mojpes.net

Meg.y., morda je gospa vzela psa v naročje ker je bil kdaj napaden >:(, sama sem imela hudo izkušnjo ko mi je en pes skoraj ubil kavalirja Bonija, tako jaz to gospo razumem. Sama sicer ne vzamem psa v naročje, ampak rečem samojedu 'glas' tako da začne lajat in ker smo trije se nas večina 'prostih sprehajalcev' izogne.

Me pa zelo moti ker nekateri ljudje ne razumejo, da ne maram da se mi približujejo s svojimi 'velikani' ker pri psu nikoli ne veš kaj ga prime, ampak to je že ena druga tema.

Mah, Lynn, precej skrbnikov majhnih psov (in nikakor ne vsi!), kar zavije z očmi, ko zagledajo psa, ki je samo cm višji od kolena. Se vsakodnevno srečujem s tem, ko dvigajo pse v luft, prečkajo cesto in pri tem psa skoraj vlečejo po tleh, ker želijo biti čimprej na drugi strani ipd. Odstotek takih psov, ki jih dvigajo zaradi napadenosti, pa je verjetno precej majhen.

A za velikana ''nikoli ne veš, kaj ga prime'' in zato ne pustiš, da se ti približa, pri manjših psih je pa takoj vse jasno, al kako?

Tukaj ni nobenega pravila. Jaz vsaj enkrat na teden doživim, da kdo prime svojega psa v naročje, ko se približujem z mojimi tremi. Tisti, ki me poznate, veste, da vse tri moje psice skupaj tehtajo malo čez 10kg in je "ogrožen" pes ponavadi večji od njih.  ::) 
V debate se v večini primerov ne spuščam. Nima smisla.

Vem, samo se pogosto dogaja, da skrbniki manjših psov zaženejo paniko, takoj ko se jim približa kdo z večjim psom, obratno je najbrž manj pogosta praksa. Ne bi pisala o tem, če ne bi tega skoraj vsak dan doživela na lastni koži in opazila tudi pri drugih ljudeh.

Ti imaš pa itak takšno krdelce, da se ga je treba bat. ;D ;)

Ne, sej ne pravim da so veliki psi nevarni, ampak me pa moti ker se v našem kraju prosto sprehaja kar nekaj psov in se moram jaz ves čas neki izogibat. Enkrat se brezskrbno sprehajam nedaleč stran od moje hiše, pa mi pridivjajo do mene trije mali psi za njimi pa nemška doga. Mislim, sm kr otrpnila. Od kar je en pes skoraj ubil mojega Bonija, že kr vidim kako ga pes trga čim se mi približa večji pes brez lastnika. Pred tem sem bila tudi jaz brez strahu, ko pa se ti enkrat zgodi, da moraš klicat tujce na pomoč da ti rešijo psa, potem ne zaupaš več nikomur.

Starejse psice nisem nikoli dvigovala v narocje, ne glede na to, koga sva srecali. Je bila pridna in je psi naceloma niso zanimali, ce pa ze, pa se je le malo povohala in sla dalje. Mlajsa psica laja in zgodilo se mi je ze, da je pes, ki je prihajal nasproti zaradi tega "znorel" in ga lastnik ni obvladal. Zdaj se ponavadi umaknem psom, ki jih ne poznam, ce pa se srecanju ne morem izogniti, pa malo posast dvignem, primem za gobec in gremo dalje. Torej lastniki vecjih psov, to delam za vaso varnost. ;D ;D ;D

Mislim da je vse odvisno od tega kako je lastnik psa naučil da se obnaša. So tudi veliki psi, ki so res cukri :-* in tudi majhni, ki se kar zaganjajo in bevskajo. Je pa res, da neka čivava mojemu Bončku ne bo naredila večje škode, velik pes pa ga lahko ubije v par minutah. Pri meni je napad trajal samo kako minuto, pa je bil ves pogrižen in zdelan.

Lynn mi je zal kar se ti je zgodilo.

Če se boš ti bala se bo pes vedno bal.

Vendar se boš vedno srečevala s psi in najbolje da soočiš psa s strahovi.Ko pride lastnik z velkim psom,ga najprej vprašaj če je prijazen,potem bo pa tvoj pes ze vedel ali bo šel knjemu,ali se mu bo uzognil.


Jest sem šla s Taro naprimer na sprehod in sva srečali veliko pitbulko,ki je bila na povodcu,nasrečo.Tara se je takoj podredila in se ulegla na tla.Takrat sem Taro samo malo premaknila (trapa)  in ta psica je skočila vanjo,se postavila na zadnje noge renčala kot da jo bo lihkar raztrgala.
V tistem trenutku je Tara nardila paniko in hotela zbezat na vsak način.Tok se je prestrašla.Potem sem Taro pomirila rekla naj sede.
Tista psica je še kar norela.To sem nardila zato,da se ne bo vsakega psa bala,ki bo zalajal.

Postala je samozavestnejša.

Kot praviš ti pa rečeš svojemu naj da glas,ko nekdo prihaja s psom.Potem se vas pa izogibajo :o
To res ni lepo ???

Sooči psa,da se navadi in da ne bo vedno prestrašen.Vse se da.Če ne boš mela vedno tezave.

Ne, Boni se prav nič ne boji, kar je zelo zanimivo. Očitno je vse skupaj pozabil ali pa je pač pogumen kuža, drugače pa samojedu rečem glas samo kadar se nek pes spuščen brez lastnika zažene proti nam. Kadar pa do nas pride prijazen kuža, se vsi lepo pozdravijo, poigrajo.. Brez skrbi, nisem jaz tista neprijazna v našem okolišu.

Lp, Sara ;)

No, sej jaz točno tako tudi delam, jaz se bojim samo velikih, srednjih psov ki se sami sprehajajo po našem kraju ali kje drugje. Če je pes z lastnikom in da tudi sama po obnašanju psa vidim da je prijazen ni nobenih problemov. Motijo me samo spuščeni psi, ki so velikokrat nenevarni, vendar ta ki nas je napadel je pridivjal od nikoder in takoj sem vidla njegov namen saj se je besno zakadil v Bonija. Jaz sem ga skušala najprej sama odnati, a neuspešno, na srečo so bili mimoidoči tako prijazni, da so mi ga pomagali rešiti, sem bila pa v tistem trenutku prepričana da je to konec, ker ga sploh ni in ni spustil in ta občutek, ko se nemočno boriš proti pobesnelem psom in si misliš o bog, a bo to konec mojega kužka, tega ne privoščim nikomur..

No, dodati pa moram še to, da ne bo kdo mislil da kej lažem po forumu, moj samojed je sicer plah, boji se ljudi in hrupnih vozil, ampak moram ga pohvaliti da kar lepo napredujeva (tako pri ljudeh kot pri vozilih), postopoma postaja bolj pogumen in da celo glas kadar se nam približa kak spuščen kuža tako da sem prav zadovoljna z njim.

Ja zastopim glede spuščenih psov.Sploh pa če nima lastnika zraven.Jaz zivim v naselju in tukaj so skoraj vsi psi na vrvici,
tisti ki pa niso so pa zelo uzgojeni in jih imajo lastniki spuščene,ker ni potrebe,da bi bili privezani.

Mene tudi moti kdaj.Zadnjič je neki pes nonstop zasledoval mene s Taro.Se je mal gonu okol.Pa sem ga napodila :P
LP

Lep pozdravček!
Mislim, da je v večini primerov dvigovanja malih kužkov kriv ravno strah lastnika.
Po mojem mnenju so majhni kužiji veliko bolj ostri in pogumni kot tiste ogromne "zlobne" mrcine. To lahko povem iz lastnih izkušenj imela sem mastifa, ki sicer ni prenašal samcev svoje velikosti, ko pa ga je oblajala kakšna čivava pa se je skrival za mojimi nogami  ::)
Vem pa, da je veliko neodgovornih lastnikov, ki ima nevarne in nevzgojene pse, ki jih nimajo niti na povodcu, kaj šele da bi jih ubogali.  >:(
Ponavadi se taki razpuščeni psi spravijo ravno na tiste boge majhne kužije, ki se sami ne morejo braniti. V takem primeru bi ga verjetno tudi jaz dvignila, na srečo pa teh problemov nimam, ker je moj kuža prevelik za v naročje :)

No podoben problem imam tgudi jaz. Imamo psičko staro 2meseca ...
tudi mene je strah drugih psov .. dva soseda imata psička, ki sta večje rasti . Eden  je prav nevzgojen in je učasih odpet.. če vidi našo psičko že dirka proti nam, seveda da nas je strah da ji ne bi kaj naredil. Tudi ona se ga boji in cvili ali teče v hišo.
Drugi pes pa je kar vzgojen a ne dovolj , da mu zaupaš .. lastnik ga ima ob sprehodu spuščenega. . .ampak ne hodi ob njem.  moje mnenje je , da moraš imeti  psa na povodcu ali pa mora imeti nagobčnik !!! saj so menda tudi kazni, ne??
pes je pes in mu ne moreš zaupati kaj ga piči. 

Saj se strinjam, da je seveda zelo neprijetno če nek neznan pes teče proti tebi, lahko celo nevarno. Ampak po drugi strani pa samo zato, ker je pes večje rasti to še ne pomeni, da je nevaren, tudi če je drugi pes majhen.

Šeli v tvojem primeru, glede na to, da gre za sosede, ki jih boste verjetno še dolgo srečevali, ker živite na istem koncu - tale strah premagati ali pa vsaj ugotoviti, če je vsaj utemeljen?
To, da pes teče proti vam seveda ni fino in ne mislit, da zagovarjam lastnika, ampak mogoče si pa želi le povohat in poigrat se?   To da se ga vaša psička brez slabe izkušnje tako boji da cvili in teče v hišo tudi ni ravno najbolje ..., če jo pa še dvigujete zraven, pa stvar samo še poglabljate (čeprav nikjer ne piše da jo)

Jaz sem imela do lanskega oktobra teorijo in prakso, da čivav nikoli ne dvigujmo, sploh naše so navajene velikih psov, niso lajajoče in nikoli nismo imeli problemov na sprehodu. Lani oktobra pa nam je na pločniku sredi Ljubljane pes podoben labradorcu stresel našega Flyja. Zgodilo se je v sekundi, brez "opozorila", v mimohodu, najprej ni izgledalo nič hudega, takoj je bil odpeljan na veterino in še predno so ga uspeli odpret, je izkrvavel v trebušno votlino.... :'(
Vse zgodbice, kako je njihov pes super, tega ni še nikoli naredil...itd, nam niso mogle vrniti našega Flyčka...
Sedaj vsem, ki imajo naše mladičke rečem, naj jih dvigujejo, res si ne želim, da se še komu zgodi  kaj podobnega...
Hočem povedat, da so ugrizi velikih psov tako nesorazmerni z ugrizi malih psov na malih psih, da dejansko lahko tudi kakšen bolj "nedolžen "ugriz povzroči resne poškodbe pri malih psih. Saj, če bi Flyja ugriznil pinč ali čivava, bi zagotovo še danes živel, tako pa....
pazite na svoje pse...

ne psičke ne dvigujem .. jo pa bi če bi tak neubogliv pes prileteu k njej in lajav kot je sosedou... prav nič ni lepo videt kako pes dirka proti njej in lajaj kot nor.  Saj vem da se lahko nič ne zgodi, a ko se je prepozno. Psička je konec koncev še mladič in ji prav nič ni treba gledati takega ''norega'' psa... ko bo psička odrasla bo vse drugače (vsaj po mojem mnejnu) tudi če bo manjše rasti.
Ne morem pa jaz zaupati enemu psu, ki je zelo večji in starejši od nje.
Vsak pes mora biti na povodcu in konec .. ča pa ga ne znajo krotit pa naj ga nimajo !!! tud meni ni prav nič prijetno ko vidim take spuščene pse - brez nagobčnika .  Ko se enkrat zgodi je prepozno!!
Vsak naj poskrbi za svojega psa - ali povodec, nagobčnik ali naj si ogradi prostor če ve da pes ni sposoben biti doma.

Točno to! Tudi jaz nisem nikoli dvigovala Orija (ali pa res zelo, zelo, zelo redko), dokler ga ni iz nič napadel pes in če ne bi bilo mojega takrat zraven, ki se je s psom boril kar nekaj časa, da je Orija dobil ven iz njegovega gobca, bi bil konec zagotovo tragičen, tako pa smo na srečo odnesli le z nekaj (globokimi) ranami in nekaj tedenskim okrevanjem (fizično), psihično pa da ne govorim.

Tako, da bi bilo fajn, ko bi se določeni vzdržali komentarjev o dvigovanju majhnih psov - me ne briga, kako "vaš ne bo nič naredil" - vas ne poznam in tudi vašega psa ne in zagotovo vam na lepe besede ne zaupam življenje mojega psa.

Če kdo misli, da bo z nagočnikom manjša "škoda" pri napadu se moti. Snamejo se mimogrede (teli, ki se jih prodaja v trgovinah itak) in poškoda od naleta tudi ni ravno nedolžna.

Nič ne more nadomestiti ustrezne vzgoje, izkušenj in šolanja. Izkušenj je pa takoj dosti manj, če je pes povsod in vedno na štriku, sploh pri neizkušenem vodniku, kar jih je ogoromno, še več pa je t.i. izkušenih, ki ne pozanjo niti osnov pasje govorice.

Pri psu vedno vidiš ali bo napad ali ne, razen če imaš to smolo, da prilaufa izza ovinka ali od zadaj in napade plensko. Pa še tam se vidi jasno, samo časa za reakcijo je malo v povprečju.

Razumem zakaj dvigujejo/te nekateri svoje pse. Plenski napadi, ki se dogajajo v veliki večini na majhne pse drugače skoraj ne moreš preprečit pa še čisto nagonski impulz je. Imam pa pri njih mešane občutke. Napol našo 6 kilsko "ščene" nikoli ne dvigujemo razen pri zanjo fizičnih ovirah. Nikoli se ni zgodilo nič, nihče pa ne more garantirat, da se nikoli ne bo.
Nihče ne more niti garantirat, da se ne bo zgodilo kaj pri naših večjih psih. Tudi doma je marsikaj lahko usodno in od navadne palčke tudi lahko pride katastrofa pa jih vsi veselo psom mečejo...

Eno je nagonsko ob prepoznavanju plenskega napada dvig psa, drugo pa panično dvigovanje ob vsem kar leze in gre. "Naša" 6 kilska "podganca" je super skulirana nič lajasta in izjemno krasna psica (so njeni naredili super delo), pri kateri vedno poudarim, sploh za majhnega psa pa če je kdo pri tem užaljen ali ne.

Jaz nisem govorila o tem, da "moj pa ne bi ". Tega tudi nikomur nikdar ne rečem, poleg tega pa tudi nimam ravno velike mrcine (in je zato za tuje otroke recimo bolj zanimiv, ker jih je manj strah in vprašanje na katero bi lahko s tem odgovorila je zastavljeno pogosto). Ampak ne gre za to. Dvigovanje psov iz razloga da "jih  zaščititimo" jim je prav lahko medvedja usluga, ki ima pa v prihodnosti tudi neprijetne posledice če ne celo tragičnih.

Joj, daj prosim no, ne govori, če nisi doživel, prav? Kaj je lahko bolj tragično, kot da ti pred očmi nek pes ubije tvojega psa, no kaj?


Tako je bilo pri nas, pes prišel izza ovnika, na povodcu sicer, ki ga seveda ni zadržal in šel v sekundi v napad.


Se strinjam. Vseeno pa povem, da Orija nisem vedno dvigovala (tudi zdaj ga ne vedno) in je bilo 13 let vse ok, potem pa ... Sicer še danes Orija ne dvignem vedno, kljub napadu, vendar če imam le senco dvoma, da prihajajoči pes ni ok, ne oklevam niti za sekundo, ko je Ori že pri meni v naročju.

Sem spremljala vajino zgodbo. To je tako grozno, ko ne veš kako bi pomagal in dobiš občutek totalne nemoči.  :-\

Žal pa večina to počne "preventivno" brez da sploh ve kdaj bi bilo mogoče res boljše, kdaj pa katastrofalno. Se pravi, da jih ne zanima ozadje takega početja. Ne zanima jih razumevanje, ampak jih vodi le strah. In zaradi tega je ogromno ljudi prikrajšanih v življenju in z njimi še njihovi psi.

Mene itak čisto nič ne briga ali kdo psa dviguje ali ne. To je njegova osebna odločitev, ki je v časih osnovana na nekih realnih temeljih, v časih, oz. v večini primerov pa so teli temelji zelo trhlih...

jaz mojo kužolino dvignem vedno, kadar se približuje neprivezan pes, pa me boli ku**c, da se lastnik 50 m stran dere "ni treba dvigvat, nč se bat, naš nau nobenmu nč naredu" (čisto sveže - od danes zjutraj, spet). Pa še par vzgojnih napnem onemu tam čez.
Jo dvignem tudi, če je pes neprivezan, pa lastnik zraven. Nimam občutka, da ji s tem delam kakšno medvedjo uslugo...še posebej od takrat, ko jo je (privezano), napadla (neprivezana) stafordka od zadaj (je nisem videla, sicer bi mojo dvignila, valda).
Pa ni čisto mičkena, srednja (z)mešanka je, 13 kg .

Vem, ampak ... ko imaš na eni strani tehtnice življenje tvojega psa ... je jasno, kam se tehtnica nagne, zato razumem, da ljudje dvigujejo/dvigujemo svoje pse, četudi nekateri nimajo za sabo kakšne hude izkušnje. Dovolj je že, da prebreš ali slišiš od nekoga, ki je imel napadenega psa, da se bojiš. Samo en "napačen" pes je dovolj, da ti v trenutku vzame vse ...

Kot sem napisala, odločitev posameznika. Važnomi je samo to, da se pol tista lajasta in do amena zživcirana mala žverca ne iztrga iz rok in pridivja k nam, ker pol bi dobila glih "pospešek" za vrnitev v pravo smer.  >:D
Ker žal velika večina manjši psov, ki so bili dvigovani, je nemogoča. In velja načelo tudi obratno - ne posegaj v moj osebni prostor in ne obremenjuj okolice.

So mi pa zelo "zanimivi" osebki, ki čeprav je že na 100 m vidno na čelu lastnika psa (neglede na velikost psa), da noče, da se mu kdo približa z drugim psom, da še vedno rinejo vanj.  ??? ::)

To da se morajo vsakemu uturit in pričakovat, da jih bodo/mo vsi veseli in dejansko obremenjujejo vse po vrsti... Če vadim ignoriranje ali kaj drugega tudi jaz ne maram da silijo vame. Pri spuščenim brez vodnika v bližini zaključim prej, sicer pa...  :P

Evo, ravno tega posploševanja na maram. Ker ga lahko projeciram na veliko drugih tematik, potem se pa pejmo. >:D Tako da, naj vsak skrbi zase in za svojega psa in potem tudi taskšnih tem ne bo, kot je tale. Če mi paše dvignit pa, ga bom, pa če se vsem želodec obrne zraven in obratno :)

Jaz naceloma mojega ne tretiram kot bogega malega revcka in ga ne dvigujem za vsak drek. S tem hocem povedati da ga ne dvigujem, ko srecam kulitivirane pse ki so pod kontrolo lastnika in seveda na povodcu. Pa s tem mislim na majhne, srednje in velike predstavnike. V primeru, da vidim psa, ki ni na povodcu in veselo tece proti nama pa ga absolutno dvignem  :) :) Psa ne poznam in vem kaksni so njegovi nameni in po pravici povedano me sploh ne briga. Moj pes ima 2kg in ze malo bolj vesel vecji pasji mladic ga lahko resno poskoduje. Zadnjic sem bila v parku in zagledam v daljavi enega lusnega Staffija, ki se je kot nor zagnal proti nama. Verjetno njegovi nameni niso bili slabi, pa vseeno nisem tvegala (v Angliji nimamo zakona, ki bi prepovedoval sprehajanje psa brez povodca). Park je blizu socialnega blokovskega naselja kjer je 80% psov nerodovniskih Staffijev, ki sluzijo mladini kot neko pol legalno orozje (ne profiliram, to je dejstvo). Fant je kljub rahlo zastrasujocem izgledu prijazno pozdravil in se opravicil, ampak dejansko nikoli ne ves..... raje imam zivega psa v narocju za tri minute kot pa mrtvega na tleh.

lp

To ni posploševanje, to je dejstvo. Večina manjših psov se iz naročja dere. Žal je to tako. Ne morem napisat drugega. To poznam in vidim.
Na srečo se pa ta odstotek zmanjšuje. No vsaj kar sama vidim. Sej ne morem pisat nekaj kar nisem nikoli vidla. Opazno pa je, da je vedno več manjših psov v pasjih šolah. Pred leti si prišu in ni bilo niti ene pritlikave pasme, zdaj pa so praktično že na pol pol v povprečju.  :D Na srečo ni vse v modi in je veliko odgovornih ljudi, ki vejo, da so domov pripeljali psa pa nima veze kako je velik.

Tudi en tak primer malega histerika smo imeli v pasji šoli. po treh mesecih je bila že čisto skulirana. Na začetku pa celo po travi ni hotela hodit. Je pa čisto logično, da ob neznanem in malo preveč zabuljenim psom, svojo še vedno dvigujejo. Sej jaz bi v takem primeru tudi.

Meni se ne obrača želodec ob dvigovanu tujih psov. Mi je čisto vseeno. Sem doživela tudi jaz plenski napad na svojo psico. Moram pa reč, da če bi jo dvignila takrat, bi verjetno ostala brez nje. Sama se je dosti boljše znala, kot bi jo jaz lahko zaščitila (kot 15 letnica takrat) proti dokaj velikemu NO. 22 kg psici ni bilo čisto nič, ker je skočila v grmovje, kamor napadalec ni mogel. V Lj. sem pa, ko sem bila na faksu, vidla tudi kako je eno dekle svojega manjšega dolgodlakega psička dvignila, lastnik psa, ki je prihajal nasproti mislim, da psa ni opazil ali je bil pa res zabit in je njegov pes skočil dekletu v naročje in trgal psa dol...  :-\
Na srečo, je zagrabil samo dlako.  :-X
Pa tamali je bil čisto priden, da ne bom spet označena da posplošujem ;)

Brez skrbi, da v takem primeru dvignem tudi jaz svojega mladiča, če vem, da se mi nebi sam umaknil med noge. Malo smole in poškodba in dobrih misli je tukaj :(

Jaz vidim zelo malo nevzgojenih majhnih psov, sploh v zadnjih letih, resno. In ja, je posploševanje, kot je zdaj posploševanje, da so bullmastifi napadalni. Pač, ni res, da je večina majhnih pasem v naročju nemogoča. Morda jih velik odstotek sploh vidiš ne, ko nemo ždijo v naročju lastnika. :) In mislim čisto resno, mojega Orija večina folka pri meni v naročju sploh ne opazi, ko se stisne tja nekam med roke in šele ko kaj zamiga, skočijo pol metra stran in se zaderejo: "Pa to je živo!"  ;D Recimo, to je bil primer iz trgovine (kamor gre vedno pes z mano  >:D).


Uh, samo a veš kakšna je razlika med 22kg psico in 2,3,4 kg težkim psom? Ogromna!  ;)

Če tako redko opazijo ljudje psa v naročju, ga verjetno pol tudi tisti tipson s psom ni opazil...

No, tamala, ko je imela še 6 kil se je sama umaknila pod avto, ker je nasproti pridirjal preveč živahen pes.  :P
In če sklepam po napisanem, tudi tisti pesek iz naročja nebi bil napaden, če bi bil po tleh, ker bi bil opažen.

Kile sem pa napisala zato, da se ve da se lahko plenski napadi dogajajo tudi na večje pse (prebrala celo, da je bil že plenski napad na nemško dogo... :o ). Če je pes psiho je psiho. Na ljudeh je, da bodo končno sprejeli odgovornost za dejanja svojih psov. Ne pa da vse povprek pljuvajo vse na štrik in z nagobčnikom, ker se ne bo nič rešlo tako. Samo za trenutek bo občuitek strahu manjši. Do ugotovitve seveda, da to ni rešitev...

Kater pesek in kater tipson, sem se malo zgubila. :P

ma zgoraj sem napisala... naprej po 22 kg ...  ;)
Si se očitno tam ustavla he he  :P
Se nanaša na napad psa iz tal v naročje. Dobro, da ni bil nihče pogrižen. Strah je pa moral biti kar velik, ker se napadni zgodil na tleh, ampak direktno na osebo v bistvu. :(

Tip verjetno ni niti opazil malega in se ni pripravil in zavaroval psa, pes pa seveda psička opazil. Je pa hodil pol metra za tem tipom in ni vlekel na povodcu... Samo malo se je sklonu. In če bi to dekle poznalo pasjo govorico bi se umaknilo. Nardila ni pa čistop nič, da bi preprečila napad razen dviga v naročje, ki pa ni čisto nič pomagal. Še poslabšal je zadeve. Pa da še enkrat napišem, kužek je bil čisto priden. Imela je pa blazno srečo po moje...

Kaj sem in nisem doživela iz mojega posta pač ni razvidno a ne?
Pa kolikor sem jaz razumela, do smrti zaradi prisebnosti in posredovanja partnerja, ni prišlo.

Tudi nikakor ne zagovarjam lastnikov, ki majo pse, ki "ne bodo nič naredili" spuščene, pa še boli jih ubistvu, ker njihov je pa priden, pa se z vsemi razume ...  Tudi ne trdim, da se napadi ne dogajajo.
Tudi sama sem doživela, da je proti nam prišibal pes, ustavil se je za sekundo, kazal zobe, ušesa nazaj in v naslednjem trenutku bi skočil, sem v to prepričana, pa čeprav mogoče zato, ker sem se tako zelo ustrašila. Z njega je  visel povodec, ker se je iztrgal lastniku iz rok. Na našo srečo je lastnik pritekel za njim in povodec zopet zgrabil in psa kljub vsemu obvladal.

Lahko  pa povem, da sem pa doživela napad psa v naročju lastnice, ki je sedela na klopci nasproti mene. Kuža je bil priden, sedel ji je na nogah in lovil igračko.  srečala sem ju večkrat, takrat sama še brez psa in bila sta mi grozno zanimiva. Mali je bil priden, prav nič lajav, za svojo starost (pol leta) je  prav neverjetno ubogal. No tistega dne sta se v naročju igrala in od nikoder je priletel NO mix skočil na malega, ga zbil iz naročja, naredil obrat in po drži, zvokih, ušesih ni dvoma, da ga  je nameraval napasti. Lastnica je reagirala zelo odločno in zame takrat prav neverjetno, ker nas je bilo na tistih 4 kvadratih 5, pa vsi preveč šokirani za kaj zelo odločnega, ker je res bilo nepričakovano. Pograbila je malega in ga odložila na klopco, sama se je pa z marelo obrnila proti napadalcu. Je zarenčal nanjo, ampak se je tudi obrnil in sicer malo obetavo  odšel.

Večina lastnikov, ki jih poznam sama, ali osebno ali pa jih srečujem na sprehodu, pa dviga majhne pse ob najmanjšem znaku, da je v bližini pes, ki je malo višji od njihovega, pa čeprav so privezani. Igrajo se lahko le s sebi popolnoma enako velikimi psi in so mnenja, da takrat ni pa nič narobe, če niso privezani, ker jih je pretežko obvladati med igro. V naročju oblajajo vsakega psa, ki jim pride v bližino in so nasploh grozovito pogumni (da ne bo pomote, Yin ima 13 kg in ni mini, velik pa tudi od daleč ne).
Sem celo doživela, da je bila prijateljica, s katero sva skupaj sprehajali kosmatinca natuljena, da kaj se gre, čeprav je bil njen pes pripet, malo lajalo mu je pa pod noge priletelo.  Kriva je bila pa ona, da kaj se ima njen pes bati tiste male kepe, kot da velik pes (njen je husky mix) pa ne  more biti presenečen.
Na Repkovem teku recimo sem v Tivoliju slučajno srečala kolegico, ki je pred dvema mesecoma dobila kužko - mopsko. In komentar njenega fanta je bil - še dobro, da je nimaš s sabo, veš kaj bi ji tu naredili ...
Seveda sem proti posploševanju in ne trdim, da so vsi lastniki majhnih psov takšni in vsi majhni psi lajave mini pošasti :) Imam tudi srečo, da poznam nekaj takšnih pod recimo 7kg, ki  so super, ne rinejo v vse okrog njih (česar za Yina ne morem 100 % trditi ob najboljših dneh) in se ne skrivajo za lastnikom, ki jih bo itak branil, se znajo igrati tudi z veliko večjimi psi, nikoli ne bom pozabila igre med čivavo in dogamix psico, česa tako zabavnega še nisem videla (sta pa od iste lastnice, tako da sta že uigrani), pa seveda tudi s sebi enako velikimi in manjšimi. Stvari se izboljšujejo, pasje šole tudi v glavah ljudi niso le za tiste z službenimi pasmami, poznam jih kar nekaj, ki so tudi z ekstremno majhnimi pasmami šli v šolo takoj, ko je to bilo možno, tudi ustno izročilo deluje in nekateri so začeli svoje pse sami malo drugače obravnavati...

Napadov ne zanikam, tudi ne dejstva, da če se zgodijo, so napadeni predvsem (ne pa izključno) manjši psi. To je vse seveda res. Pa sem kljub temu mnenja, da dviganje "za vsak drek" za psa ni dobro (pa s tem nočem reči, da tu prisotni to počnejo ampak, da pa se dogaja).

V švrkinem primeru, se mi pa tudi še vedno zdi, da glede na to, da gre za sosede, ki se najbrž ne bodo nepričakovano nenadoma odselili iz območja bi mogoče bilo vseeno dobro ugotoviti, če oz. kako nevaren tisti nevzgojen pes dejansko je. Jaz bi šla do lastnika in ga prosila, da psa pripne - rekla bi da zato, ker svojo socializiram in bi jo rada naučila kako je srečati drugega pripetega psa (da se ne vljuči orambni mehanizem lastnika) in bi ju zelo previdno poskusila "srečati". Nepripetem psu je seveda ne bi puščala "za malico" nekje, bi pa poskušala vsaj spoznavanje  na povodcih, seveda zelo previdno.

Jaz svojega kavalirja do sedaj nisem nikoli dvigala, zdaj pa ga. Ker sem zadnjič doživela hudo neprijetno izkušnjo. Chilly je lepo hodil ob nogi, ko je sredi Tivolija od nikoder pridivjal Nemški ovčar.  Najprej sem pomislila, da bi ga dvignila, pa sem se premislila... Niti obrnila se še nisem, ko je že kazal zobe in čez sekundo bi bil Chilly lahko že mrtev, če ne bi imel na sebi zimske bundice in če ne bi jaz psa v grozi nekako brcnila stran. Nimam pojma kako mi je uspelo, vem samo da sem se od groze še eno uro tresla. Nekaj minut po napadu so prišli lastniki in se začeli dreti, češ da kaj se jaz spravljam na njihovega psa  :o >:(  V bundici sta lepo vidni dve veliki luknji od zob, in nočem si predstavljati kaj bi bilo, če ne bi jaz tako hitro reagirala. Tako, da ja... če se mi približuje večji pes in mi zgleda sumljiv, Chilly-a dvignem. Sicer pa se strinjam,da pred vsakim večjim psom ga res ni treba dvignit. Jaz ga dvignem  res samo kadar imam izjemno slab občutek ob približujočem psu. Ne upam več tvegati, ker mi nobeni pomisleki ne bodo koristili, ko ga bo kakšen podivjan pes stresel za vrat. Sicer pa se ne boji prav nobenega psa in se mu zdi strašno krivično, da vseh pač ne more povohati. Pa naj bo to čivava ali pa irski volčji hrt  ::)

Lissa.. razumem, da te je strah za tvojega psa..  ;)
Ampak vseeno mislim, da to, da ga dvigneš, res podivjanega psa ne bo ustavilo..
Bo pač skočil nate pa še boš sama zraven kaj dobila..  :-\

Sama sicer nimam psa, primerno velikega za dvigovanje, ampak tudi ko smo imeli malo psičko v varstvu, mi na kraj
pameti ni prišlo, da bi jo dvigovala (pa je še večja odgovornost, ker pač ni moja)..  :-\

LP

Jaz raje sebe izpostavim, kot mojega psa. ;)

Razumem... tudi sama bi se včasih najraje vmešala, ko kakšen cucek napade mojega sivca..
Pa nima smisla.. ne zato, ker ne bi hotela sama bit poškodovana, za psa mi je pa vseeno..
Namreč obstaja možnost, da se tudi pes brani.. s tem, da ga grabim pa vlečem stran, mu le
otežujem, da se vsaj poskuša branit.

PS: Mojega so pa napadli sami mali in srednji psi (z izjemo haskice).. Pa so naredili kar pošteno škodo - kljub svoji velikosti.. In vsi imeli srečo, da se je vedno umaknil in zacvilil zraven.. Čeprav bi jim fajn privoščila, da bi
kakšnega majhnega za kravatlc nazaj potegnil!..

Vem, ampak če je majhen, se proti 10x težjemu psu zelo težko sam brani. Jaz sem svojega vzela v naročje, ko je bil napaden in mi ni žal, kljub temu, da to ni bil razlog, da je preživel.

Hja.. to dvigovanje bo verjetno kar vedno dilema ostalo, čeprav v situaciji reagiraš kot reagiraš..
V tistih par sekundah je težko razmišljat, kaj je pravilnejše..
Čeprav bi najboljše bilo, da podivjancev pač ne bi imeli spuščenih - to bo verjetno ob "svetem nikoli". :/

No tudi jaz sem že doživela plenske napade na mladiče, samo v takem primeru raje dvignem tujega psa kot svojega. Za kravateljc ali za ušesa, dokler ga lastnik ne pripne.
Svoje psice sem, ko so bile še majhne dvignila v bistu samo za kazen (je bila spuščena, ni ubogala, sem šla ponjo in jo del poti za kazen nesla - pravzaprav je zadeva tako dobro delovala, da tamlado, ki je doma pogosto preveč predrzna še zdaj pri 20+kilah lepo poberem in odnesem  ven da se ohladi.

Tisti, ki svoje pse dvigajo zaradi strahu, me ne motijo, psice sem navadila, da se psov v naročju ne sme niti pogledati, kaj šele povohati, pa ni problema. vseeno mi je uspelo veliko večino tistih, ki svoje pse dvigajo in se redno srečujemo, prepričati, da jih ob srečanju z mojimi pustijo na tleh. Večina je odgovorila, da jih dvigajo zato, ker so njihovi zoprni, renčijo na večje pse, pa se bojijo, da jo ne bi skupili. povem, da se moj pred renčači umaknejo. večina teh malih zoprnežev se po uvodnem renčanju z mojimi čisto lepo igra. Jo je pa ena taka mala nergačka zadnjič skoraj skupila. lastnica jo je potem, ko je videla, da se z mojimi lepo pobere, pustila na tleh tudi ob srečanju z ne tako tolerantnim psom. z malo smole bi lahko ostala brez nje.

Tole je off topic, Lanabela, ampak pogosto ko te berem, sem navdušena, koliko znanja iz obnašanja psov imaš, takega praktičnega, ki botruje delu v praksi in 'urejenosti' tvojega tropa. Te smem vprašat, ali je to samo iz izkušenj ali imaš tudi kako dobro literaturo, ki bi jo priporočala, v rokavu?

KO smo glih pri dvigovanju psov...
 
http://www.zurnal24.si/slovenija/ovcar-v-obraz-ugriznil-moskega-165954  :-\

jst priznam da ne vem kaj bi naredila. sem imela primer ko je nemc laufal proti nama. sicer psa nisem dvignila ker ma 22 kg, ampak vseeno. fant ga je dal na kratko pa k seb potegnu, jst sem pa začela brcat z nogo proti nemcu. dokler se le ni primajal lastnik in rekel: Ja, sem mislil da ne greste v to stran.  >:( (prej nas je videl da smo s privezanim psom, on je imel skos odvezanega)  :-\

FŽ: V glavnem je prišlo s prakso - če imajo pri hiši po več psov odkar pomniš in če imaš lastno krdelo kakšnih 30 let, se nekaj mora nabrati. Pa prav od vsakega svojega inštruktorja sem se nekaj naučila, tudi od tistih, s katerimi bi se zdaj takoj skregala. Pravzaprav od tistih še največ. Pa ne smem pozabiti nekega cirkuškega dreserja, od katerega sem se (ne da bi on to vedel) naučila kliker sistema (brez klikerja sicer) 20 let pred drugimi.
Od literature mi pa trenutno prideta na misel dve avtorici, katerih dela niso ravno strogo znanstvena strokovna literatura, obe sta rahlo kontroverzni, a zelo zanimivi. Od Elizabeth Marshall Thomas imamo prevedeno Skrivno življenje psov, a se mi zdi še bolj zanimiva The Social Life Of Dogs, ki je malce manj naivna kot prva. Od Temple Grandin žal nimamo nič (vsaj ne da bi jaz vedela), se mi zdi pa silno zanimiva Animal In Translation.

Sama dvigam svojo psičko (pa ali naj bo večji ali manjši pes), ker ponavadi ona začne s šavsanjem, če se ji kakšen pes preveč približa in ko nisem zihr, da tuj pes ne bo rinil vanjo in potem še on tako odreagiral, jo preprosto dvignem, da se temu izognem (seveda če je ta pes spuščen) in grem mimo.

Preveč približa=rine v njeno rit ali glavo

Kaj pa tisti, ki imate psičke v času gonitve? Se to kaj spremeni?

LP

Seveda. Js tamalo dvigujem izključno takrat, ko se goni, ker jo je drugače nemogoče dobit nazaj. Zgleda hormoni tud na sluh vplivajo  ::)

http://zurnal24.si/crna-kronika/ubil-psa-in-poskodoval-lastnico-189506/clanek

mi imamo sicer 15 kilsko babo, tako da dvigovanje ne pride nikakor v poštev. ko se je v njo zapodila sosedova precej manjša psička sem se enostavno postavla med njo in našo, vzravnana, dala direkten kontakt z očmi, šla proti njej in zavpila in je delovalo. v stilu "kr z mano se zmeni" :) kaj bi nardila če bi se pa ogromna mrcina zapodila pa ne vem.

se mi pa zdi da včasih malo večji pes malemu niti ne bi nič naredu, se pa tako samozavest kot tudi telesna govorica ta malih spremeni takoj ko so v naročju - nenazadnje so tako "višje" kot nasprotnik.

Joj, zdaj ko prebiram tole, me je kar groza velikih psov, ker sem bodoča lastnica mopsa. Koliko takih neprijetnih izkušenj pa imate?
Ravno par dni nazaj sem bila priča napadu na malega kužka. Punca je imela neko ljubko malo kepico meni neznane pasme, ki jo je sprehajala po travniku pred blokom brez vrvice. Mimo je prišla gospa s svojim malce večjim psom na vrvici, kar pa ni preveč pomagalo, ker se je kepa zaletela v psa, ki jo je najbrž zamenjal za kako igračko, v najboljšem primeru pa kako veverico in hop hop griz griz, slišalo se je samo še cviljenje od malega. Grozljivo. Ne vem kaj si je tista punca mislila. Če nič drugega tista kepica ni delovala preveč sposobna za osnovne ukaze, tako da je že tako ali tako ne bi smela met brez povodca. No, hvala bogu je ta mali preživel, najverjetneje stravmiran do konca, ampak vsaj cel je bil.

Mislim, da je najslabše, kar lahko narediš, da zaradi lastnega strahu pred večjimi psi svojega ne socializiraš pravočasno in ga zafrustriraš do konca ali pa iz njega narediš malo, besno bevskajočo in renčečo sitnobo v naročju, ki se repenči brez vzroka.
Ne rečem, da ni neprijetnih situacij, ampak po mojih izkušnjah bistveno manj kot neprimerno vzgojenih malih psov.

V časih se psi derejo izključno iz strahu. Če ni bilo nič, kot si rekla, tudi sicer ni bilo nobenega ugriza, ampak samo strah.
Naš mladič se je tako - brez veze ustzrašu na neznanem območju in se začela dret brez veze (in to se je ustrašla malega psa). Je pač v fazi strahu (do takrat pa vrsto ogromnih in malih psov spoznala čisto lepo). Čez kratek čas pa kakor, da se ni nič zgodilo. Ta starejša je tudi imela par dni neke take finte, ki so hitro minile.
Marsikdaj sploh ni nobenega ugriza ali napada, vodniki pa odreagirajo, kot da bo pes vsak čas izdihnil in ga zatravmirajo totalno brez veze.

Pomembno je, da jim damo šanso, da pogruntajo, da ni bilo nič. In tudi učimo mladiča, ki nima meje, da se ne sme skakat vsem psom v gobec, sploh če kažejo očitne znake, da jih nemarajo. Na srečo so taki mladiči bolj redki.
Ali pa se jim pusti, da se sami opečejo. Samo kaj, ko je težko dobit psa, ki lepo mladičku prisoli klofuto.

Kako se bo pa pes obnašal je v največji meri odvisno kako se odziva vodnik.

Mogoče jhe bila pa za tisto "ljubko malo "zoprno "kepico" izkušnja koristna in se bo drugič do neznanih psov obnašala malce bolj spoštljivo.

Se strinjam. Lastniki manjših psov si pa velikokrat mislijo, da ne potrebujejo povodcev, ker so pač majhni, in "kakor" nemoteči, ker ne bodo nikomur nič naredili.

ja no, to je tudi mene najbolj zmotilo. tisti psiček ni še dovolj dobro vedel kako in kaj, pa ga je kar pustila, da sam skače okoli. vsekakor se mi ne zdi, da je bil kriv ne en ne drug pes, ampak lastnica ta mlajšega.

za socializacijo moje male zverinice pa ne skrbet, ker že ima širok nabor prijateljev, od čivave do zlatega prinašalca in šarplaninca. :D pa tudi brez povodca ne bo hodila okoli.

Seveda, imaš prav  :) (najbrž si mislila manjšega  ;)  :)) In pravilno, da tvoja psička ne bo hodila naokrog brez povodca.  :)  O0

ja manjšega. pa tudi mlajšega. :)

se razume! če bo dobila pa tako lep povodec, škoda bi ga bilo ne uporabljat ;)

Jaz mojo papillonko dvigujem iz slabih izkušenj, ko mi je na sprehodu velika psica zagrabila psička in ga pokončala. Dvignem jo, potem ko vidim da je pes vredu jo pa spustim, ampak ona se ne pusti vohat in renči ter skače v psa ki jo voha, vseeno se bojim, da bi jo kak pes ugriznil.
Maly tibetanček je pa čisto drugačen, ponavadi gremo skupaj na sprehod. En sosedov pes je, so veliki prijatelji. Moja skače in renči na njega, tibetanček se mu pa takoj podredi. Potem se normalno igrata, tekata... Saj vem, da ji sosedov ne bi nič naredil, ampak vseeno ne upam. Je preveč krhka in preveč strahu imam, nočem da bi tudi ona tako končala kot moj Benko:( 21. bo pol leta odkar ga ni več, spomin nanj bo pa ostal za vedno:(

Jaz šele zdaj, ko psa ne dvigujem več ko vidim druge pse opazim, kako sem takrat delala narobe.  :-\ Imel je probleme z agresijo do drugih psov (zaradi slabe izkušnje) in tega mi ni uspelo odpraviti, zato sem ga ko sem videla psa brez povodca dvignila (in če se je dalo zbežala), on pa je norel v mojem naročju, dobro da ga imam kar pod kontrolo ker če ga ne bi imela bi sigurno kasirala ugriz.  :-X Potem pa sem se enkrat dokončno odločila da neham ves čas preizkušati metode in delati bolj tako ter ga dvigovati, bežati in se bati spuščenih psov, ampak da temu enkrat naredim konec in da postane vzgojen da ga lahko kamorkoli vzamem. Začela sem delati vedno ko sem videla psa, odločno in strogo (seveda z obilnimi pohvalami in nagradami). In nikoli ga več ne dvigujem - razen bi ga če bi bila res nuja, npr. če bi videla da je kateri od psov, ki ne ignorirajo drugih in jih moj sovraži spuščen, pa da je majhen, potem mogoče bi ga ker nočem tvegati pretepa. Ampak toliko sem naredila na sebi da se ne bojim več spuščenih psov ko sem z mojim na sprehodu in zato tudi ne čutim več take potrebe po dvigovanju. Ker je to da psa dvigneš znak nesigurnosti in strahu tebe in pes to čuti.  :)
In s tem psom grem lahko zdaj skoraj povsod - imam še ogromno za narediti da bo tako kot hočem, ampak smo bili brez težav na morju, na pasji plaži kjer je bilo veliko različnih psov in se je razumel (večinoma ignoriral, kar je zame v redu), pa še marsi kam sem ga vzela in je bil super.  :) To nedeljo bo še ena preizkušnja zanj, prireditev v šotoru kjer pride veliko ljudi in tudi kak pes, pa potem ga bom v Koper na razstavo vzela, pa upam da mi uspe dobiti kak prevoz za na agility in RO tekme, pa lotila se bom iskanja primerne pasje družbe zanj, ker mislim da sva zdaj prišla do te stopnje da je to najbolj potrebno.  :)
Sem malo izven teme, sem se razpisala, ampak hotela sem povedati da zame dvigovanje ni sprejemljivo razen v nekaterih izjemnih primerih (dvigovanje kadar gre drugi pes ali človek - če ima pes težave z njimi, ostalo je drugo) in da lahko marsikdaj tudi s tem narediš škodo. Če ima pes težave z drugimi psi (ali ljudmi) se lotiš odpravljanja, namesto da se izogibaš problemu in dviguješ psa. Kaj pa bo enkrat ko boš npr. imel poškodovane roke pa ne boš moral dvigniti psa, niti ga trdno držati ko bo vlekel?  ;)

p.s.: tudi moj (oz. ''moj''  :P ) je manjše pasme - jazbečar, pa zame to ni noben izgovor. Sem imela včasih tudi sama neke izgovore glede dvigovanja, ampak resnica je bila to da sem se bala da bo moj povzročil pretep.

Ravno te dni razmišljam, kolikokrat se nam dogaja, da se naključni neznani psi zaganjajo in "derejo" na nas in kolikokrat moram dobesedno odskočit na cesto, ker je pločnik preozek zame, moja dva in neznanca s histeričnim pesjanom. Mojih dveh (23kg in 5kg) nisem nikoli dvigovala in upam, da mi niti ne bo treba, je pa res, da je število potencialno nevarnih psov (pri tem mislim predvsem nevzgojenih) vedno večje in da postajajo sprehodi (razen zjutraj ob 5ih, ko ni žive duše   ;) ) rahlo stresni.
 Moja taktika je, da ko opazim in psa opazita prihajajočega neznanega psa, ki je privezan in ima lastnika, ne glede na kilažo in velikost, ne dovolim, da bi ga moja dva fiksirala. Enostavno morata ignorirat. To deluje. Tako se nam dogaja, da se kljub razbesnelim psom, ki jih srečujemo, moja dva ne vznemirjata, predvsem pa vem, da nikakor ne provocirata. 8)
Sama sem doživela napad na mojega pokojnega psa iz strani pit bula, ki je seveda sam taval okrog. Veliko časa sem potrebovala, da sem prebolela strah in prepričana sem, da ga lahko premaga vsak. Meni je pomagalo to, da sem se pripravila na vse scenarije in ja, nekaj časa sem nosila s sabo tudi poprov sprey. Ne bom odkrila tople vode, če napišem, da naši psi še predobro berejo naše občutke in strahove in da velikokrat sami ustvarimo odlične pogoje za pasji pretep.
Torej, delajmo na psih, da bodo socializirani in vzgojeni, delajmo na sebi in se zaščitimo in nenazadnje, izogibajmo se okoliščinam, kjer čutimo, da nismo varni. Pasje druženje in pozdravljanje za vsako ceno, kot to nekateri tako trmasto počnejo je popolnoma odveč.  Ali na konkretno našem primeru: če naključna gospa želi, da dovolimo njenemu psu, da naša malo "pozdravi", ker si on to pač tako močno želi, da ima že peno v gobcu ... in vam zatrjuje, da je zelo prijazen, hkrati pa jo vleče sem ter tja po pločniku, bodite morda raje popolnoma asocialni in se ju mirno izognite. Gospa in njen kuža pa si bosta našla prijateljčke drugje.  ;)

Jaz delam na sebi, da se ne socializiram, ampak ostajam še naprej asocialna. Ker vsakič, ko srečam kako teto in začne iiiiiiiiiiii, pa kakega pamža, ki kar roko stegne proti psu (itak, da nič ne vpraša) in potem še pričakujejo, da bom dol padla od sreče, ker bi njihovi sončki MOJEGA psa brez dovoljenja mečkali, no, vsakič sem popolnoma asocialna in jih totalno ignoriram.
Če že kdo vpraša, zakaj pa ne sme, povem, da zato, ker jaz ne dovolim. To jim običajno zapre usta, oziroma ostanejo odprta. To seveda velja za neznane ljudi, z znanimi je zgodba o srečanju povsem drugačna.  >:D
Tamalemu pa vadim pozornost in trenirava mimohod, da jih tudi pogleda ne. Dvigujem ga ne, ker poskušam vedno že prej nekako rešit zadevo, če pa bi me nek pes na hitro presenetil in deloval kot napadalec ali da bi planil proti tamalemu, pa ne dam roke v ogenj, da ne bi psa dvignila in začela kričati na drugega.

Mačja, jst sem čist ponosna nate - obvladaš!  Ti si po moje že od rojstva tud Pasja, sam tega nisi vedla prej.  <:] :-*

Moje mnenje je da dvigovanje psa v primeru da clovek oceni da je njegov manjsi psicek v nevarnosti, je povsem avtomatska reakcija, pac svojega psa zelis zascititi pred nevarnostjo.. Jaz Poppyja do sedaj se nikoli nism dvignila sem pa vedno v pripravljenosti ce se mu priblizuje kak sumljiv pes. Svojcas po tem ko je bil Boni napaden sem tudi jaz sabo nosila poprov sprej.

Sem že hotela napisat v podobno temo, pa bom kar v to, na nek način je podobno. Nevzgojen pes in še bolj lastnik. :'[

Sestrična in njen fant sta se sprehajala po gradu s privezanim (kvazi) jack russlom. Do njega prileti odvezan pes enake velikosti in mu teži, nisem ziher, če se nista celo tepla. Sestrična nato reče lastniku, da bo plačal kazen, če bo njegov pes odvezan in skakal v druge. Tip pa hoče v tistem trenutku žensko, ki ima btw. 40 kil, na gobec!  :o :o :o Ona se izmakne, ampak se potem vmes postavi njen fant, ki ga tisti tip mirno tepe, mu razbije očala in telefon. Baje, da ju je ločila neka druga mimoidoča ženska.  :wtf: :wtf: :wtf:
Niso pa klicali policije, kar bi jo jaz takoj, če bi me nekdo iz lepega hotel na gobec in mam dejansko za to priče. ???

Zdaj me najbolj zanima kdo je to bil, da smo ostali sprehajalci na gradu lahko malo pozorni. |>

No bom se jaz povedala take podobne stvari se dogajajo tudi v Grosuplju. Enkrat greva lepo mirno z Bonijem na sprehod. Boni je bil privezan. Kar prileti proti Boniju spuscen ravno ta jack russel terrier. In kao da ga bo ugriznil. In jaz tko brcnem mal proti psu. Nism se ga nic sploh dotaknila sam tko da se je mal prestrasil in odmaknil. Kar pritece do mene njegov besen lastnik in mi pravi da me bo na gobec ce bom njegovga psa brcala. Ej totaln idiot. Sem mu rekla pol naj ima psa ce je popadljiv na vrvici in sla naprej. No in zadnjic se pa isti pes zakadi v Kylieja in ga celo ugrizne ampak mu nic ni blo sam sop dlak mu je izpulil. Ljudje so res cist brezobrazni. :-X  >:(

Žužka, res škoda, da niso klicali policije. V takih primerih bi jo pa res morali!  :-\