strinjam - lahko rečemo da pasem za začetnike ni, vse je odvisno od tega da dobro preštudiraš pasmo, ki si jo izbereš in če si si izbral ta pravo, je lahko vse super, ni pa seveda vedno tako.

Lyn: koliko je pa star tvoj samojed?
In še to: težave, ki jih žal ima tudi tvoj kavalirček nikakor niso starostne.

Seveda so težave, ki jih ima Boni povezane s pasmo, starostne pa sem jih malce nerodno imenovala, ker je bil pač do sedaj vedno zdrav, je pa res da niso starostne.

Samojed je star dve leti.

Jaz svetujem za začetnike RW-ja ;) :P

Malo za hec pa malo zares - vsaj veš, da imaš psa, s katerim se ni za hecat. Ker nočeš, da mu na starost zraste v glavi 'tista kost', ki je posledica trotlaste vzgoje, prej prebereš vse možne knjige, hodiš po nasvete k tisoč in enemu lasniku psa, prebiraš internet, kasneje socializiraš, šolaš. Si previden, odločen, ne popuščaš, ne delaš izjem, ne pustiš se premamiti manipulativnim prosečim pogledom...

Vsak pes je lahko tudi za začetnika, če se ga vzame resno in odgovorno, pasmo pa izbere glede na karakter bodočih skrbnikov in njihov življenjski stil.

Pravzaprav je veliko bolj od pasme pomembna izbira primernega mladiča v leglu. Za začetnika brez izkušenj znajo biti dominantni mladiči z visko energijo in močnimi nagoni kakšne "lahke" pasme bistveno trši oreh kot kakšen ne preveč povzpetniški, mirnejši mladič "zahtevne" pasme. Da ne pozabim na razlike med samci in samicami.

Ja, to se pa popolnoma strinjam.

naš prvi kuža je eno zmešano mešano bitje,ki smo ga rešili ( ja rešili) iz "zavetišča" ge. Milene Močilnik, z nami je od predvidvidoma 4 meseca starosti danes pa ima 9 let
Pri nas je situacija malo drugačna ker je bil kuža v  svoji rani mladosti skoraj brez človeških stikov(dostavljen pred vrata gospe Mileni v plastični šparovi vrečki še vedno kot mladič ki potrebuje mamino mleko za preživetje, to pa je tudi vse kar vemo o njem do njegovega 4ga meseca), tako da ima recimo temu določene vedenjske probleme (kot so ne maranje malih otrok še posebej fantkov). Mogoče smo naredili napako ko smo ga vzeli k sebi brez vednosti kakšen kuža je, ampak ni nam žal nam polepša vsak dan posebej le s svojo prisotnostjo.
zagovarjam torej stališče da za začetnike se "zavetiščniki" najbolša izbira če le znajo ljudje v zavetišču nam povedati kakšen je pes in/ali je sploh primeren za vas

Cel post je enkratno napisan, in strinjam se z vsem, kar si napisala.

Od kolegice "šicu" je ravno dva dni nazaj ugriznil njeno babico, ko mu je hotela iz gobca vzeti eno zadevo. Babica je celo tako krvavela, da je padla skupaj.(sicer mnenje kolegice, pa tudi mene je, da je pretiravala). Šla je k zdravniku, pes pa je moral hoditi k veterinarju na "razgovore" za katere je tudi plačala. So srčkani za pojest, se strinjam, so pa tudi zahtevni, zato se še posebej strinjam s tvojim zadnjim stavkom, Kalsang.