mojpes.net

Lep pozdrav vsem!
Že nekaj časa me muči tale problem in prišlo mi je na misel, lahko najboljši nasvet dobim prav od lastnikov in ljubiteljev psov.

Zelo rada imam pse in zelo rada rolam, oboje skupaj pa mi nekako ne znese. Rolam predvsem po mestu in vaseh. Z večino psov nimam težav, občasno me kakšen opozori s kratkim laježem, a me potem pusti na miru. Večje težave imam le z majhnimi nevzgojenimi psi, oziroma psi, ki niso navajeni premikanja človeka na rolerjih in zvokov, ki ob tem nastajajo. Ti tečejo za mano, bevskajo in marsikateri začne tudi gristi čevelj rolerja ali kolesca. Mnogi od teh psov se za mano poganjajo tudi takrat, ko sem na kolesu. Problem je v tem, da peš ali na kolesu še lahko računam na to, da se bom v miru ustavila in psa odrinila, če se bo še zaletaval vame. Na rolerjih je to problem, ker z ustavljanjem nastane še več "čudnih" zvokov. Poleg tega pa je na rolerjih precej težje stati na eni nogi in odrivati zoprne pse. Ni me toliko strah ugriza kot tega, da se mi bo pes tako nastavil, da ga bom povozila ali padla čezenj, kar bi bila za oba zelo neprijetna izkušnja, še posebej, če to izvajava ob cesti. Psom se v vaseh in mestih preprosto ne moreš izogniti. Lastnikom tudi ne morem hodit na vrata in jim pridigat, da naj psa privežejo ali drugače pazijo nanj, da ne bova skupaj zletela pod avto. Tako da vidim samo dve možnosti.

1) Z rolanjem kljub bevskanju nadaljujem, poskušam psa prehiteti in vztrajam, dokler se pes ne utrudi ali obupa. To sem že preizkusila in deluje, ni pa varna rešitev. Poleg tega se mi tudi zdi, da na rolerjih vedno deluješ kot plen, tarča in ni prav, da pes zmaga na svoj način (z lajanjem in grizenjem).
2) Tvegam, da bo neprijeten zvok ob ustavljanju psa še bolj razdražil in se ustavim. Počakam, dokler se pes ne umiri. Tudi s tem sem se že trudila, a včasih res vzame toliko časa, da prej obupam. Pes se morda sicer umiri, ko stojim pri miru, a ko se premaknem nadaljuje.
Pri obeh "rešitvah" je problem v tem, da delujejo začasno, v tistem trenutku. A če grem drug dan mimo iste hiše, me čaka povsem enaka reakcija. Tega sem res že malo sita.

Začasno sem celo opustila ta svoj zelo priljubljen šport, ker mi ubadanje s psi vzame preveč časa in energije. Imate kakšen nasvet? Nekateri so mi dejansko predlagali, naj si kupim kak sprej in psa pošpricam po očeh. Brez skrbi, ne razmišljam o tem, a nekako bi vseeno rada zavarovala sebe in pse. Verjamem tudi, da če se kakorkoli gibljem po javnem prostoru, pločniku, imam določene pravice. Samo zato, ker si nekateri ne vzamejo časa, da bi psa primerno seznanili z rolerji (čeprav je na primer rolanje s psom čudovita rekreacija za oba), se ne mislim odpovedati svojemu hobiju.

Prijavi lastnike, ker psov nimajo pod kontrolo. Ni tvoja stvar, da se obremenjuješ s tem, če pes prenese ali ne zvok rolerjev. Pa spraj si nabavi, ja.

Če gre za psa, ki ima lastnika nekje v bližini, lastniku lahko mirno zagroziš, da boš poklicala policijo, če psa ne bo privezal - ker ogroža udeležence v prometu (tebe). Pes mora biti po zakonu pod nadzorom. Če lastnika ni zraven, gre ponavadi za "lokalne" pse - torej na neki lokaciji srečuješ vedno enega in istega zoprneža? Če je tako, dejansko pokliči policijo. Ko bo lastnike udarilo po žepu, bodo že začeli paziti na psa.
Psa pa lahko poskušaš prestrašit s šprico vode npr., če nočeš poprovega spreja uporabit.

Najbolj se obnese, če zmanjšaš hitrost, toliko da se počutiš varno -toliko  da se lahko po potrebi hitro ustaviš  - in rolaš naprej, kot da psa sploh ni. Ga ne pogledaš, se z njim ne kregaš. Če ti uletava stalno en in isti, potem lahko ali se pogovoriš z lastnikom, ali ga prijaviš ali pa lepo vzameš naslednjič s seboj šibo in ko ti pes uleti ga z njo lepo namažeš.

Ja vodna pištola, šiba- to se obnese, spraj tudi-prave pištole pa v Sloveniji žal niso v prosti prodaji. Torej kar ti je lažje nosit .
V debate spuščat pa se splača samo , če je pogosto isti pes in če jih ni veliko, ker drugače lahko ves čas in živce porabiš za kregarije z omejenimi lastniki, teh pa nikoli ne zmanjka.
Da ne bi o tem,da jih velik procent itak ne zna kontrolirat in vzgojit svojega cucka, tudi če bi to slučajno zaradi pogovora želeli. Bi pa se cuceljni "sami od sebe" kmalu vzgojili, če bi jih namahal ali našprical vsak, ki ga nadlegujejo- skoraj brez izjme so namreč bolj inteligentni, učljivi in dojemljivi od njihovih lastnikov.

Kaj pa una mala napravica za odganjanje psov, ki njim zoprn zvok spušča?
To bi znalo še najbolj pomagati :)

problem niso prsi, ampak njihovi lastniki!  >:(
Tudi moja kuža ne prenese npr. hrumečih motorjev ali traktorjev, pa tudi ene in edine psice od vseh X-tih, ki sva jih dosedaj srečali - prav strga se ji - pa dokler bom tlačila grudo, vem, da ne bo nikoli letala za nikomer od naštetih (in sploh za nikomer!) pa tudi tulila ne bo nanje, pa če ji je to všeč ali ne (no - ni ji, vam kar prec povem ::)). Zato, ker jaz kot njena lastnica/skrbnica/posvojiteljica, karkoli pač hočte, poskrbim, da tega ne počne.

Tko da - pritisni na lastnike, res. Ne samo, da je takole odzivanje psov blazno neprijetno - tudi  hudo nevarno je!

;)

ojoj sori sori, prehitri prsti  - PSI, itak, ne prsi... ;D (pa kje je še tisti smejko, ki zafarba in se mal smejčka zraven ;)...?)

Ja mogoče bi pa punca rada rolala, ne pa se pričkala z vsakim lastnikom posebej - če bi recimo celo vedela za vsakega posebej kdo to je.
Ne rolam ampak veliko kolesarim in če bi iskala lastnike od vsakega malega zoprneža, ki uleti pred kolo, jih potem še prijavljala ali se pričkala z njim, ne bi nikamor prišla, pa še slabe volje bi bila kar naprej. Kogar veseli, to seveda lahko počne. Jaz  sem ugotovila, da je lažje vzgojiti tuje pse kot pa njihove lastnike. Nekajkratna maža s šibo za sicer nenevarne nadležneže zaleže v toliko, da se ne upajo več približati na doseg šibe, kar meni zadošča.
Pri res nevarnih psih je pa vedno najbolje obmirovati in počakati na lastnika.

Jaz se tudi raje skregam s psom, kot z lastnikom. Po nekaj soočenijh me pes še povoha ne več, lastniki pa, ni šans, da jih prepričaš, naj pse zapirajo - niti po 100 soočenjih ne.

Hja...  :-\
Se pridružujem šibi in kakemu kamnu. ŽAl ti psi še predobro vedo kaj pomeni pobrat kamen in je največkrat čisto dovolj, da samo zaigraš pobiranje kamna pa že letijo domov. Meni se ne smilijo. Je dober udarec s šibo zelo malo za nadaljni mir v radiju nekaj metrov okrog in v primerjavi s kakim padcem...

Pri pravem čuvaju pa se počaka na lastnika. Ti vedno pritečejo, če zaslišijo svojega psa, ker vedo kaj imajo. Tako sem sama enkrat čakala na cesti pred kakvaškim ovčarjem kako minuto in lastnik je prišu izjemno hitro in se opravičil. Nikoli več se ni zgodilo, da se je postavil na pot in nobena prijava ni bila potrebna.

Pa poper-sprej je še zanimiva zadeva!  ::)

Hvala vsem za odgovore in ideje.
Ja, z vsakim lastnikom posebej se res ne bi rada pogovarjala in jim hodila na dom zvonit. Najboljši so tisti, ki nad psom nimajo nobenega nadzora, potem jih pa še sprehajajo brez vrvice. Potem pa vpijejo od psa ime, pes seveda ne pride, k tako živčnemu in vreščečemu tudi jaz ne bi prišla  ;). Potem ti zagotavljajo, da "ne bo nič naredil" in potem, ko se pes že zaganja in grize koleščka, preidejo k "saj se samo igra". Kaj češ s takimi. Se samo poskušaš izognit.
Tole špricanje z vodo se mi zdi kar dobra ideja. Mislim, da imam nekje še eno mejhno pištolco doma ... Bo treba sprobat.
Šiba tudi ni slaba ideja. Mogoče že samo zaradi občutka, ki ti ga da "podaljšek roke", "orodje".
Kaj pa ta poprov sprej? A to je res na osnovi popra? Sa ne pušča kakšnih trajnih posledic ali kaj?

Za vodo lahko imaš tisti malo plastenko, ki ima gor tisti - ne vem kako naj opišem - cucelj, patent, ki se potegne ven. Ni dela s šraufanjem pokrovčka, samo potegneš, stisneš, da nastane curek in zaliješ. Bolje kot pištolca, ker pištolce puščajo, plastenka pa ne. Tamale (2,5 dcl) so tudi priročne za nosit okoli, ker so manjše. Komot jo spraviš v torbico za okoli pasu.

Med vožnjo (če hočeš da se pes kaj nauči, se moraš voziti naprej in se ne ustaviti) je silno težko špricati in zadeti z vodo (in veliko psov na to sploh  ne reagira - učinek povečaš, če daš v vodo nekaj kisa) poprov sprej je pa kar huda zadeva za kakšnega nenevarnega sitneža, pa tudi ni lahko zadeti med gibanjem in ne čisto od blizu. Pa še prav poceni ni. Namesto tega lahko vzameš tudi lak za lase ali deodorant - učinek je podoben.
S šibo se pa vzgaja takole: pes se ti približa in hoče grist koleščke - ti ga užgeš po možnosti po smrčku - pes se umakne - bolj korajžni ponovno poskusijo - ponoviš lekcijo kolikokrat je pač potrebno. V končni fazi raje ostanejo na varni razdalji, kjer zaradi tebe lahko tudi po trepalnicah skačejo, če hočejo. Pobiranje kamna je sicer ponavadi zelo učinkovito - a žal se med vožnjo bolj težko delaš, da pobiraš kamen.

;D Samo to je pa tako zelo res! Si kar predstavljam sebe, kako bi se zvrnila na nos. Poleg tega se pa po bolj grobem terenu (s kamnimi in kamenčki, torej kjer imaš dejansko kaj za pobrat) s koleščki do 100mm ni pametno rolati. Saj zdaj se sezona za rolanje počasi že izteka, a kakšno lekcijo vseeno lahko poskusim. En majhen sitnež prav prosi zanjo ...

Počep med rolanjem je skoraj obvezno treba znat, ko se gre na teren!  ;D
Predvsem zaradi kretenov, ki imajo svoje pse na fleksijih in mislijo, da so sami...  ::)

Jaz z mojim kadar je možnost rolam. Rolerjov se zelo veseli, ne pustim pa da bi me vlekel, ker se mi zdi to mučenje. Vedno moram biti pozorna na njegovo označevanje (vsakih 10 m), zato rolava počasi. Z pijačo pa nimava težav, saj zna piti iz plastenke (0,5 l- klasične), tako ali tako pa ponavadi obiskujeva znance in rolava po 15 min in se ustaviva, potem pa nadaljujeva. Imam ga na flexiju. ne vleče preveč.

Naša Yorkica laja v vse kar se premika... kolesa, rolerji, motorji, avto... pa 13 let je stara. res je nič ne ovira :P