mojpes.net

... kot kaže, je imela včeraj epileptični napad. Tule jih ni imela, kako je bilo s tem v prejšnjem domu, ne vem, ker mi lastnica ne dviguje telefona (nazaj jo je pripeljala lastničina mama, ki ji je bila Sari podarjena brez moje vednosti in bomo urejali kršitev pogodbe in pridobivali informacije o morebitnih zdravstvenih težavah z odvetnikom).

Trenutno še ne vem, ali bo iskala nov dom ali bo evtanazirana, je pa nazaj.


Večino veterinarskih storitev, vključno s sterilizacijo in kastracijo, plača zavetišče, zato od posvojiteljev pričakujemo, da bodo povrnili VSAJ del sredstev za omenjena posega.

http://www.moj-album.com/slike/1601452/NGlRIiWhxcGZG7kz.jpg

Ojoj Sari. Tolk si bila vsem luskana, zdej si te pa podajajo kot zogco. Nesramnost pa taka. Cloveski um res ne pozna meja. Pokvarjeno te vrnejo nazaj. Njim se je verjetno kamen od srca odvalil, ker so se te znebili. Ena skrb manj. Res mocno upam, da zdravstvenih tezav ni. Pikica lepa   :-*

Ja uboga Sari! :-*
Upam, da bo kljub začetnim težavam našla nekoga, pri komer se bo grela na kavču in jo bo imel rad.
Epilepsija  (če je bil to res te vrste napad, kar pa sploh ni nujno!) - ni nobena drama. Tudi, če se diagnoza potrdi, so napadi lahko zelo redki in v tem primeru psička potrebuje zdravilo samo neposredno po napadu in ne ves čas. Vsakodnevno dajanje zdravil ponavadi veterinarji priporočijo šele, ko so napadi pogostejši kot enkrat na mesec (npr. enkrat na teden).  Napadi tudi niso vsi enako močni - eni so tipični in zgledajo res precej hudo, drugi so pa lahko samo nekaj sekund trajajoče rahlo tresenje in jih sploh ne opaziš, če nisi fejst natreniran in pozoren.
Imam epileptično yorkico že deset let. Napadi so se začeli nekje pri enem letu in se stopnjevali od 2x letno do cca.1x mesečno, kot so zdaj. Na stalna zdravila je še vedno nisem dala, imam jih pa pri roki povsod - pri tem mislim res povsod. V vsaki torbi, v žepih bunde/plašča/jakne/, in na lokaciji, kamor gre "v vrtec", če mene ni. Pepsi je krasen kuža. Tudi pri desetih letih še vedno vsak dan vsaj dve uri hodi, zelo rada prinaša žogico, grize palčke, skače čez ovire - ma kar hočeš. Ona sigurno ni mnenja, da je v življenju kaj prikrajšana zaradi občasnega epileptičnega napada.  To pišem zato, da bodoči posvojitelj Sari ne bi mislil, da si bo nakopal vrsto težav.  - Itak sploh ni nujno, da je bil Sarin napad res epileptični oziroma, da je sploh imela kakšno težavo. Kdo ve, kaj je bil pravi razlog, da so jo pripeljali nazaj.

Če pa se izkaže, da ima res napade, bi bilo pa fino, če bi Sari posvojil nekdo, ki je veliko doma oziroma jo lahko skoraj povsod vzame s seboj. Ob močnejšem napadu se pes lahko poškoduje, lastnik pa to lahko prepreči, če je zraven. Prav tako je dobro, da čimprej dobi zdravilo in se s tem prepreči morebiten nadaljnji napad. Tudi na tem forumu je odprta tema o epilepsiji, kjer piše že marsikaj - bodočemu posvojitelju pa sem tudi jaz pripravljena pomagati pri vseh vprašanjih, ki bi jih imel.

Pa da ne smetim Sarikine teme: iz srca ji želim, da čimprej najde svojega človeka. Srečno, srčica!  :-*

 :(

To je čisto res, lahko povem iz prve roke (mam epilepsijo). Razen tiste 10 sekund 2x na leto sem čist normalna oseba (no ja, rahlo nora ko se gre za živalce ;D) in nemogoče je ugotovit da mi karkoli fali. S psi je pa isto.
Če si pa zaradi tistih 10 sekund psička ne zasluži enako dobrega doma in vse pozornosti kot ostali, psi, ja pol pa tut ne vem kaj no!! A če njihov otrok zboli in rabi pozornost ga tudi "vrnejo" kam?!?

Sari, drzimo pesti in mislimo na vas tam gor v Horjulu.

Razen, če so napadi recimo tako dolgotrajni in pogosti, da bi ji to pustilo možganske posledice, se povsem strinjam Monster. Nekajkrat na leto pa pri psu res nebi smelo biti big deal. Poleg tega epilepsija v mladosti z odraščanjem zelo pogosto izzveni oz. ni več vidna.
A tvoje živalice pri tebi kaj opazijo, te kaj opozorijo (ker baje nekatere začutijo prihajajoči napad)?

Da bi se le našel kdo za tole malčico. Si predstavljam, da je Smetka posebej vesela, ko se nekdo odloči za posvojitev kljub mahnemu 'felerju' - ker pri takem skrbniku iz prakse veš, da je pripravljen nekaj naredit za bitje, ki ga jemlje k sebi.
Sarica uboga :-*

FŽ, kakšne posebne panike nisem opazila pri njih, sicer je pa tako da se itak že kak dan pred tistim počutiš ful slabo, kako uro prej pa za umreeeeet slabo, tko da itak veš kdaj približno bo.

Zna biti, da smo nekaj bližje razrešitvi tega misterija napadov. Bomo teorijo preizkusili v praksi, ko bom zbrala dovolj poguma za probat. Zgleda, da ji napade sproža Zantel.

Sari bo živa še vsaj 4 tedne. Od danes dalje je na terapiji, če bo prijela, ima čez 4 tedne kontrolo in bomo počasi poskušali dozo nižati.

V šestih dneh je imela vsaj 5 napadov, predzadnjega včeraj zvečer, zadnjega danes med potjo na kliniko; kar je grozno pogosto. Evtanazirat je ne morem.

A je mogoče jasno kaj je vzrok za te napade.

Ne..

Jasno da ne, saj drugače bi bilo vse skupaj verjetno preveč simple  >:(

Jaz srčno upam,da bo Sari terapija prijela in to niso samo prazne besede, ker vem kako zgleda imeti doma epileptičnega mladiča. Našemu ni pomagalo nič, se je njegova zgodba končala pri 6 mesecih.
Verjamem,da bo Sarina bolj srečna.

O zabica mala   :-*. Res ji zelim, da ji uspe.

Drzim pesti.

Sari, mala nagajivka, daj se pozdravi prosim. :-*

Ojoj...držimo pesti in tačke za malo ljubico! :'( :-* :-*

upam da se bo pozdravla! :( :'(

Držimo pesti in tačke, da se pozdravi. Prijateljev kuža labradorec je dobil epileptične napade pri dveh letih. Od takrat jemlje tablete (že 3 leta) in jih bo verjetno moral vse življenje. Je pa z njim odkar jemlje tablete, vse ok.

Sari ima napade kljub zdravilom.

Pa naj gre vse skupaj nekam,...  :-X :(

Sarika, žal mi je, da je tako hudo s tabo ...

Ali je mozno zamenjat zdravila? Oce je nevrolog (zdravi epilepsijo ljudi) ampak je pri zdravljenju nekaterih boleznih psov sodeloval tudi z veterinarji - naj vprasam?

So me opozorili, da prvih pet dni ne smem preveč pričakovat, tako da je možno, da učinek šele bo. Ampak ja... čim več informacij, tem bolje.

Pravkar je doživela četrti napad od sedme ure zjutraj. Peljem jo na evtanazijo.