mojpes.net

no, zadeva je sledeča.zaradi študija sem nekaj dni na teden odsotna.živim še pri starših, kjer imamo dva psa, španjelko in pekinžana. in zdaj, v moji odsotnosti, se je psu po domače povedano odpeljalo. mamino prijateljico je šavsnil(ker ga je mami imela v rokah, ona pa takoj v njega, brez da jo je povohal)-to seveda dejanja ne opraviči :-[ vse obiske sprejema z agresijo in lajanjem.prej tega ni počel.  :'(druga stvar:po novem je gospod začel še označevati. označil je rob mamine postelje, stole ob mizi, celo smeti-vrečko, ko sem zamenjevala vrečko za smeti. v glavnem, pes je star leto in pol skoraj. ker pa mene ni veliko doma, prosim za nasvete, ki bi prišli prav mojim domačim. poskusili smo s kreganjem, kaznovanjem-na samem je moral biti, potem z fuj sprejom proti označevanju, itd itd. ne bi rekla da je to označevanje stvar urinarnega trakta, ker to naredi samo toliko, da označi, prav na wc gre potem zunaj. obratno pa, psička ne dela nobenih problemov, čista je, neagresivna, ubogljiva itd,mali pa je ušel očitno izpod nadzora.vsaka graja, nasveti, lepa beseda, vse je dobrodošlo.lp

Ojoj, pes te nedvomno močno pogreša. Sedaj kako to nadomestiti (izgubo), da ne bi tako pogrešal tvoje bližine ? Mogoče počneta skupno kaj posebnega (kakšna igra) česar s tvojimi domačimi ne počne ? Mogoče bi ga pa starša morala bolj zamotit...

Upam, da vam uspe.  :)

Jaz sem sicer daleč od eksperta, verjamem pa, da je situacija močno neprijetna. Sama takšne izkušnje nimam. Res pa je, da sem večino otroštva preživela s psom, ki je bil velikokrat... sam svoj gospodar. Prav tako kot pri vas, smo se posluževali razno raznih načinov šolanja, bolj ali manj neuspešno, saj so se dogodki ponavljali. Posledično je moral biti pes (mešanec z ovčarjem, cca. 50 kg) ves ves čas pod kontrolo, do tujcev je bil skrajno nazaupljiv, tudi ugrizniti je znal... in nam večkrat dal vedeti, da je on gazda tega "kardela". Pa smo nekako folgali, se ogromno prilagajali, neupoštevali "nasvete prijeteljev" naj psa evtaniziramo, saj je okolici nevaren itd.

In potem je prišla bolezen. Rak na modih. Ob diagnozi in "edini" možni rešitvi - kastraciji, me je spreletel srh, saj sem to takrat dojemala in razumela kot nenaraven poseg v naravo in bi bila odločno proti... če ne bi ravno to pomenilo rešitev življenja mojega srčka. In smo ga kastrirali, pri njegovih 10 letih. Ker smo ga želeli ob sebi, ne glede na to kakšen karakter je - bil je naša punčica v očesu in nas svet. In imeli smo ga radi.

Z besedami sploh ne znam opisati kaj se je po posegu zgodilo z našo po novem "teto"  ;) Tako očitna sprememba na bolje, da nihče ni mogel verjeti svojim očem. Kastracija je "rešila" večino težav, ki smo jih imeli. Lulal je takrat, ko je moral lulati - kar pomeni, da ni več markiral. Ni imel več navdiha za potepanje v času gonitve in upiranja z vsemi štirimi, ko smo mu to preprečili. Postal je bolj dojemljiv, bolj strpen, bolj toleranten, a še vedno čuvaj. Obiski so postali dobrodošli tudi v njegovi družbi. Šele takrat je pravzaprav začel dojemati, da smo mi tisti, ki kujemo pravila domovanja v tem domu. Vsi smo bili navdušeni nad pozitivno spremembo, ki se je zgodila. Še bolj pa nad tem, da nam je s tem posegom naš ljubi kosmatinec lepšal dneve še nadaljnjih 5 let.

Nam je to obrnilo svet na glavo oz. ga spremenilo bistveno na bolje. Tako za njega kot nas, ostale člane družine. Ne pravim, da je to "rešitev" tudi za vas oz. vašega kuža, je pa morda vredno razmisleka in kakšnega posveta s pasjim strokovnjakom.

Veliko sreče, modrih odločitev in lepih trenutkov vam želim!

Se strinjam, da bi kastracija pomagala. Tu ni faktor samo to, da je emchy odšla od doma, ampak tudi to, da je pes v tisti dobi, ko odraste in se začne obnašati kot dominanten samec. Poleg kastracije pa bi bilo treba vzpostaviti red v hiši in se dosledno ravnati postavljenih pravil (s tem mislim predvsem na ljudi, pes bo red upošteval, če bodo njegovi ljudje dovolj dosledni).

ja, tudi mami razmišlja o kastraciji, ker naša mala baraba prav vse dela po svoje.pravi, da ko ga zapre da se "ohladi", krampa in tuli kot zmešan, pa če je to ena ali dve ure ali 5 min.  najbolj pri vsem pa je smešno to, da je naš pes zelo majhen in niti z logiko ne gre skupaj da bi bil dominanten nad nami. ja, za doslednost pa se bom morala doma kar pogovoriti, ker mene pes uboga, mami pa na vse moje ukrepe reče, kaj mu delaš, lej kak je mali in ubogi, kaj delaš z našo malo carto-to sem poslušala ko je na novo vztrajno prosjačil pri mizi, se spravljal nad copate in sem ga skregala in ga zaprla za nekaj min v kopalnico.
torej se markiranje in agresija res umiri po kastraciji?lp in hvala za odgovore.

Kastracija pomaga, kot sem rekla, pa je treba biti tudi dosleden in vzpostavit red.

Sicer pa dominantnost in potentnost samca nima nobene povezave z njegovo velikostjo. Gajstni so tako med majhnimi, kot med velikimi. Psom njihova velikost nič ne pomeni.

Velikost psa pa res ne vpliva na to ali je dominanten ali ne.
Lahko potegneš tudi kakšno primerjavo z ljudmi. Nekateri ˝veliki˝ diktatorji so bili prav moški majhne rasti >:(.
Pa vsem psom se za prejšnji stavek opravičujem, je bil zgolj ilustrativnega značaja :)

več o kastraciji je napisano tudi v temi:

http://www.mojpes.net/forum/index.php/topic,304.0.html

glede velikosti sem napisala samo zaradi grotesknosti:) to pomeni samo to, da mi je smešno, ko si 4,5 kg peso želi vzpostaviti avtoriteto pri meni...
seveda je pa normalno, da velikost ni pogoj za agresijo.
in kakšno doslednost naj mojim priporočam?moj način se jim zdi preveč...grob, sicer ga ne tepem, ampak mu glasno povem in mu držim glavo toliko, da me vidi v oči, oz da me gleda...

Uh 4,5 kg. Ko bi ti videla mojega Gala, z 1,8 kg je najbolj dominanten in potenten pes daleč naokoli. Tudi razmišljamo o kastraciji in se bomo verjetno kar odločili za to, ker imamo dovolj polulanih posteljic po stanovanju, dovolj pretepanja tujih psov in dovolj poskusov naskakovanja moje noge ali Luxove glave. Ja, kar glejte, tako je to pri nas.

Emchy, preprosto postavite pravila glede na to, kako želite, da se pes obnaša in kako želite živeti z njim. In jih dosledno upoštevajte.

Ker je problem dominantnost, pa bi jaz prepovedala še nekatere privilegije - ležanje na kavču ali postelji, ko greste na sprehod, naj ne gre pes prvi skozi vrata, za vsak obrok, priboljšek itd. mora nekaj naredit (sedi, tačko itd.), če leži tako, da bi morali stopiti čez njega, ga pripravite do tega, da se umakne.

Na ta način mu pokažete, da ni glavni v hiši.

Kalsang, hvala za napotke za omejitev  ;)...kako bi temu rekla...svojeglavosti? Sasenka, sočustvujem s tabo :-\ ponavadi sama okrog dajem nasvete, ko pa se gre za našega psa, pa ja ne...moram res gledati da ni kaj pregrobo, ker se je mami zelooo navezala nanj,ker je skoraj umrl zaradi virusa pri dveh mesecih. ja, moj pes je po vaših merilih v bistvu mešanec(še en razlog več, zakaj so rodovniki in rejci naj izbira) ampak kupila si ga je mami in zanj res skrbimo kot za člana družine.seveda pa to ne  pomeni, da bomo njegovi sužnji >:(

Jaz se popolnoma strinjam z nasveti, ki jih je dala Kalsang, bi pa pripomnila še naslednje. Mnogo ljudi (občutek imam, da je med njimi tudi tvoja mama) dela napako, da se jim majhni psi smilijo in menijo, da  pa tamalih ni treba vzgajati in šolati. Jaz bi priporočala mami, da si ob že zgoraj naštetih navodilih, vzame vsak dan vsaj 20 minut za psa in njegovo šolanje.

Psa naj uči raznih trikcev, osnovnih ukažov, hoje zraven noge itd. Nekaj pač, da bo pri psu dosegla določeno avtoriteto. Ker jo sedaj očitno vozla okoli prsta. Še vedno je to pes, pa čeprav tehta le par kg, potrebuje iste omejitve in pravila kot če bi jih imel 50. In psi, ki imajo trdno določen položaj v družini, so ponavadi veliko bolj srečni, kot tisti, ki se morajo nenehno bojevati za prevlado.

Prehitro sem stisnila gumb...

Hotela sem napisati, da se še kako strinjam z zgornjim citatom. Pes, ki ima rutino, pravila, red je veliko bolj srečen, ker ima občutek sigurnosti, ker ve, da se lahko zanese na nas in ker pozna svoje mesto v hiši. V bistvu so psi veliki ziheraši: ljubijo rutino in ko enkrat skrbnik to dojame, je psa veliko lažje vzgojit in izšolat.

ja razmišljala sem tudi o tem, da bi psa vzela k sebi v lj, ker imam ogroomno prostega časa itd, ampak si lahko predstavljate, kaj bi bilo, če to omenim našim doma  :D
 predstavljajte si tudi npr to: če kdo pride in ga zaprem v kopalnico(razlog:psu se meša, briket prinese pred gosta in ko gost pogleda briket zarenči -smo to že omejili, ali pa laja nanj brez prestanka...).
no, ko ga spustim iz pač v tem primeru kopalnice, še se dve uri smili sam sebi, rep nosi navzdol, jamra si, cmivka...v glavnem, mali pes z veliko osebnostjo 8)
 ta teden grem domov in bom kar sama začela s temeljito prevzgojo ::) in z deljenjem nasvetov našim domačim.

 ;D Joj oprosti, saj vem da je vse skupaj zelo zoprno ampak temu briketu sem se pa tako nasmejala.

Jaz še enkrat resno svetujem kastracijo za začetek.

ma saj je smešno, če nisi navajen ja ;D pa da ne pozabim, ljudi , ki jih ne mara-za zdaj je to samo en iz družine, pa še ta ne živi pri nas, budno pazi ko je na obisku.njegovi ukrepi:briket fora, pazi na tujčeve čevlje, ko se premaknejo, jim zalajaj svoje,itd...
za kastracijo sem se dogovorila,ampak komaj prvi teden po novem letu, ker ni našega super duper veterinarja, ki eden izmed redkih razume našega psa, na mizi se celo pogovarja z njim.in ko je enkrat ukradel čokolado in dobil alergično reakcijo-gnojno vnetje ušesk, smo bile me nesramne ženščine, ki mu ne damo sladkega in mu je razlagal kaj naj naredi, da bo gospodar pri hiši-je namreč edini moškega spola...ups, ne za dolgo ::)
torej, bi bilo pametno ali ne vzeti psa zraven in kako tu začeti z uveljavljanjem avtoritete?lp

Tole z briketom mi je znano. Na podoben način se rangira moja psica, beri naštima si situacijo, da se lahko repenči, čeprav to ne počne do ljudi ampak do moje druge psice (njene mame). Jaz bi to rešila na eleganten način: ko so obiski, naj nima na razpolago briketov. Tako ga ni treba nikamor zapirat in on nima priložnosti za rangiranje. Po možnosti mu pospravite tudi vse igrače, da ne bi potem igračo pred gosta privlekel.

V bistvu lahko rangiranje rešuješ na dosti prefrigane načine, tako da ne greš v direkten konflikt s psom, mu pa onemogočiš rangiranje. ;)

Tole rangiranje z igračami smo imeli tudi mi na sporedu, ko je prišel Lux. Gal je vzel igračo in začel z njo riniti v Luxa. Ko je Lux mislil, da se bosta igrala in je vzel igračo je Gal dobil živčnega in napadel. Še danes se kdaj ponovi, da pride do Luxa z igračo in medtem ko ima igračo še v gobcu že renči zraven in rine v Luxa. Takrat takoj obema poberem vse igrače in tisti dan jih nimata na razpolago potem je pa nekaj časa mir.

Tako tudi jaz ukrepam. Obema poberem, pa je mir. Če bi vzela samo eni, bi bil pa še večji hudič

Ojla, jaz imam podobno težavico, moj mopsek Neon je taako zeelo dominanten, da ne vem več kaj naredit. Opravila sva malo šolo,kjer je bil zelo priden. No v bistvu je full priden doma,z mano vsak dan v službi,.. Samo ko gremo na sprehod pa se začnejo težave in muke. Neon se dobesedno zaganja v avtomobile!!!! Ljudi nalaja že od daleč in se zaganja tudi v njih!V pse dobesedno rine in laja in zato so sprehodi nočna mora.  Poiskusila sem z vodno pištolo, vodnimi balončki, preusmeritev na igračo, hrano,priboljške,.. PA NIČ! Ne vem več kako naj se lotim tega. Ker me je res strah, da se mi bo en dan strgal iz rok in bo šel direktno pod avto. Prosim za kak nasvet ???

Na tvojem mestu bi vztrajala pri preusmerjanju na priboljšek/zelo zanimivo igračo, samo ga moraš ujeti v pravem trenutku. Predvideti moraš njegovo reakcijo in preusmeriti njegovo pozornost preden se začne zaganjat. Ko enkrat reagira je že prepozno. Zagledaš/slišiš avto in takoj preusmeriš njegovo pozornost k sebi ter jo držiš, dokler avto ne gre mimo. Isto za ljudi.

Pa mogoče bi bilo dobro, če bi doma tudi sama utrdila svoj položaj tako, kot sem predlagala emchy v enem od zgornjih postov. ;)

PS: Priboljški morajo biti res slastni: poli salama, hrenovka, piščanec - ne briketi ali industrijski priboljški.

Ojla,.. tale nasvet od Kalsang deluje! Hvala!

Imam pa še eno vprašanje: ko dam Neonu jest in če mu poskusim vzet hrano me napade in narenči. Prav tako če grizlja uho in mu jo želim vzet! Kako naj to čimprej rešim?

ajoj, kakšnega pametnega nasveta ti jaz najbrž ne bom znala dat, ker ga je naš prvi kuža tudi tkole biksal, zdajšnja kužica pa takle komot in brez problemov prenese.  :)
No ja, pravzaprav, če malo pomislim. ???..včasih, res redko, pa res hoče mal renčat, če me prime, da ji vzamem kost , ki jo ravno gloda (tako tapravo, kot mora bit, da je "varna" - da ne bi prec kdo v luft skakal, če so piščančje ali kaj podobnega). Pa se ne dam motit, strogo rečem "fujto" in ji pač vzamem kost pa je gmah. Nima ti pes kaj repenčit se, tudi ne, ko papca, so me naučili. Ti si šef in basta pa amen. Ima da uboga. No tko nekak. Zato včasih prav namenoma naredim kakšen takle mali test. Da vidim, če sem še šef! ;) :D

Nekaj na temo renčanja med hranjenjem je napisano na spodnji povezavi:

http://www.mojpes.net/forum/index.php/topic,8300.0/all.html

Ko tole berem se spominjam enega naših "službenih" psov, bil je zelo brihten, prijazen i na splošno fajn pes, ki nikoli ni kazal nobenih znakov nasilja. In enkrat je prišel nek kolega od gazde in psu prinesel veliiiiiiko kost. Ta se je seveda vrgel na obdelavo, tipček se je pa čez nekaj časa spomnil, da bi bilo fora preverit, če je pes res tako miroljuben, kot se govori, čeprav smo mu vsi prisotni to početje odsvetovali. In je šel in mu kost vzel. Naš pes ga je pa mirno pustil, malo počakal, potem pa dvignil rit, odšel par korakov do avta od tega tipa (bil je mešanček z NO, zelo velik) in mu pregriznil gumo. :D :D

Mi smo se po tleh metali od smeha, un bedak je kar stal, kost v roki, in kar verjet ni mogel.

jao, ta je pa RES dobra! :D :P

evo, se spet javljam.ta teden sem bila doma in sem malo poizkušala s taijem, nekega ekstra napredka seveda ni bilo za pričakovati.torej-briket fora je bila uporabljena-spet, rekla sem mu fuj to in mu ga vzela.brez problema.sprehodi-super priden. naslednji dan-polom.mami mu je dala govejo kost, on pa jo je nosil vedno bližje nogi mojega fanta, samo da je lahko renčal nanj. na silo sem mu jo vzela, lej,kako presenečenje, seveda je ni hotel izpustiti :(.izmaknila sem mu jo in vrgla v smeti, on pa se mi je zagnal v čevelj. malo sem ga strosla za kožo za vratu, on pa še kar veselo renčal. kazen?nekaj min je imel novo dejavnost, ohlajanje v kopalnici. >:( tolažim se, da bo kastracija zares malo omilila te vedenjske težave, ker sama jih ne morem odpravljati dva dni na teden. sem pa mami razložila kako in kaj in upam, da se bo tega držala, zaenkrat mu preveč popuščam.seveda sem pozabila omeniti da mi je mali pujs označil škatlo kartonasto od rač, zunanja vrata z notranje strani in dva stola :o ne vem no...včasih bi ga najraje ko so obiski nekam zaprla in bi bilo to to, ampak vem da ne gre ...

Ne spuščaj se v konflikt s psom! Če so v hiši obiski in je možnost, da se bo rangiral, mu ne dajajte govejih kosti. Kost mu dajte tako, da jo v miru prežveči in da nima možnosti, da jo nosi okrog in se rangira. Vsakič, ko se rangira, utrjuje vedenjski vzorec in skupaj z njim tudi "prepričanje", da je glavni v hiši. Če so obiski v hiši, umaknite posodo z briketi.

Ko se enkrat začne rangirat in ga ti kaznuješ (by the way, stresanje za vratno gubo je popolnoma neprimerna kazen), se konflikt poglablja, stresa je še več in on čuti še večjo potrebo, da se uveljavi, ker se počuti ogroženega. Zato mu rangiranje preprečite tako, da mu pred prihodom obiska odstranite posodo z briketi in da mu takrat ne dajete kosti. Obenem pa morate svojo avtoriteto utrjevat tako, kot sem ti opisala par postov prej.

Zadeve ne boste rešili na prvo žogo (kazen po opravljenem dejanju), temveč na bolj prefinjen način.

Aja je tudi delala nekaj podobnega. Sem ji dala uhelj, pa ga je celo dopoldne samo čuvala in renčala, če se je kdo približal, pojedla ga pa ni. Je bilo tako resno, da sem jo morala zamotiti, da je uhelj spustila in sem ga lahko vzela. Potem sem se odločila, da takih priboljškov, ki jih ne poje takoj, ne dobi več.

Ima pa zdaj foro, da ko pridem domov, vzame moj copat in ga nese skrit. Mislim, da me vabi k igri? Ali pa vzame kako nogavico (ležečo na tleh) in je ne da, dokler ne zamenjaš s čim slastnim. Na silo jemati ne gre, je potrebno s kakšno finto (zamenjavo).

Mišku lahko npr. vse vzameš, tudi iz gobčka, nič ne zameri.

Ni pomembno, ali ti misliš, ali si domača ali ne. Pomembno je, ali se pes poskuša rangirat ali ne. Skratka, če se rangira s tvojim fantom, mu to prepreči tako, da mu že prej odstranite skledo z briketi in mu ne dajajte kosti in ostalih priboljškov. Če bo poskušal z igračo, bo treba tudi te prej odstraniti, da preprečiš, da bi se sploh začel rangirati.

Kalsang če lahko prvo direktno tebe vprašam in seveda tudi vse ostale: če me pes narenči kaj narediti tisti trenutek? Stresanje za vratno gubo - ni priporočljivo, "udarec" tudi ne,.. kaj naj potem naaredim ?

(Kalsang ukrepe pa že izvajam,.. ;))

V kašni situaciji te narenči?

Kalsang, narenči me če ima kostko,prašičje uho,.. v ustih in mu jo hočem vzet.

Posebej ga moraš naučiti, da na ukaz spusti oziroma, da ti dovoli, da mu stvar vzameš. Ti pošljem posebej. Samo, da najdem.

lp

 :-[ joj najlepša hvala mi je kar nerodno, hvala hvala. ;)

To tudi moja Aja. Jaz menjam za drug priboljšek.

Naš se je tudi kar en dan spomnil,da bo zarenčal,ko sem mu za hec hotela vzeti kost.
Me je kar "pogrelo"
Sem ga prijela za gobec, zelo na hitro vzela kost in ga poslala v kletko. In kosti jasno ni dobil več.
Se je zelo hitro skuliral in prišel prosjačit za novo  :)
Ga je pa minilo, še mačke mu lahko kost z gobca pulijo.

Jaz tudi že taprvič ko kaj čudnega poizkuša ne dovolim :).
In jaz kar zarenčim zraven včasih, pa še grdo pogledam. Prav zares. In me samo pogleda in neha. Pa še ušesa čist mal položi nazaj.
Ne vem a je to narobe ali ne, ampak enkrat sem jo že hotla čisto mal vzgojno okoli ušes :-[, ko je nekaj nagajala, pa sem se pravi čas ustavila in v tistem trenutku, kar tako za hec, zarenčala. Da malo sprostim jezico.
Pa je takoj nehala in sedaj sva zmenjeni.
A sem čudna, al pa ne, pri nas pali.... Saj večinoma uporabljam besede ne, pa fuj - ampak včasih pa naredim to ???.
Ampak samo doma, da ne bi zunaj kdo dol padu, ko bi me vidu da renčim na psa :-[.
Pa ne prosim tega vzeti za kakšen vzgojni nasvet, da me ne boste za besedo držali...

kocka, se mi zdi, da sem to, da se "zarenči" nazaj na psa, kadar takele bedarije hoče pohat, že nekje drugje tudi prebrala, tko da nisi prav nič "čudna" al pa kej. Jaz se na tole spomnim ponavadi prepozno - da bo kar tko mal renčala po stanovanju, pa tudi nimam navade (khm...zaenkrat) ;) :D :-*.
Če "ne" in fujtofuj" pri moji mali pasji opici ne primeta, ponavadi pihnem vanjo - ne vem, zakaj ji to tko deluje, da se čisto "pomehkuži". Saj ni treba velikokrat, res ne - ampak pride pa situacija, ko je pa treba kaj narest. In zraven si v milsih ponavljat: jst sem šef, jst sem šef, jst sem šef... :)

Kocka, nisi čudna, pa tudi edina ne. Jaz sem začela z renčanjem pri bokserki, delovalo 100 na uro. Na Čipa ni treba kaj dost renčat, mi je pa malo v navado prišlo in včasih ko sem jezna renčim. Ne, ne se smejat, res zarenčim. Hja, če se pa največ družim s psi ;)

Bom tudi jaz poskusila z renčanjem - če bo pri moji Kaji kaj pomagalo.

ej punce - a posnamemo, tole svoje renčanje, pa priredimo tekmovanje, katero najbolj "prime"? :D ;) :P ::)

 ;D ;D ;D kaj ste fletne
Verjetno ste ze v marsikateri literaturi prebrali opozorila kako moramo biti zelo previdni, da ne bomo psa skusali pocloveciti.
Zgleda, da bo treba obrniti plosco vrli pisci... zaceti bo treba pisati opozorila, da je treba biti zelo previden, da se lastnik psa ne bo prevec popasjil  ;D ;D ;D

Drugace pa tudi mi rencimo, pihamo, grdo gledamo in smo sploh cisto pasji.

Kontra temu popolnemu popasjenju dvonozcev, pa je moja psica cisto poclovecena in se z menoj prav po babje prereka za koscek kruha. Leti v kuhinjo, se postavi pred pult in zacne glasno opozarjati nase. Pa ji recem, da kruha pac ne bo dobila in mi zacne odgovarjati v stilu buh, buf in pomenljivo gledati v smeri kruha. In ji spet recem, da si ga "ni zasluzila" (medtem me strmo gleda in poslusa) in se obrnem stran, ona pa spet vuf, prh, vauuuu in tako naprej in nazaj.
Da bi vi slisali to najino prerekanje  ;D ;D ;D

No, pri nas ni vprasanja ali si bom psu drznila vzeti hrano iz gobca ali ne, to je pri nas nekaj povsem samoumevnega.
Zacnem ze pri mladicu, a ne samo s hrano, temvec tudi z igracami.
Skozi igro ucim psa, kaj pomeni ukaz "pusti". Igraco skoraj vedno vrnem, da lahko nadaljujeva igro. Tik preden zacne psu padati interes za igro pa igraco vzamem in igro zakljucim. Hrano vzamem in vedno tudi vrnem, razen ce gre za kaksno svinjarijo, ki jo najdejo na sprehodu.
Igrace imam razdelje na zunanje in notranje. Tiste, ki so namenjene za igro zunaj psi nikoli ne smejo nesti noter. Ce skusajo zadevo presvercati v hiso seveda sledi moje negodovanje.
Ko smo pred vrati mi morajo igraco dati v roke, igraco spravim tako, da vidijo kje je in potem gredo povsem mirno noter. Ko gremo na sprehod pa takoj letijo  po igracko, ki jih seveda caka tocno tam, kjer so jo nazadnje videli.  ;)

jah sej....jst bi tud tkoooooo rada z repkom migala, pa je moja trtica nekam zatrdela, tko da - to pa žal ne bo šlo. ;D :D :P

Uf, zdej mi je laknulo :)...
Sem se že pripravila na val negodovanja nad mojim neprimernim načinom komunikacije s psom ::)...
Pa vidim, da nisem edina - še dobr ::)
Kar se tiče jemanja hrane in igrač pa delam podobno kot Derjči. Vzamem, dam nazaj, vzamem, dam nazaj...
Ni šans da ne pusti pes da mu vzamem stvar. Vztrajam da tudi oba moja otroka pod mojim nadzorom počneta isto. Tudi tamala triletnica. Ni šans, da ji pes ne bi pustil vzet stvar iz gobca...

Pri meni je tamali že prvi dan poskusil svojo uveljavit. je žvečil bikovko in sem sirekla da vidimo kaj bo.glede na to kako mil in bogi je nisem pričakovala takšne reakcije, me je tako narenčal, da me je kar šokiralo. sem pa jast njega še bolj.sem ga samo prijela za gubo (nič bolečine,ne stiskanja ne tresenja)in se  se zadrla NE! od takrat naprej nima noben težav da mu vzame hrano ali igračo. in od takrat naprej je tudi za vsako neprimerno vedenje NE dovolj. sem se takrat  prvič izgleda tako zadrla, da je postala ta beseda čarobna.

Zdajle sem se spomnila ene prigode z našim berncom pred leti... Na temo jemanja iz, in dajanja stvari v gobec....
Naš pes in en mali otrok (ki je ravno dobro shodil) ki ga je pes res dobro poznal, sta bila na vrtu (mislim da sama, kje je bila njegova mama v tistem trenutku se zdaj ne spomnim), ko moj oče pride izza ovinka in ga skor vrže na rit. Otrok je imel roko do komolca v pasjem gobcu, pes pa je samo mirno sedel in čakal. Fotra je odneslo nazaj za ovink in je samo neslišno opazoval kaj se bo zgodilo, ker ni hotel prestrašit psa, da ne bi na hitro zaprl gobca.
In zodilo se je.... nič. Mali je roko dal iz gobca in še gobec je psu nazaj zaprl in to je bilo to.
Psa smo od malega navajali, da mu lahko vzamemo kar hočemo. Še dobr, a ne?
Pa itak je bil pes že po naravi taka nežna dušca....

No takole: recimo da moja psica nekaj slastnega žveči. Jaz ji hočem vzeti.

scenarij 1:  brez besed in vsakega opozorila stegnem roko in zagrabim tisto, kar ima pač v gobcu. Psica me bo narenčala in po hitrem postopku pogoltnila ogroženo slaščico.  Če mi pa uspe iztrgati zadevo iz gobca, bo po vsej verjetnosti opozorilno šavsnila proti meni. Ja kaj pa zdaj. Naj jo stresem iz hlač, ker sem bila neolikana in nisem upoštevala osnovnega pasjega bontona (to kar imam v gobcu je moje in mi nima pravice vzeti nihče, tudi moj nadrejeni ne)? Ja seveda jo bi stresla, saj si takega vedenja ne sme privoščiti, ne glede na vse. Vendar bi bila krivda za incident izključno moja. pravzaprav bi morala stresti iz hlač kar samo sebe. Psica upravičeno užaljena, jaz jezna (nase).

scenarij št 2: psici rečem, naj mi zadevo pokaže, kar tudi naredi. Če zadeva ni pretirano nagnusna, jo dobi nazaj, sicer pa jo zamenjam za kaj drugega. Obe zadovoljni. Ali pa ukažem, da mora zadevo spustiti. Kar tudi naredi (razen če ni na varni razdalji več kot 10m, takrat se bolj splača lepo prositi naj zadevo prinese pokazat). Jaz zadovoljna, psica pa sicer  ne preveč, a kaj češ, šefi imajo svoje muhe, a ne. in za prvim vogalom se bo dalo najti kaj novega zanimivega.

 Jaz pa moram gledati tudi na našo hčerkico, ki še nima 2 leti in računati tudi na to, da bo  mogoče kdaj prišlo do situacije ko mu bo želela kaj vzeti in ne želim,da bi prišlo do česarkoli. Drugače sta tako vedno pod nadzorom in ju ne puščam sama , četudi je zelo majhen pes.Ampak nikoli ne veš in raje to vedenje že na začetku odpravim.
Kar se pa tiče raznih finih stvari zunaj, sem pa pse vedno navajala na ukaz spusti.

Zelo majhen pes fino ugrizne. Mi smo, ko sem bila še v nižjih razredih OŠ, imeli psihota srednjega pudlja. Bila sem pogrizena non stop. In pasji ugriz ful boli.
Ta pes je bil res produkt nevzgoje >:( in karakterja :o - cela štala, vam povem....

Saj vem, jaz se zavedam da majhen pes je tudi pes, kar marsikdo pač ne.poznam kar nekaj primerov.In naš prav uživa ko delama.

Tole renčanje se velikokrat pojavi. Naš Nils je želel malo uveljavljati svojo voljo in začel renčati ko sem mu želela zamnejati vodo. No jaz že po naravi ne prenesem da bi bil pes moj gospodar in sem mu pripeljala dve poštene čez gobec in mu jasno povedala da je to fuj. Sedaj lahko delam karkoli. Lahko mu vzamem hrano iz gobca itd.  Blondie pa itak vse dovoli in ni problemov. Sicer pa če se le da se ne zapenjam v take situacije.

lp Tjaša

Spet se vračam.
Z našim psom so se spet začeli problemi.
Starejša psička je vedno bolj prijazna, nobenih problemov nimamo ne s tujci, ne z otroci, niti z drugimi psi.
Tamalemu pa se spet trga.
Vmes smo postavili nove ukrepe in stanje se je izboljšalo.
Zadnji mesec dni pa je spet neznosno. Brikete smo mu umaknili, prav tako igrače. Postal je popadljiv do tujcev in to zares- nihče ga ne sme niti pogledati in se že spusti vanj. Isto velja za obiske, ki jih pozna že od majhnega. Toleranten je samo do članov ožje družine.
Ob prvih znakih popadljivosti-renčanja, pride tudi do tega da se spusti v človeka sem probala že to- na brzino sem ga obrnila na hrbet, zaprla sem ga v drug prostor,itd.
Moram pa poudariti da tudi ob tem ko ga obrnem dalje laja in renči.  Skrbi me tudi to, da če bi mu dala npr kost itd bi ob poskusu da bi mu vzela zarenča, po potrebi tudi šavsnil, zato mu ničesar ne dajem več.
Drugače pa se do psov obnašam enako, skupni sprehodi, hranim ju posebej, razlik ne delam. Kak nasvet?

Morate mu pokazati, da ste vi gospodar, ampak na pravi način.

tezava pri manjsih pasmah je tudi ta da jih jemljemo v narocje v neprimernih trenutkih tako da se oni cutijo se bolj samozavestni pri svojih dejanjih.v primeru ki si opisala bi morala tvoja mama takoj oddaljiti psa in zapreti v sobo za nekaj trenutkov.ko se je pomiril odpreti vrata ga pohvaliti in spusti med ljudi.vsekakor je potrebno prositi obiske da mu ne posvecajo pozornosti temvec ga ignorirajo.ce bo zelel ovohavati naj povoha vendar obiski se morajo delati kot da ga ni v blizini in naj ga ne skusajo bozati...niti gledati v oci ali mu dati najmanjse priznanje da obstaja.ce bo prevec vsiljiv naj mu obrnejo hrbet.v kolikor bo vzrajal biti agresiven zaprosi obiske da mu vrzejo kaksen prigrizek brez da mu dajo pozornost ali da ga gledajo...tako bo povezal obiske s prijetnimi in slastnimi svarmi.tudi vstop obiskov v prostor je zelo pomembno.ce ne uspete kontrolirati psa ko vstopijo prijatelji ga imejte na zacetu na povodcu.clani druzine so prvi ki odprejo vrata in dovolijo kdo lahko vstopi.poizkusajte ga navaditi da ste vi-tvoji starsi ki ste odgovorni za to kdo gre lahko notri.to mu date vedeti tako da ga izredno pohvalite in mu date nagrado ko se pomiri....ce s povodcem ne bo slo ga zaprite v sobo in ga spustite sele ko ne bo vec lajal in cvilil.izberite trenutek ko bo tiho da mu odprete vrata ga pohvalite in spustite.mogoce bo potrebno ponoiviti vajo vendar ti garantiram da ko bo zastopil sporocilo se bo umiril tudi do obiskov.vse te vaje so lahko zelo neprijetne za obiske ker predno pomiris psa jih mogoce ze mine da bi vas obiskali vendar imajo dolgorocen efekt.jaz sem svojega navadila tako da ko je pozvonilo sem da dala na sedi.vsakic ko sem odprla vrata in se je dvignil sem jih nazaj zaprla.in tako naprej dokler ni ostal na mestu da sem lahko pustila vstopiti obiske brez da bi jih naskocil(ceprav samo od veselja).vsekakor pa ne priporocam da ga jemljete v narocje vsakic ko pride nekdo na obisk.vase crkljanje si mora zasluziti.in bo razumel da je kaznovanje ze samo to da ni vec v vasem narocju kadar se neprimerno obnasa ce ne selo to v ekstremnih primerih da ga izolirate.ne zelim da narobe razumes to taktiko vendar je potrebno reagirati s psi tudi z majhnimi na njihov nacin...in se nauciti kot prvo nihovega jezika ki ni samo povezati besed z dejanji kot npr. sedi itd. temvec razumeti in prevajati njihove telesne govorice in dejanj.sama nisem ekspert na tem podrocju vendar se trudim zastopiti pse in njihov nacin obnasanja...