mojpes.net

Saj ne vem kje naj začnem.. Muki.. moj tigerček, moj mali mucek.. Prinesla sem te domov ko sem imela komaj 7 let.. Našla sem te ob robu glavne ceste, ko sem šla v šolo.. nisi več imel moči, da greš naprej. Omagal si poleg ceste, sam, zapuščen in pozabljen od vseh ljudi. Brez mamice, brez bratcev in sestric.. ostal si le ti.

Nisem vedela, kaj naj storim..tudi jaz sem bila le mala punčka, ki ni točno vedela, kako naj ti pomaga, da te ne poškoduje, da ti ne povzroči česa hujšega.  Nekaj v meni je govorilo, da poskusim.. in sem.

Nežno sem te dvignila, zavila tvoje majčkeno telesce v svojo majico in se vrnila domov. Starši so naju lepo sprejeli, niti se niso toliko razburjali zaradi šole. Samo za tebe dragi moj Muki sem jih prosila, da te hočem imeti, da pojdimo PROSIM k veterinarju, da mi je babica dala nekaj denarja, pa bom jaz dala za tebe.. vse, vse bi dala.. in tudi sem. Za tebe sem izpraznila svojega pujska, svoj "drobiž", s katerim je bilo tako lepo kupovati sladkarije vsak dan.

A ni mi bilo težko. Vse samo za tebe..

Ženska, ki sem jo občudovala, in še vedno jo občudujem..moja mamica.. naju je peljala do veterinarja..se spomniš Muki, Staš mu je ime, tako si se ga bal, potem pa smo postali že pravi prijatelji..
Staš te je tako lepo oskrbel, da si se pozdravil v dveh tednih..hvala mu, ane Muki.
Kmalu smo ti dali tudi odrezati jajčka, saj nisi zameril...vem... Čeprav si zdaj želim, da bi imela tvojega sinčka ali hčerkico..ker tvoj karakter je bil edinstven..eden in edini... Nočem, ne morem drugega??!

Srček moj, vsak dan si me osrečil na svoj način, vsak dan si mi namenil pogled, kaj pomeni, sva vedela samo jaz in ti. Moj pujsek se je sproti polnil in praznil. Najbolj sva bila vesela, ko sem imela rojstni dan, ali pa god, ali pa konec šole z odličnim uspehom. Vedno so v pujska priromale dodatne vsote dinarčkov.. samo za tvoje priboljške, igračke.. za tebe...

Že od vsega začetka si spančkal v moji sobi, na moji postelji..ampak ne pri nogah.. imela sva skupen vzglavnik.. Še ponoči sva glave skupaj tiščala, kajne. Včasih si smrčal, včasih kihnil, da sva oba trznila, včasih prdnil ravno preden sem padla v spanec.. Spravljal si me v smeh do solz.

Ob meni si bil skoraj polnih 17 let. V letu 2008 sem spoznala, da tvoja svečka počasi ugaša.. Še vedno sem te vozila k najinemu prijatelju Stašu, še vedno sem upala. Rabila sem dobro leto, da sem se sprijaznila, da napoj za večno mladost in življenje ne obstaja. Da je tudi tvoja bulica na zadnji desni tački, ki se je večala iz tedna v teden, neozdravljiva. Novega leta 2009 nisi dočakal z mano, kokor vsako leto..teden dni prej smo te odpeljali.. vrnitve ni bilo.. Žal mi je Muki, žal mi je, žal mi je, ŽAL MI JEEEEE, kako naj ti še povem? ? ? Oprosti...

Danes mineva 2 meseca od tistega dne...


S teboj sem rasla tudi jaz.. fizično in psihično. Hvala ti Muki, bil si ob meni, kakor tudi jaz ob tebi.


Bodi priden tam, kjer si.. vem, da bova nekoč spet skupaj. Do takrat pa naj ti bo lepo, privoščim ti vse najlepše.. na mene boš še malo počakal, imel pa boš veliko drugih prijateljev, s katerimi se boš lahko igral.


Rada te imam. Za vedno.


...moj moj... :'(

Moje sožalje.

Iskreno sožalje  :'(

Moje sožalje. :(

Pa zelo zelo lepo napisano, si ga kar predstavljam Mukija  :'(

Tudi moje sožalje. :'(

oh kastelecu, sožalje tudi od mene... :'(
Muki, pozdravi moje gor na mavrici; upam, da te Triško ne gricka v repek... :-*

tudi od nas sožalje

Tudi od nas iskreno sožalje...
Te čaka na drugi strani z mojim nepozabnim Charliejem, pa z Dr. Mucem...
Nekoč nekje jih bomo spet stisnili v objem.

Tudi od nas iskreno sožalje  :'(

Pozdravi mojega Tarasa in Max-a  :-*

Sožalje :'( :'(

Žal mi je...  :'( :-*

hvala.. vsem...

imam občutek, kot da nikoli ne bo bolje.. kot da je vse huje?

ah..ni fer :-\ :'(  :-[

Bo bolje, enkrat bo  :) čas celi vse rane, lepi spomini pa ostajajo... :-*

vse bo še ok- čas celi rane-lepi spomini pa za večno ostanejo-lp od nas  :)

Moje sožalje. Tale zgodba je pa kopija moje zgodbe in naše pokojne Pike.

Alba, hvala.

Samo nekaj ne razumem najbolje - ali želiš reči, da se je podobno tebi zgodilo, ali da sam od tebe kopirala zgodbo? Ker sem gledala med temami v rubriki V spomin..., ampak nisem nikakršne tvoje zgodbe videla?
Mislim, da se ne bomo narobe razumeli..?

Ne podobno se je zgodilo pri nas, le da jaz tega nisem tega nikjer napisala. Nič skrbeti.

Hvala za pojasnilo.
In Jana tebi za posredovanje.

In opravičujem se za nevšečnosti.. :)


Muki moj :-* tebi pa najbolj nežen buc tja gor..vedel boš, da je od mene :-*

Muki..še vedno te pogrešam..
Sem bila včeraj pod najino hruško, veš..pod hruško, po kateri si kot majhen splezal gor, pa nisi znal dol..jokal si in jokal dokler te nisem slišala..
In pogumnen otrok, kakor sem bila, sem k tebi splezala še jaz. Usedla sem se na vejo, kjer si obstal ti in počasi sem te privabila k sebi. Uspel si!!
Pa potem?
Potem pa sem kmalu začela jokati tudi jaz, saj niti jaz več nisem znala dol s tiste presnete hruške :)
He he Muki, to so bili heci, se spomniš? Skupaj sva sedela na hruški ina čakala eno uro in pol, dokler se ni vrnila moja mamica iz službe..

Vedno, ko vidim hruško, se spomnim nate pikec moj..

Rada te imam. In vedno boš ob meni, vem.
lupčka tja gor :-*

Ful lepo napisano.. So se mi kr solze vlile.. :'( :'(

Moje iskrene sožalje, Mukiju pa en poljubček tja gor. :-* :-* :-*

Muki  :-*

Lynn, hvala..

Ane, men se tudi včasih kar ulije..potem pa včasih ali izlijem na papir..ali pa lepo natipkam v to temo.. nekako mi je lažje, če veš, da so tu ljudje, ki razumejo to bolečino ob izgubi. In, ki nudijo podporo, pa čaprav neznanim ljudem. To zelo spoštujem in cenim.

Z Mukijem pa so res bile razne takšne in drugačne dogodivščine :)
Pogrešam te maco moj :-*

Ja, res je. Tudi meni je ta forum všeč zato, ker so tu ljudje, ki te razumejo, čeprav te ne poznajo in to je zelo lepo.

In jaz vsakega, ki izgubi svojega kužka ali muco zelo razumem, sploh zdaj, ko je moj kavalirček bolan in vsak dan upam, da ne bo prišlo do poslabšanja. Je pa res strašno, ko enkrat tvoj najboljši prijatelj oddide in ti ostanejo spomini in velika praznina. Najhuje pri bolezni pa je to, da ti nihče ne more povedati koliko časa bo kuža/muca še živel in potem ga ves čas opazuješ in paziš ali je z njim vse v redu.
Jaz včasih razmišljam, da sploh ne bi več imela živali, ker mi je tolk hudo ob njihovi izgubi, ampak po drugi strani imam željo, da bi jih imela čim več. Samo upam, da bo moj kavalirček še dolgo z mano..

Lepo te pozdravljamo Sara, kavalirček Boni in samojed Sacha

 :)

Vsem skupaj enega  :-*
Držim pesti, da bo Boni še dolgo užival na sprehodih z vami..upam, da ni kaj hujšega.. Saj bo...

Tudi jaz sem razmišljala, da po tem dogodku, ko je poginil moj Muki, ne bom več imela nobene živali. No, pa sem sedaj v dogovarjanju za identičnega mucka mojemu Mukiju..enega od Čarlijevih angelčkov, za katerega v primerjavi z drugimi sploh ni bilo zanimanja ;) ..upam da mi bo uspelo in se bo kmalu razvajal na mojem kavču :)

Spomin na mojega Mukija pa ne bo nikoli umrl :-*

Hvala za lepe želje, naš Boni ima kongestivno srčno popuščanje :'( in je sedaj na tabletah, upam pač da ne bo kmalu prišlo da poslabšanja, ampak ko je srce enkrat okvarjeno se lahko samo še podaljšuje (in upam da čim dlje). Bom pa pri vsakem naslednjem psu, veliko bolj pozorna na zdravje, ker kavalirji so zelo občutljivi na srce, tako da sem ravno danes že neki gospe, ki tudi ima kavalirja povedala, naj bo pozorna na njegov srček.

Je pa super, da boš vzela mucka, ki je identičen tvojemu Mukiju :-* in da kmalu doma pri tebi. Jaz verjamem, da ko umreš spet srečaš svoje živali in da so nekje, kjer čakajo nate...

Lep pozdrav, Sara ;)

Evo, Sara.. če si mogoče spremljala v sosednji temi..nič ne bo iz tega.. Punce so me izneverile.
Na začetku je bilo vse uredu, potem pa je naenkrat vse poniknilo - ni bilo več odgovora na mail, niti klica na št., na katero sem jim napisala, da sem dosegljiva.. Verjetno nikoli v življenju več ne bom imela mucka.. :'(
Drugega nočem. Drugačnega nočem.. NE MOREM?  :-[ :'(

Ne vem, razjezila sem se, čeprav se mogoče ne bi smela..ravno sem namreč kolikor toliko popravila vtis na forumu (mislim, popravila - pač - na začetku, ko sem začela pisati sem, nisem ravno poznala - niti šla brat - pravil foruma, pa sem ga parkrat "usrala"..)..

Brezveze..pač.. takšen sem človek, po horoskopu oven..in ne morem drugače.

Kako mi je hudo..kako sem jezna in togotna.. samo hotela sem svojega Mukija nazaj :'( :'( :'( :'( :'(

...nikoli več...

ŽAl tvojega Mukija nazaj ne bo. Zato ni fajn iskat identične živali, ker v njej iščemo žival, ki je več ni. Ni fer do novega posvojenca, že tako si hitro na tem, da primerjaš, če pa je žival na pogled enaka izgubljeni živali, je še težje. Najbolje je vzeti povsem drugačno žival. Verjami, sem dala skoz...

Urša. Horoskop je najbolj neumen izgovor za neumno obnašanje. In VIDEZ živali je najbolj neumen način, kako izbirati žival.
Ohladi se malo. Če si zares želiš mačka, boš tu na forumu gotovo našla pravega zase. A ne po izgledu, temveč po KARAKTERJU. Kaj ti bo pomagal maček istega videza kot tvoj prejšnji, potem bo pa karakter čisto drugačen. Ti boš razočarana, ker ne bo izpolnil tvojih pričakovanj, in spet se boš izgovarjala na tvoj horoskop, ko boš imela izpad.
Kar se imaš za pomenit z Melani, se pa z njo pomeni, s besnenjem tu na forumu ne boš nič rešila.

Muki je bil tigerček moj..sivo bel..isti Alex..

Uncas..verjamem, da si dala skoz..
Ne vem, meni je pač težkooo  :-[ :-\ :'(

Sem mislila, da bi mi bilo lažje..že tako ali tako nisem nikakor imela namena imeti mucka nikoli več, ker me je preveč bolelo, ko je odšel moj Muki, ko pa sem videla Alexa, so se mi vsi spomni, vsa doživetja, vsa "ljubezen" do muckov, kar naenkrat vrnili, ne morem opisati kakšni občutki so se mi porajali v srcu..kakšna vzhičenost in sreča..

Ta sreča je sedaj v novem domu..ki pa ni moj..

Uncas, težko mi je razložiti..kot si rekla, si to doživela..jaz nisem.. In mi je pač zdajle trenutno hudo..

Mislim, da so prav zaradi mene pustili tisto temo v arhivu odprto..ker so vedela, da bom imela komentar..

Meni je žal..ampak.. ah, a se sploh splača razlagat? Kdor razume, bo razumel..kdor pa ne..pa pač naj ne.. Jaz ne vem..

Koliko velika želja pa je bila, pa vem samo jaz..in moj Muki tam gor na mavrici.. :'(


Miskica, ne rabiš pisati v to temo, če ti kaj ne paše. Niti na tisto sporno.

Nimam se več s kom kaj pogovarjat.
Poskusila sem, odgovora pa žal nisem dobila, torej se tudi vnaprej ne mislim pogovarjat.
Kar se tiče horoskopa - hotla sem povedat, da sem pač taka oseba, ki eksplodira in tega ne skriva v sebi, da včasih ne bi smela biti taka, ampak - takšna pač sem. In - hočeš nočeš, to je značilnost ovna. Pa neumno obnašanje gor ali dol. In nikoli se nisem, in se tugdi ne bom - izgovarjala na horoskop. Če si narobe razumela, potem si pač narobe razumela. Jaz ti ne morem pomagati.

Kar se tiče izgleda in karakterja - ajde, reci mi, KAKO bom na tem forumu našla mucka, ki mi bo ustrezal KARAKTERNO? Kje se sploh da dobit mačka, ki mi bo ustrezal karakterno? Ali misliš, da je to, kar je napisano na forumu, dovolj podatkov o živali - ok, ja, osnovne da, karakter živali pa spoznaš šele, ko živiš z njim.
OK, saj ne vem, če razumeš - primer:
Pokličem na Mačjo hišo in vprašam, če imajo kakšnega mucka za mene. In po parih vprašanjih, ki mi jih bodo zastavili, bodo punce tam točno vedele, kateri maček bi pa zdaj meni karakterno ustrezal?
Res me zanima, kako to poteka.
Še en primer - ne vem točno, kakšna je politika Mačje hiše, verjetno pa tako kot v Horjulu ogledi in "druženje" pred posvojitvijo z določenim mačkom  (in v Horjulu s psom) niso dovoljeni. Kako boš torej spoznal njegov karakter, preden ga posvojiš?
Ne moreš. Preprosto ne moreš. Karakter mačkov lahko poznajo helena, pa skogkatt, pa ostale punce iz Mačje hiše. Ampak - te punce ne poznajo osebe, ki kliče za posvojitev, ane da ne? Tako, da ne poznajo niti karakterja te osebe, niti ničesar drugega...
Kako lahko torej po telefonskem pogovoru, preprosto ugotovijo, kateri maček bi pa sedaj meni karakterno ustrezal? Samo na to vprašanje mi odgovori, prosim.

Glej miskica, ti si pač zadovoljna z vsem kar imaš..jaz nisem. Ti si želela posvojiti Pegico, pa si jo dobila. Jaz sem želela posvojiti Alexa, pa so me ljudje ignorirali. A vsaj približno razumeš, kje je keč?

Samo še glede tegale:
Glede na to, da se ne poznava, bi prosila, da me ne obtožuješ in da se ne delaš, kot da me poznaš. Ne veš nič o meni, niti o mojem odnosu do živali, niti kako ravnam z  njimi, niti o mojih izpadih. Zato, miskica, si me zdajle prvic in zadnjic obtozila, da bom imela izpad, ko željen mucek ne bo izpolnil mojih pričakovanj. Je uredu?

Izpade imam samo pred homo sapiensi, ki se delajo neumne in ignorirajo ljudi. Mene v odnosu z mački in psi pa pusti ČISTO pri miru, ker kot sem že rekla, me ne poznaš.

Hvala.

Prosim, da več ne pišeš v to temo.

Tu namreč počiva spomin na mojega enega in edinega "whiskas" Mukija, sivo belega tigerčka. In samo ON ve, kaj se kuha v mojem srcu.

Muki, oprosti..in rada te imam :-* :'( :-*

Tudi jaz sem naredila tako. Vzela sem drugačno po videzu in karakterju. Pri izbiri drugačnega karakterja sem žal brcnila v temo in bi si sedaj, ko gledam to za nazaj želela, da bi bil karakterno veliko bolj podoben prvemu.
Drugačen videz pa mi je bil v zares veliko oporo pri prebolevanju prvega, saj bi sicer vedno iskala primerjave.
Taka je moja izkušnja.

kocka..
a pa si vedela, da je karakter tako drugačen? Kako se to sploh ve, kakšen karakter bi pa tebi ustrezal? - preberi moj prejšnji post..

Hvala za lep predlog in nasvet.. Drugačen videz.. ko pa si sploh ne znam predstavljati, da bi z mano živel mucek, ki ni takih barv kot Muki.. zaenkrat še ne..

Mislim, mogoče se vam zdim neumna, ker tako razmišljam, ampak Muki je bil moj prvi in edini mucek (OK, poleg prav tako sivega perzijca Erota, sicer od babice), in z menoj je bil 17let.. Od malega.. do sedaj..

Hvala še enkrat.. mogoče pa bom..nekoč. Ne še.

Muki :-*

Da si boš lažje predstavljala - gre za psa. Najprej sem imela Bernkega planšarskega psa, potem pa Kraškega ovčarja ::)
Mislim, da to pove veliko.

Zelo pametna ideja, da še malo počakaš z novo živaljo.
Očitno si trenutno popolnoma ˝uot˝.

Ko se boš zbrala, boš lažje razmislila in manj čustveno odreagirala.
Saj bo....

Tega ne razumem. Resnično ne

Uncas, potem pa ne rabiš razumeti... Tako se trenutno počutim, pa je že več kot pol leta minilo. Drugače ne gre.

Že več kot pol leta je minilo?
Jaz sem pa mislila, da je bilo pred kratkim.... :-\

kocka:

citiram iz svojega prvega posta v tej temi..

Ob meni si bil skoraj polnih 17 let. V letu 2008 sem spoznala, da tvoja svečka počasi ugaša.. Še vedno sem te vozila k najinemu prijatelju Stašu, še vedno sem upala. Rabila sem dobro leto, da sem se sprijaznila, da napoj za večno mladost in življenje ne obstaja. Da je tudi tvoja bulica na zadnji desni tački, ki se je večala iz tedna v teden, neozdravljiva. Novega leta 2009 nisi dočakal z mano, kokor vsako leto..teden dni prej smo te odpeljali.. vrnitve ni bilo.. Žal mi je Muki, žal mi je, žal mi je, ŽAL MI JEEEEE, kako naj ti še povem? ? ? Oprosti...


...

Najprje sožalje za Mukija.

Potem pa odgovorim samo na tole:


Sama sem lani oddajala 2 mali mačkici, ki sta v dobrem mesecu, kar sta bili pri meni, izoblikovali vsaka svoj karakter.
Ko me je klicala študentka, ki si je želela umirjeno mačkonko, sem vedela, da bo FeeFee zanjo. In res sta nerazdružljivi, pošiljata mi slike in vem, da sta se našla prava karakterja.
Medtem sem en klic, ki je prišel za Felca, preusmerila, saj Felko ne bi bil pravi, ker je bil preveč živahen, res eno živo srebro, sami pa so iskali bolj naročnega mucka.
Felc je šel na Primorsko k paru, ki je želel točno to, kar je dobil - živahnega in radovednega mucka.
Kako veš, kdaj se karakterji "poklapajo"? Ko slišiš, kaj si želi posvojitelj in ko spoznaš karakter svojega začasnika.

In ja, ko si že dlje časa v tem "poslu", se naučiš preceniti. Pa še vseeno se prevečkrat zgodi, da pride maček nazaj.

PikaPoka, hvala.

In hvala drugič za odgovor - takšen odg. sem hotela. Samo še nekaj.. Kaj pa, če posvojitelj ne zna povedati, kaj bi rad? Recimo, jaz sem z Mukijem počela vse mogoče vragolije, še jih imam na zalogi, samo jih moram spesnit ankrat v eno zgodbico.. Pa sva se crkljala, pa sva plezala po hruškah, pa se lovila po travniku pred hišo, pa je z mano jedel za mizo - meni v naročju sedel in jedel z mize pri mojem krožniku - kar je "padlo" z njega, pa je spal z mano..pa kopal se je tudi z mano v banji, pa sva skupaj enega rotweilerja lovila okoli naše hiše, ob vsem tem divjanju pa je bil najbolj nežen muc, ki je vsako priložnost izkoristil za buc. Mijavkat ni mogel, niti ni predel, saj so mu kot malemu, ko sem ga našla, odpovedale glasilke. Ampak, ko sva bila sama, in preden sem zaspala, sem ga vedno čohala..in zdelo se mi je, da nekje globoko v njem čutim več kot zadovoljnega Mukija z vkljopljenimi traktorčki.. saj pravim... ni da ni..

In karakterno bi lahko rekla, da je bil to najboljši mucek. Ero, perzijec mi ni bil toliko pri srcu kot Muki. Ampak kakšen je to karakter? Jaz ne iščem recimo samo "naročnega" mačka, ali pa samo radovednega, ali pa samo plašnega, ali pa samo pogumnega.. Jaz bi vse to..a to še kje obstaja...

Recimo - ti si sedaj rekla, da si oddala enega umirjenega mucka, in enega radovednega.. Da si takoj vedela.. Če bi te jaz klicala, sploh ne bi vedela odgovora na vprašanje, kakšnega mucka si želim.. Verjetno bi ti zrecitirala vse tole, kar sem ti sedaj.. in kaj potem? Potem bi pa rekla:"Številka trenutno ni dosegljiva, prosim pokličite kasneje ali pa rajši sploh ne.."..  ok mal heca :P

vidim, da sem zakomplicirala zadevo do konca..

Lej, saj ne pravim, da 100% ujamemo karakter, včasih se je potrebno tudi malce prilagoditi. Tako ti, kot s časom tudi maček.

Vse to, kar sta počela, sta delala skoz leta. In z vsakim naslednjim boš našla nekaj novega, odkrivala nove razloge za smeh, za veselje. Ne smeš pa misliti, da če boš imela takega mucka, kot je bil Muki, da boš nadaljevala tam, kjer sta ostala z njim. Ne bo šlo. In zato je res malo vseeno, kakšne barve je mucek, saj boš vsakega verjetno imela enako rada.
In bolečina ob izgubi zbledi.

Sama sem imela 17 let kokeršpanjela in sem vedno rekla, da ko Karota ne bo več, bom spet vzela enakega. Pa ga nisem. In mi ni nič žal. Karota nisem pozabila, kljub temu, da imam zdaj (vizuelno) popolnoma drugačnega psa.

Hočem ti povedati, da glej s srcem. In ne išči novega Mukija, išči novega prijatelja, s katerim boš pisala nove zgodbe v svojem življenju.

In kako ti bo maček, ki je po barvi točno enak tvojemu prejšnjemu mačku, zagotovil tudi točno tak karakter, ki ga iščeš ??? :-\? Barva nikakor ne bo odtehtala karakterja - nikoli!

kastelecu, glede na tukaj napisano ti pa jaz sploh odsvetujem posvojitev dveh mačkov. Imata namreč ogromno dela en z drugim in seveda se prideta tudi pocrkljat, ampak če če hočeš mačka, ki bo hodil za tabo, mora biti tak značaj in pa "edinček". Ta prvi od mojih dveh posvojenčkov je tak značaj, kot ga opisuješ zgoraj in še vedno hodi sedet na rob banje, ko se kopam in nam teži, ko jemo, ampak igra se pa z "bratcem", ne z mano. In krasno ju je gledat.  :-*

Se pa dobro pozanimaj o značaju, preden se lotiš posvojitve (in pozabi na barvo). Niso vsi mački za v naročje, ne hodijo vsi za ljudmi (tudi če so drugače čisto prijazni),... Se pa da najt tudi take. Če pa boš izbirala po barvi, boš pa skoraj sigurno na koncu razočarana.

Lp, 5ra

Sožalje za izgubo Mukija  :-*

Pri mačkah in karakterju, če želiš nekaj bolj izklesanega je pa najbolje, da posvojiš že malo starejšega, recimo eno leto. Ker mladič pri štirih mesecih še ni to, kar naj bi bil. Je le približek. Imam dva. Muca se drži bolj za sebe, ampak ko pride, se lahko z njo tudi poigram, ja taka navihana. Maček je pa skoz za mojo ritjo in se sploh ne zna tko igrati z mano, bi se samo božal in drl laaaačen. Včasih pač moraš biti zadovoljen s tem kar dobiš v mačku, ker je težko najti točno tisto. Mačke so čudovita bitja in ravno ta različnost je nekaj posebnega, ker ti vsak drug nekaj da, nekaj novega, kar mogoče pri prejšnjem nisi imela. Naučiti se moramo bivati s to različnostjo in se ne smemo držati nekih strogih okvirjev, kakšno naj bo bitje, ki bo živelo z nami. Pri nakupu avta je to drugače, ker ni živo, tam lahko izklesaš ravno takšnega, kot si želiš. Zato pa so živali zanimive, ker te vedno znova presenečajo z njihovo različnostjo. In če si človek, ki ima ta bitja rad, to sprejmeš s hvaležnostjo. Sem prepričana, da kakršen koli bo tvoj naslednji muc, pa četudi čisto nasprotje tvojemu Mukiju, bo to biser tvojega srca. Ampak samo v primeru, če imaš srce na pravem mestu. Želim ti vse lepo! 

kocka, saj nisem nikoli nikjer rekla, da ne bi poskusila kaj novega..Ne iščem istega karakterja..
Sedaj vsega tega, kar sva počela z Mukijem, tako ali tako ne morem početi. Prej sem bila v veliki hiši z velikim ograjenim vrtom pri starših, sedaj sem v dvo in pol sobnem stanovanju, kjer maček ne bo ravno plezal po drevesih in se podil po travnikih. Imam tuš kabino in v banji ne bo mogel biti z mano  :)  Takrat sem bila sama, brez obveznosti, razen šole. Sedaj sem poročena oseba z redno službo, ki zahteva tudi kaj drugega, kot popoldansko norenje okoli. Vse te dogodivščine, ki sva jih imela z Mukijem, so preteklost, ki se ne bo nikoli več vrnila. Sem že stokrat povedala, da je bil en in edini in edinstven, in da se tega tudi zavedam.
Rada bi imela dva..še bolje da se potem igrata skupaj, saj z možem delava, pa jima vsaj dopoldne ne bo dolgčas, ko naju ne bo doma..
V to moram še prepričati svojega moža, kar pa pri njem ne bo težko.. Delam na tem, in to produktivno ;)

Samo, zdaj sem s tem "pač izpadom" uničila vse možnosti za kakršnokoli posvojitev..vsaj na tem forumu.. Pomojem..

Ker pač človek izrazi svoje nezadovoljstvo..in potem je takoj neprimeren posvojitelj..saj..sedaj trenutno verjetno sem res neprimerna, dokler ne prebolim izgube Mukija..ampak.. mogoče, ko bom pa kasneje hotela, se bo pa Helena tistega komentiranja od angelčkov spomnila, pa bom spet izpadla..

Nič, jih bom iskala po grmovjih..še bolje, kajne..

Ah... :-\

em..
vau.. :)


hvala ti..moonbeam, vidim, da se razumeš v te stvari.. :-*
Kot sicer verjetno druge, samo težko je najti nekoga, ki lahko to tako dobro ubesedi, kot si to storila ti.

Srce pa imam od nekdaj na pravem mestu.. Posebej, ko je govora o živalih.

To je pa res, moonbeam je pa res to zelo lepo napisala.

Muki moj, jaz sem spet malo koleščka v glavi zavrtela nazaj..ko sva še skupaj "vandrala" po domačem vrtu in okolici ;) ti si bil res kot en pesjanček..hehe.. hodil si za mano, kot da te je strah (trave in dreves mogoče? ::) ) ...
Sem se spomnila še ene prigode z mojim mačkonom :-*

Imela sem tam nekje okrog 8 let...kakšno leto (ne spomnim se več natančno) je bil Muki že stalni prebivalec moje sobe, ki jo je pač zavzel takoj ob prihodu v naš dom.
Ravno smo se nekako navadili drug na drugega - mislim, da še ni bilo točno eno leto, odkar je bil pri nas..In jaz lepo grem zjutraj kot vsako jutro v šolo. Prvo uro en predmet, drugo uro pa telesna vzgoja. Lepo vreme, gremo ven tečt za ogrevanje, potem pa prav tako na zunanjem igrišču malo nogometa za fante in kakšna košarka, teki itd. za nas, punce.
Med ogrevanjem - tekom v krogih po tem igrišču jaz opazim eno majčkeno glavico, ki kuka med travo in zvedavo opazuje dogajanje na igrišču z razdalje okoli 20 metrov.. Pa tečem, tečem..gledam, tečem.. malo bolje pogledam in ŠOK :o :o :o ... O NEEEE, Muuukiii.. V istem trenutku sem pozabila, da sem v šoli, na uri telesne vzgoje, pozabila, da nam je (takrat še) "turšica" (tovarišica ;) ) dala toliko in toliko krogov za pretečt.. Enostavno sem izklopila vse zunanje dejavnike in samo ena beseda mi je odbijala v glavi - Muki!! V sekundi se mi je pojavilo tisoč in eno vprašanje.. Kako je prišel sem, kako je vedel, kje sem, če nisva bla nikoli tukaj, kako bo prišel do doma nazaj, ena cesta je za prečkat, kako je pa do sem prečkal to glupo cesto, kaj, če je kaj poškodovan.. v tej isti sekundi sem stekla do njega in se drla..Mukiii, Mukiii, neee, zakaj.. in seveda začela med potjo v tistih parih sekundah med drugim tudi jokati..ma kaj jokati..cmerala sem se kot dež, kot da je nevemkaj.. Pridem do Mukija, on pa naredi tisto svojo značilno pozo za igranje in hudomušen pogled.. Jaz pa nič..zaustavim se, na razdalji enega metra se gledava.. on se je verjetno spraševal, kaj čakam, da on se je pa zdaj prišel igrat ::) .. jaz pa v joku gledam ali je cel, poškodovan, krvavi mogoče? In nič.. Se mu približam, pobožam, primem v naročje.. OK, nič ne jamra..vse je uredu...
No, POTEM se mi je pa šele ulilo.. od vsega strahu in šoka in totalnega outa sem se tresla kot hudič. No, šele potem sem se obrnila proti svojim sošolcem in sošolkam. Hehe..to je bila šele fora.. obstali so tam..z izbuljenimi očmi, turšica pa nič boljša. Brez komentarja so me gledali in ni jim bilo jasno popolnoma in totalno nič ;D Jaz pa vsa objokana z Mukijem v naročju se usedla v mokro travo in jih gledala 8) In čohala svojega Mukija in ga držala v naročju, kot da ga nikoli več ne mislim spustiti:)

Pride potem turšica vsa šokirana do mene, ker se pač iz svojega mesta nisem premaknila..in reče..Urša..kaj je sedaj tole, kaj se dogaja.. In jaz v joku razložim, da moj Muki pa že ne bo hodil sam (sicer samo 200m ::)) nazaj do doma, ker jaz pa to ne dovoliiiiim (uuuueeee, uuueeeee, uueee, ali kako se že napiše, ko dojenčki jokajo 8)) .. ker ne vem, kako je prišel do tu, ampak sigurno ni sam (ah ne, kako pa), in pod nobenim pogojem gfa ne pustim tukaj in neeeee, uuuueeeee.. Hočem domooov ga odnest, prosiiim, pustite me da ga odnesem domoooov, uuueee, uuueee, uuueee ;D
Seveda ji ob mojem trdnem prepričanju (pa tako mlada punca) ni preostalo drugega, da me spusti iz ure telovadbe. Je v mojo beležko pogledala za tel. od staršev v službi in jim obrazložila situacijo :) In so se potem dogovorili, da me res spusti, da Mukija lepo odnesem domov (hvalabogu sem bila od OŠ res oddaljena samo 200m) in se potem takoj vrnem v šolo.

In kako je Muki ušel iz hiše, iz moje sobe..no, to smo ugotovili šele kakšne 3, 4 mesece pozneje.. skozi na škarje odprto okno v prvem nadstropju se je spustil na vejo in potem z veje po drevesu splezal navzdol lepo do trdnih tal. Hehe, svašta, smo rekli doma ;D ;D

Nič drugega, še ena od tisočih prigod z Mukijem, ki mi bo ostala v (hvalabogu, lahko bi se končalo drugače) lepem spominu.

Rada te imam :-*
In zelo zelo zelo zelo zelooo močno te pogrešam*cmok :-* :-*

Sami lepi spomini...  :) Muki  :-*

Dragi Muki,

pred dobrim tednom dni si gor, na mavrici, dobil družbo.. Sicer ga niti ne poznam, si pa revež vseeno zasluži par besed, saj mu življenje ni bilo naklonjeno...
Bil je še eden izmed najbolj navadnih, črnih muckov, ki jih nihče noče. Le še eden izmed mnogih, ki svoje življenje končajo mnogo prezgodaj.
Že kot mali mucek je bil prepuščen sam sebi. V fanta je zrastel na ulici, med stolpnicami in cestami. Vsak dan se je uspel spretno izogibati vsemu, kar mu je grozilo, no, pa je vseeno brezsrčnim otrokom uspelo, da so mu v svoji "igri" zlomili zadnjo tačko.
Še par mesecev svojega bednega življenja je preživel na vrtovih, kjer so ga hranili. Prav počasi se je tudi že začel približevati moji mami, le pobožati se ni pustil. Človeški dotik mu je bil popolnoma odveč.
Svoje življenje je končal na hladni zemlji med vrtovi, pozabljen od vseh, po vsej verjetnosti zastrupljen od dvonožca, ki mu pravimo človek.

Črni mucek, počivaj v miru, Muki moj, ti pa pazi nanj. Uživajta skupaj, kolikor se le da. Nekoč pa se spet vidimo...
 :'(

kastelecu...žal mi je, kaj naj rečem...
 :'(

Eh..nimam kaj za dodat..

Oaza88..to je bil tisti mušnis, s katerim sem mislila živolovko "polomit"...
Pa sem bila prepozna.. grize me.. pa saj ne vem, kakšna bi bila razlika..bi ga ulovila, peljala do veta, kaj pa potem..? Morala bi ga vrniti v isto okolje..in bi bilo isto..ali kaj?
Mah..
jeb** ljudi..

Eh, ljudje >:( :'( Ko bi vsaj lahko rekla "saj bo bolje" - pa vse kaze, da se dolgo ne bo  :-[

Kastelecu, sele sedaj sem prebrala o Mukiju ... :'( :'( :'( Zelo lepo si napisala. Zelo pozno, a kljub temu - sozalje.  :-*

SunnyDay..ma nikoli ne bo bolje. Dokler bodo Zemljo zapolnjevali ti izmečki človeške rase. Sram me je, da ji pripadam! >:(


Hvala :-*

ej vem, vem, kastelecu, da je bil to prav tisti mušnis...in žal so tvoje dileme čisto na mestu. Najbrž bi bilo isto. Ne grizi se. Vsem ne moremo pomagat, vsak posamezen pa šteje.
Drži se!

Muki moj...

še vedno je spomin nate zelo svež.. In predvsem boleč.
Prav zares si nisem mislila, da bo tako težko. V sijaju lučk novoletne smrekice pri nas doma sem opazovala mesto v kotu pod mizo, kamor si se revež skril med novoletnim rafalom petard in raket..prej bi lahko rekli bomb. Vedno sem zlezla k tebi pod mizo in tako sva dočakala vsako novo leto.
To je že drugo praznovanje novega leta, ki sem ga preživela brez tebe. Me je mož vabil ven, pa prijatelji na kakšno pijačko..pa nisem zmogla. Sem le gledala v tisti kot tam na tleh in obujala spomine..na tebe Muki moj..

Nič, Muki, samo pošiljam ti lupčke in buce gor..bodi super priden in ne nagajaj svojim prijateljem tam na mavrici..in prosim te, prihrani jim tvoja super-pohanja prdcev, ki si jih s takim zadovoljstvom spustil meni na vzglavnik in direkt v glavo ;)  Pazi tudi na pozabljenega črnuhca s Škofjeloških vrtov, ki je svoje mesto na mavrici veliko prezgodaj dobil pred 4-imi meseci.

Resnično te imam rada, Muki. Nekoč pa, upam, se ponovno srečamo...


 :-*

Muki  :-*

Lepo se imej tam gori, Muki... :-* :-*

moje sožalje. zelo lepo napisano res.....