mojpes.net

Pred kratkim smo dobili kužka, starega 3 mesece. Dobili smo ga povsem po "nesreči", ker je nekako čakal v vrsti za smrt. Lastniki legla se ga namreč niso mogli znebiti, pa so ga hoteli poslati v pasja nebesa...  :-[ To sicer ni bistvo zgodbe, da pa dosti vedeti o odnosu teh ljudi do psa. Mali je namreč popolna živčna razvalina in totalno podrejen. Ko pride k tebi ne upa pogledat v oči, ampak se kar takoj vrže na hrbet in tiho cvili, boji se iti stran od mesta, kjer ima ležišče, če pa ga že uspemo prepričati, jo takoj ko se zgodi kaj nenavadnega popiha nazaj. Zadnič ga je napihala mačka in je bil povsem prec, sedaj ko zagleda mačko se skrije. Da ne omenjam, kaj se zgodi, če kdo od ljudi povzdigne glas (ne nad psom, ampak na splošno). Zadnič je npr. oma kihnila in kuža se je polulal od strahu. Ne vem kaj naj storim...name se je sicer že toliko navadil, da se skriva za menoj, da pride k meni in sede ter gleda v tla (precej napredek proti metanju na hrbet). Vem, da bo mali potreboval veliko ljubezni in človeške bližine, da bo spoznal, da ni vse tako hudo, kot je očitno okusil na začetku življenja, ampak blazno se bojim, da bi pri vzgoji naredila karkoli narobe, kar bi lahko stanje še poslabšalo. Ima kdo kakšne izkušnje s plahostjo in podrejenostjo?

Maja

Revez bogi! Predvidevam, da se tudi igrat ne upa in ti takoj prepusti ugraco, ko stopis zraven... Upam, da ima vsaj hrano rad.

Uporabi kaksne slastne priboljske (sir, sunka, hrenovke,.. nekaj disecega in okusnega) in ga pocasi zacni učiti preproste vaje - glej me, sedi, prostor. Nacin ucenja z nagrado je dobro opisan v prispevkih o ucenju s klikerjem - samo klikerja se tudi lahko boji, tako da je mogoce bolje, da uporabis kar ustno pohvalo.

Zakaj zaceti z ucenjem - ko bo ugotovil, da lahko nekaj naredi in zato dobi nagrado in lahko torej s svojim obnasanjem vpliva na svojo okolico (tebe), bi se mu morala dvigniti samozavest (upam).

Upam, da ti bo moj nasvet kaj koristil in da se bo se kdo oglasil s kako dobro idejo... Pa cim vec veselja s kuzkom  :).

Predlagam, da ga vsaj na zacetku dokler se ne navadi nate in na tvoj dotik ne ucis povelji. Ok mal sem zakomplicirala. Naj ne bo pogoj za to, d adobi briketek ali salamico to, da se vsede.
Poklici ga in ko pride mu daj briketek. malo se igrajta in mu daj briketek,......vedno za vsako stvar briketek. Tako naj delajo tudi ostali, da bo preko hrane dojel, da mu nic hudega nocete.

Pa veliko uspehov.

Kako so lahko ljudje tako kruti :o :'(, kakšen pa je kuza :)
Za dvigovanje samozavesti lahko probas igro s vrvjo. Tako da se igrata (ce se sploh upa igrati) in na koncu on zmaga-dobi igraco. Veliko uspeha :D

Ojej bogi revez. Zakaj imajo taksni ljudje zivali?!?
Bodi mu cim vec v uporo. Naj cuti da je pri tebi varen. Vendar ga postopoma (ko bo pripravljen) navajaj tudi na zunanjo okolico in na pasje prijatelje. Dajaj mu veliko ljubezni da se bo vsaj malo okorajzil, ceprav tega kar je dozivljal v rani mladosti ne bo nikoli pozabil.
veliko uspeha in tocko zate da si se ga odlocila vzet iz krutih rok.

:o :o :( :( :(
Se dobro, da ima kuza sedaj lep domek!! :D :D

Jaz bi ti pa samo rekla, da ko kuza pride k tebi in se uleze na hrbet to spreglej. Zato se kar umakni (ne zacni bozat psa).
Nevem, ce bo zaleglo, ampak jaz bi naredila tako.
Da ga odvadis podrejega uleganja pred tabo pa vzami koscek salame, mu jo ponudi in se postopoma oddaljuj...
Kuza naj bi sledil salamci ( :D) , zato mislim, da se ne bi smel uleci.

Pomirjujoc glas, malce truda in veliko ljubezni pa bo!!

Imam psico, ki se je ravno tako obnasala, bila je totalno brez samozavesti, se lulati si ni upala, ce se ni imela možnosti skriti. :'( :'(
Delam samo na zaupanju in pozitivnih izkusnjah. Sem jo tudi naucila ze osnov poslusnosti, ko sem ji kazala kaj kaksen ukaz pomeni ni razumela nicesar, vedno se je ulegla na hrbet in se "vdala". Naslednji dan mi je pokazala vse kar zna in seveda vse pomesala, samo hvalila sem jo in govorila ukaze, ki jih je ze izvedla. Ne morete si misliti koliko srece je bilo v njenih oceh, da je nekaj naredila prav in ne bo tepena. Tudi metle se je grozno bala, iskala je najmanjši kot, kamor bi se skrila. Drzala sem metlo v roki in jo bozala, sedaj po 6 tednih veselo pride k meni in pokaze, ali vidiš, da se ne bojim metle. In se in se je takih "strahov".
Kuza mora spoznati, da vsak povzdignjen glas ni namenjen njemu. Vsakic, ko bo pokazal najmanjso korajzo, ga hvalite in bozajte tudi 5 minut, ko se bo vlegel na hrbet ga dvignite v sedec polozaj in pohvalite, pri meni je koristilo.

Veliko srece z vasim "strahcem"

No...vem, da sem post napisala šele včeraj, ampak po tem se je zgodilo nekaj prav neverjetnega... Odločili smo se, da ga peljemo v park, ker je doma vedno samo na terasi in ne upa nikamor drugam. Napokali smo se v avto in ga peljali do parka. Najprej je bil čisto preč in ni upal nič, samo ležal je in glavo k tlom. Pol sem ga le zvabla z briketki, da je malo hodil (nonstop smo ga hvalili in božali pa mu devali brikete), potem je postal ful navdušen in sploh ni opazil, da ima povodec. Moj fant mu je pokazal, kako se preganja golobe in je kar hitro zaštekal. Pol smo mal tekali po parku. Ko smo prišli domov je bil kot nov pes. Sej je še vedno ful boječ, sam je totalno dobil samozavesti, tak da se mama kar čudi kaj smo naredili v parku z njim. :) Danes proti večeru gremo spet v park.  ;D

Aja, a ima kdo kakšno idejo kako psa prepričat, da ne bruha v avtu? Nazaj grede je namreč tik pred domom bruhal (ni bil kregan, enostavno smo bruhec spregledali).

Maja

Za bruhanje kužka nikakor ne moreš kregat. Moj je bruhal vsakič, ko se je peljal, do 10 meseca starosti, od takrat pa nikoli več. Poznam pa psa, ki se tako boji vožnje z avtom, da na dvorišču lastniki odprejo prtljažnik in ko pes to vidi, teče v kot bruhat. Postopek odvajanja za tako bruhanje, pogojeno z živčnostjo, je dolgotrajen - psa vodiš bliže in bliže k avtu, se z njim igraš, mu daješ priboljške,... dokler v neposredni bližini avta ni več nemiren. Potem naj skoči noter, tam dobi priboljšek in spet ven... Čez nekaj dni naj se pelje do konca dvorišča,...
Vendar pri tako mladem kužku verjetno to še ni to, ampak čisto navadna "motion sickness" oz. kot ji rečemo pri nas morska bolezen. Pes naj se pelje na kakšni pralni brisači, pa bo.

Veliko uspehov s kužkom!!!

Po moje ni strah pred avtom, ker je ful vesel, da gre nekam z avtom, tud v stoječem vozilu mu ni problem bit, ko pa se začne vožnja začne revček bruhat. Prepričana sem,da mu je slabo zaradi miganja in rukanja, ker ko pridemo domov se za nekaj časa vleže in se ne zmeni za nobeno hrano.

Je že kdo poskusil s tabletami proti slabosti (tistimi za ljudi?)

Maja

Tablete proti slabosti se imenujejo Dramina. (so za ljudi drugace).
Ena moja psica se grozno slini v avtu in sem poizkusila z Dramino, ampak se se nisem odlocila, ce pomagajo ali ne ::) ;)
Samo slinjenje in bruhanje je nekaj cisto drugega, tako da te tablete naj bi pomagale proti slabosti in s tem proti bruhanju. Poskusi!

sicer bom zastavila čist kontra vprašanje, toda vseeno, ne morem odpreti še ene teme z istim naslovom. kaj narediti, če je pes preveč dominanten? kako ga spraviti v podrejeni položaj? upam, da me ne nekateri ne boste narobe razumeli. nekateri psi si pač domišljajo, da so šefi, da lahko počnejo samo to, kar oni želijo. kako jih prepričati, da se motijo in da morajo ubogat lastnika povsod, ne samo doma, recimo na sprehodu, kjer so prosti?

Pri ravnanju z "dominantnim" psom moramo upoštevati določena pravila. Zelo pogosto označimo psa za "dominantnega" takrat, ko ugotovimo, da nas ne uboga, da postane trmast, svojeglav, ima težave pri srečanjih z drugimi psi,...

Ne pomislimo pa na to, da mu že od malega nismo znali na pasji vrsti primeren način dopovedati, kaj želimo od njega, nismo dosledno postavili mej, kaj se sme in kaj ne, kaj so njegove pravice in dolžnosti.

Nekateri psi imajo res motnjo, ki se ji pravi dominančna agresivnost in taki psi navadno nimajo najsvetlejše prihodnosti  :P.

Velika večina psov pa je "problematičnih" enostavno zato, ker lastniki nad mladičkom ne znamo na pravilen način vzpostaviti avtoritete - t.j. tista pravilca dr. Starihe in ostalih, ki jih že vsi vrabci čivkajo  8).

Pri tem pa ZLATO pravilo nad vsemi pravili: pri pravilni vzpostavitvi avtoritete & povezanosti s psom nikoli ne uporabljamo karšnih koli metod, ki bi povzročale psu - mladiču niti najmanjšo bolečino ali bi ga ustrahovale  :-\!

sorry, ampak nič novega nisi povedal. jaz vem, da nisem bla dosledna pri njegovi vzgoji! ja, problematičen je. zanima me, kako to popraviti?

CAV!

Svetujem ti da ga čimveč božaš, in pohvališ ob kaki malenkosti. Pes si to zelo zapomni.
 Pa vstrajaj, sj ničesar ne meoreš storiti v enem dnevu!!!!

Veliko uspeha!

Matejam, tega tvojega nasveta pa sploh ne razumem.

sammy,
ce nisi bila dosledna pri vzgoji in to ves, pa bodi od zdaj naprej. razen, ce je problem ze tak, da se psa bojis - potem bo bolje, da poisces pomoc pri kakem strokovnjaku.

Sammy, jaz se zelo strinjam s flufijem. Ne vem zakaj tak odnos, saj ti hoče samo pomagati s svojimi izkušnjami in znanjem...
Prepričana sem, da si v njegovih (njenih) stavkih prepoznala veliko stvari vezanih na situacijo s tabo in tvojim psom.

Psi so tropne živali, ki se orientirajo po hierarhiji in pravilih okolja v katerem živijo. V tem primeru si ti tista, ki bi morala svojega psa spoznati s pravili, ki jih postavljaš in z dejstvom, da je po hierarhični lestvici pod tabo. Poznam kar veliko psov, ki so v tem smislu "problematični" - kot ti praviš in povsod je problem lastnik.
Sama verjamem, da je pes natančen odraz njegovega lastnika, njegove doslednosti, navad in vedenja.
Torej, kar ti svetujem je, da postopoma začneš spreminati odnos in predvsem svoje reakcije do psa. Naredi si seznam stvari, ki bi jih rada spremenila in najdi (s posvetovanjem, čitanjem strokovnih knjig,...) za ta konkreten problem ustrezno rešitev.
Potrebovala boš veliko časa in potrpežljivosti, da boš psa pripeljala na začetek, od koder boš lahko žačela postavljati stvari na novo.
Nihče, ki ne pozna dobro tebe in tvojega psa, ti ne more natančno svetovati kaj storiti, ker je vsak primer zelo različen. Če hočeš res uživati v odnosu s svojim kužkom, kar zavihaj rokave. (Ti ga najbolje poznaš, upam.) Prej ko, tem bolje. Pa ne pozabi ga imeti rada, pa čeprav ni vedno tak, kot si ti želiš.
Pa še to sem pozabila dodati; zelo pomembno je, da vsi, ki živite s kužatom, delujete vsklajeno. Zmenite se, kako se boste do njega vedli v določenih situacijah in se poskušajte tega čim bolj dosledno držati.

Alizee, ljubezen dela čudeže! Daj kužatu čas, da se na vse vas privadi in kmalu bo spoznal, da se mu ni česa bati in da lahko z vami preživi lepe trenutke med igro, na sprehodu itn. Čes celi rane.

srečno obema,

Dunja

Sammy,

Oprosti, če se ti je zdelo moje pisanje zoprno, ampak z nedoslednostjo imam tudi sama težave in tudi jaz sem se srečala z večjimi ali manjšimi »dominančnimi« problemi pri svojem psu.
Tako da moj prejšnji post NIKAKOR ne zadeva tebe ampak večino ljudi, ki imamo sicer pse zelo radi, pa naše znanje o vedenju teh živalic malo škripa.

Značaj polarnih pasem je pa še toliko bolj zahteven za povprečnega pasjeljubca – preberi si krasne poste od Lanabele.

Popolnoma se strinjam z Dunjo – tudi ni nekega recepta, po katerem bi ti v nekaj stavkih lahko svetovali, kako in kaj.
Kakovostna pasja mala šola, domača in tuja literatura o vedenju psov, literatura o pasmi, nasveti izkušenih vzrediteljev, morda posvet z vedenjskim strokovnjakom – vse to pripomore k razumevanju psa.

Zagotovo pa se moraš s tako živahno pasmo kot je samojed udeležiti kakega (kinološkega) športa, npr. tek, agility, rally-O, da bo lahko potrošil ogromno energijo. Psa motiviraj z igračko ali/in slastnimi drobnimi priboljški, vendar upoštevaj, da si mora vsako nagradico prislužiti s preprosto vajo.

Ena izmed nepogrešljivih je vaja »Glej me« - psa nagradiš, ko te pogleda – najprej v obraz, nato pa v oči. Tuji strokovnjaki pravijo, da je ta vaja kot mišica - če mišico redno treniraš, se okrepi. Torej če vajo "Glej me" vadiš, najprej nagradiš že bežen pogled, nato vadiš daljši pogled v tvoje oči, nato postopoma vadiš z več motečimi dejavniki v okolici,..  postane zelo zanesljiva in skoraj avtomatska. To vajo kasneje učinkovito uporabiš, ko srečaš na cesti/sprehodu kako zgago  ??? v obliki psa, kolesarja, motorista,..in elegantno preusmeriš pozornost nase, nagradiš ter odkorakaš dalje..

Če je tvoj kuža v puberteti, potem moraš obvladat še cel kup stvari o tem, da v tem kritičnem obdobju, ko je pes pod valovi hormonov, ohraniš trezno glavo in pravilno postopaš.

No, osebno sem svoj odnos s psom izredno obogatila z uporabo klikerja, s tehniko klikerja si pomagam tudi v situacijah, ko na sprehodih srečam kakega psa, ki ga moj ne preveč dobro prenaša… in stvar me je prijetno presenetila.

Svetujem ti, da za začetek prelistaš stare in novejše številke revije MOJ PES – našla boš mnogo koristnih člankov o vzpostavitvi avtoritete, kako, kdaj zakaj… Imam pa tudi fotokopije tega, ki ti jih lahko pošljem, če želiš.

Lp  :)

Andy,

naj pojasnim. Nasvet je bil namenjen Alizee. Psiček je totalno podrejen, in zdi se mi da predno začnemo z njegovim šolanjem ipd. je potrebno, da ga pridobimo na svojo stran. Pri tem pa mu moramo dati vedeti, da ga imamo radi (in tu pride božanje, crkljanje in igra nasploh).

Ne razumem katerega dela tukaj ne razumeš!? ???

Lep pasji dan!

Aha iz tvojega posta ni bilo vidno komu si odgovorila, jaz sem mislila da Sammy, zato mi nasvet ni bilo čisto razumljiv. Se opravičujem.

Najprej bi te vprašala kako se obnaša tvoj pes, ko je s teboj na sprehodu a je na povodcu. Ali te vleče, kako reagira na srečanje s psom (ne mislim če je agresiven, ampak ali ga lahko na besedo ustaviš, da te ne odvleče k psu) in pa malo opiši kako potekajo tvoji sprehodi in kaj počne, ko je odvezan in kako se odzove, ko hočeš da npr. pride k tebi.

Hvala za vse te odgovore, no saj jaz približno 1-2 meseca delam tako. Vsako stvar mora narediti, pa tudi če traja 15 minut. Prav tako uporabljam kliker, ki je zelo zelo v redu. Pred petimi dnevi sem ga začela učiti vijuganja med nogami med hojo. Sedaj sva na stopnji, ko ga moram samo spodbujati pa lahko vijuga, hm... recimo... 10 m. Meni se zdi to zelo v redu. Zdi se mi, da je zelo učljiv. Pred dvema dnevoma sem ga naučila, da skoči skozi obroč, ki ga držim v roki na povelje "obroč". Vajo opravlja odlično. Prav tako dela vse agility ovire razen slaloma, ki ga še izpopolnjujeva, poleg tega pa še "sedi", "prostor", "zavrti se", "poleg", "levo tačko", "desno tačko", doma tudi "sem"-torej odpoklic. Vendar je to povelje, s katerim imava največ težav. Predvsem na sprehodu, ko je ves čas prost. Če pravočasno opazim kakega drugega psa (ali sprehajalca-samo človeka), ga ustavim s "Čakaj" in včasih mi celo (!) uspe, da pridem do njega ter ga zvežem. Če bi zahtevala, naj pride k meni, ne bi bilo nobenega uspeha. Sedaj ga med sprehodom večkrat pokličem k sebi, ga pockrljam itd., menim, da se bo tako naučil, da je fajn, če pride k meni. Slab odziv pri odpoklicu je po mojem posledica tega, da sem ga pred puberteto (sedaj bo kmalu 16 mesecev) klicala samo takrat, kadar sem želela, da naredi kako vajo ali kadar sva šla proti domu in sem ga morala tistih nekaj metrov imeti pripetega.
Ko zahtevam, naj pride k meni, če ni zraven nobenih motečih elementov, pride, povprečno po tretjem povelju. Recimo. Včasih že pri prvem in takrat sem, seveda, ful vesela. Če ga prej zvežem in greva mimo drugega sprehajalnega para (pes+človek), sicer malo vleče, toda ne sili preveč k psu. Če bi ga imela odvezanega, bi šel sigurno še kakih 50 m s psom v nasprotno smer (pač kamor bi šel lastnik s psom). Če bi bil drug pes pripravljen za igro, pa ga itak ne bi mogla priklicati. Sammy je zelo zelo družaben kuža, vse bi rad spoznal, vse bi rad videl itd. Saj to je po eni strani v redu, po drugi pa me spravlja v kočljiv položaj.
Kaj počne, ko je odvezan? Raziskuje okolico, pogleda v svako luknjo, čofota v lužah, podi ptice (zdaj sem se spomnila še težave št. 2) itd. Vendar ravno ne hodi po svoje, pač pa po poteh (razen ko preganja ptice) in vedno gre v smer, kamor grem jaz. Rečem mu pač "Tu gremo".  
Zdaj pa k težavi št. 2.: Preganjanje/lovljenje ptic. Kako ga naj tega odvadim? Pes se vrne k meni komaj kadar prepodi vse ptice v 150 kvadratnih metrih naokrog. Jaz kričim "Fuj", "Sem", "Gremo" itd. pa me sploh ne upošteva. Kaj naj naredim?! Nisem vedela, da imajo samojedi tako močen lovski nagon!
S Sammy-jem trenirava agility in ravno zaradi tega želim odpoklic izboljšati na 100% ali vsaj 99%, da ne bo težav na tekmah. Upam, da bova do naslednje sezone že "zrihtana" toliko, da bova lahko tekmovala.
Bom probala jutri začet z novo vajo "glej me". Zdi se mi zelo uporabna.

Samii, če sem prav razumela, imaš samojeda. Jaz imam samojedko, staro 3-4 leta (azilaš), vzela sem jo pred enim letom. Šele s tem psom sem ugotovila, da nobena pravila vzgoje, ki veljajo za druge "vodljive in ućljive pse", pri njem ne veljajo. Imela sem že nekaj psov, različnih pasem, vendar je ta pasma čisto drugačna. Medtem, ko sem z mešancem labradorcem(tudi azilašem) opravila izpit A z 96 točkami(od 100), sem s samojedko porabila pol leta, da sem jo naučila sedi in eno leto, da sem jo naučila prostor. Naenkrat je začela uhajati od hiše in se potepati, medtem ko je najprej nekaj mesecev bila prilepljena doma. Nič ni zaleglo, bila je popolnoma nepuslušna, ušla mi je pred nosom in nobeni klici niso zalegli, vrnila se je , ko se ji je zljubilo. Če sem se za karkoli jezila, se je polulala in mislila, da je s tem problem rešen. Na sprehodu je obvezno pobegnila in se pred nami vrnila domov. Nekaj časa je celo uničevala stvari. Tako sem bila obupana nad njo, da sem ji rekla, da je neumna misica, samo lepa embalaža, ki je notri prazna in podobno. Vendar se je s časom sama začela spreminjati. Najprej sem ugotovila kar piše v vseh knjigah, da s samojedom zgrda nič ne dosežeš. Sedaj gre naša psička včasih na sprehod odvezana, vendar poskrbimo za to, da nima zunanjih dražljajev, oziroma da jo pravočasno zamotimo, ko se približuje nevarnost. Tudi ona leti za pticami, nos vtakne v vsako luknjo (nekoč je iz nekega brloga gledal samo njen rep), tudi ona bi za nekaj čohanja zamenjala lastnika. Če je dovolj blizu, jo na lep način lahko prikličemo, če pa je preveč oddaljena, ni šans. S temi psi moraš biti vedno dobre volje in nasmejan, vse kar zahtevaš od njih, moraš doseči s smehom in igro. Recimo, prikličeš ga tako, da se delaš, kot da se hočeš igrat in imaš pri sebi najbolj zanimivo igračo, smeješ se, malo zbežiš, skloneš se, mahaš z rokami, skratka, postaneš klovn. Kakršnokoli dviganje glasu in ostri toni imajo nasprotni učinek. Pred drugimi boš izpadla smešno, vendar tega psa ne moreš obravnavati kot druge pasme. Naša naprimer na sprehodu v eno smer teka, proti domu bi jo morali nositi. Ne zato, ker je utrujena, temveč ker je pot domov dolgočasna in ni nič novega. Takrat jo moramo spodbujati, tekati, pohiteti, jo klicati in se po poti igrati. Zavedaj se, da so polarne pasme zelo inteligentne, zzato so za nekatere preveč samostojne in neposlušne. Ti psi so sposobni sami presoditi, kaj je za njih bolje in to storijo. To ni znak dominantnosti, ampak možnost lastne presoje in ne podrejenost za vsako ceno. Samojed je partner in ne hlapec. Z njim boš porabila več časa za vzgojo, kot s katerim drugim psom. Vsako učenje bo trajalo dolgo časa, vendar bo bolj trdno. Zato pa bo tvojemu psu, ko bo odrasel, manjkala samo beseda.

Karmen, to si pa tako lepo napisala... :)
Sem se kar z vama na sprehodu znašla, tako živo si opisala!

Jaz o polarnih pasmah res nimam pojma, zato se raje nisem spuščala v podrobnosti. Resda so psi, kot ostali, vendar je popolnoma res, da vsaka pasma nosi svoje posebnosti in zanke.
Sama imam bokserje; to pasmo res dobro poznam. Vendar, ko že misliš, da jih imaš pogruntane do obisti, spoznaš novege, ki te spet preseneti. Vsak pes ima svojo zgodbo, svoje.. malo drugačno življenje.

Drugače pa še vedno nebi mogel škoditi kakšen 20 meterski štrik, tak tanek, za psa komaj opazen. Tak, ki se uporablja za sledenje. Tako se Sammy ne bo mogel oddaljiti od tebe več kot ti hočeš, pa ko bo delal kako neumnost, ga samo malo cukneš, da dobi tvojo pozornost, ga pokličeš, mu daš priboljšek in preusmeriš njegovo pozornost kam drugam. Ta metoda je zelo bazična in prav nič poglobljena, ampak včasih tudi to pomaga.

LP

Sammy, bodi srečna, da je tvoj dominantnež samojed. Ne želi si imet kakšne dominantne doge ali kaj takega. Mi smo imeli z našim psom ogromno borb glede dominantnosti, saj si nas je ves čas podrejal. Izkoristil je vsako priložnost, da je bil višji od nas in v glavnem si nas je vidno podrejal. Ampak veš kako je ... jaz ne verjamem reku, da se da psa brez trde roke vzgojit. Mogoče kakšnega labradorca, samo psa, kot je pa beauceron je pa skoraj nemogoče, še posebej če je trmast in zelo dominanten po značaju. Z našim smo poskusili na 100 lepih načinov: vse na nežno, pohvale, igrače, iz roke je moral jesti brikete enega po enega tudi po 15 minut ... a ni povsem pomagalo. In smo se začeli malo pogovarjati s poznavalci - eden ima doma nekakšne češkoslovaške volkove, 2 nemška ovčarja in rottija. Delajo kot urca in so na splošno izjemno dobri psi. Ko smo mu povedali za našo zgodbo, sploh ni mogel verjeti. Je prišel lepo na dvorišče, pes je lepo pritekel, da bo skočil s tacami in pozdravil in nekaj dominiral, en, dva in že ga je imel tipo na tleh. Pes se je dolgo upiral, a ko je spoznal, da je oni močnejši, je priznal poraz. In mi smo naredili isto in mislim, da se je kar splačalo. Nekaj pa drži kot pribito - psa ne smeš nikoli pretepati s palico! Mora pa imeti trdo besedo, biti na kratko, a pretepati ga ne smeš, ker si bo vse še preveč zapomnil.

Ajde, zdaj pa citirajte  ;D

kot prvo pzorko,
skakanje po ljudeh ni nobeno "dominantno" obnasanje, ampak veselje in "pozdrav",
drugic bo verjetno malo treba pospraviti z mnenjem, da hocejo psi dominirati in prevzemati vodstvo. velika vecina psov vseh pasem si zeli biti vodenih, si zeli pametnega in zanimivega voditelja krdela in sele, ce "the boss" dela napake, ni dosleden, ne "zna" voditi, se kaksen spomni, da bi bilo pamtno, ce sam prevzame vodstvo.
tretje pa je, da lahko vzgajas psa s prisilo ali brez - lahko se odlocis sam, kaj ti je ljubse, da te pes uboga, ker se te boji ali da te uboga, ker te spostuje kot "sefa".
s silo, trdo besedo...gre verjeno hitreje, ker je pac manj zamudno psa zadrgniti z ovratnico in posteno nadreti, kot mu nekaj casa "dopovedovati" kaj zelis od njega.
meni je druga varianta boljsa in kar deluje - pa bi se sel staviti, da so moje file bolj "trmaste" kot tvoj beauceron.
lp
marko

ps: zal brez citatov!

Vprašanje za Pzorka!

Kaj pa je tipo naredil, da je imel takoj tvojega psa na tleh?
Samo z lepimi besedami, kar ne verjamem.

            lp erika

Marko, jaz mislim da sta dve vrsti skakanja. Eno je če pes skoči nate od veselja, eno pa je da pes skoči nate in se te oklene z nogami. To pa je znak dominance, vsaj kar sem jaz odnesla od šolanja. Ti dam moj primer; na poligonu delaš neko vajo(npr. poleg), vaja se konča, ti psa pohvališ, pes skoči nate in se te s prednjimi nogami oklene(lahko tudi naskakovanje).

ce pes skoci nate in te skusa "pojahati" je to gotovo znak dominance. skakanje v pasji soli po koncani vaji, sem pa jaz vedno tolmacil z veseljem, da je vaje konec, in tudi "oklenil" se me se ni nobeden mojih psov.
sicer pa ne trdim, da sem ultimativni strokovnjak in mogoce tudi nimam prav. vseeno, po mojih izkusnjah je normalen pes z normalno vzgoji srecen, ce mu "ni treba" prevzeti "vodstva".

moji psi (bokserji) stalno skačejo po meni in drugih, ker so veseli in bi radi osebi polizali obraz. Mene to nič ne moti. Bolj moteče zna pa to biti pri mošhih - he, he. Pojahal me pa še noben od mojih psov ni.

Se strinjam  z markotom, ki pravi, da pes želi biti voden, če je le to vodstvo sprejemljivo. Lastniki pogosto naredijo veliko napak, ker se ne zavedajo pasje logike. Psa si kupijo, da bo šel z njimi na sprehod, ne zavedajo pa se, da bodo odslej morali biti v pasjih očeh trop psov. Tako nas namreč psi sprejemajo.

Take vrste podiranja na tla se mi zdi neprimerno in me ljudje, ki dalajo podobne stvari spomnijo na najine (moje in Avikove) trpeče ure v pasji šoli, ko sva se začela pripravljala na SchH1 -  na t.i. "staro šolo" klasike.  :'(

Da, pes nas je dostikrat hotel pojahati in bi pomoje tudi zdaj, če bi bil višji od nas. Včasih me prav razočara. Če npr sedim na travi, pride lepo on zraven, je hudooooo priden, cartljiv, naenkrat pa se začne sumljivo obnašat, kr se začne stiskat k meni in me na koncu naskoči. Mislim ... halo? No, pa to se redko zgodi, ker nisem dostikrat nižji od njega.

Jaz sem hotel samo povedati, da psa moramo vzgajati na lep način, s pohvalami, nagradami ... Ampak da je včasih tudi potrebna trda roka, ker se pes začne preveč delat frajerja.

Meni je všeč, da se moji psi obnašajo kot frajerji. Všeč mi je, da imajo svojo osebnost in tudi kako dobro, včasih malo lumpasto idejo.
Ko to vidim, sem vesela, da imam predvidljive pse, ki jim lahko popolnoma zaupam, ki pa še vedno imajo svojo pristno identiteto in osebnost in me po vseh teh letih še vedno kdaj pa kdaj presenetijo s svojo originalnostjo.
Zatreti psa v kali je najmanjši problem. Težko pa je znati najti z njim simbiozo, ki odgovarja obema stranema.

Zakaj te razočara, če te malo pojaha? Mogoče pa tako izkazuje naklonjenost tebi..? Mogoče si pa mu VŠEČ, ali pa smešno dišiš... :-*
Zrihtaj mu raje kako mladenko v pravih dnevih, pa bo točno vedel čemu služi naskakovanje - he, he.

Joj, prav pazimo, da ne bo prišel blizu kaki psici. Ker potem bo pa čisto zmešan. In če bo zavohal kakšno psico, ki se bo gonila, bo naredil vse, da bi prišel do nje.

Tole z naskakovanjem se mi pa zdi, da vse pokvari. Je tko priden, pa prijazen, pol pa kr naenkrat skoči, tiča ven in hop hop.

Ja, ne gre tko. ;D

raje bodi vesel, da je "taprav dec" - he, he ;D

Jaz mislim, da to v tvojem primeru nima veze z dominiranjem. To pač rad počne; saj verjetno ga do minilo.
Stavit grem, da je tvoj pes mlajši od 3 let?
Pa še ti malo pojahaj njega nazaj, pa boš videl kako te bo debelo gledal. Naslednjič, ko bo skočil na tvojo nogo, ga porini dol, pa še ti naskoči njega nazaj - za hec! - probej!  :D

Pzorko, moj pes ima iste fore. Sam da sem malo nižja od njega pa gre v akcijo. Sploh če se uležem na tla, takrat očitno misli da je to povabilo ;D. Nimaš kaj, odrini ga, mu reci NE in pojdi stran.

Ja, še tega mi je treba. Pa da kaka stara soseda vidi.  ;D ;D

Star  pa bo februarja 4 leta. Res pa je, da tej psi  počasi odraščajo.


No, sam bog, da ima  še kdo iste probleme. Saj, dobermani in beacueroni so sorocne dšice.

Naskakovanje brez razloga je ena od oblik neželenega vedenja, pa naj pes naskakuje druge pse ali ljudi. To ga ne bo minilo, kvečjemu se bo potenciralo. Če bo na ta način naskakoval druge pse, bo skoraj vedno izzval pretep. Zakaj pa bi mu dovolili, da to počne z lastnikom? Jaz mu tega ne bi dovolila v nobenem primeru, pa naj bo kakršnekoli pasme ali starosti. Odrinila bi ga in oštela, če pa bi se agresivno upiral, bi ga res zabrisala na hrbet, saj vendar nisem predmet njegovega izživljanja. V pasji šoli smo imeli zlatega prinašalca. ki je tako naskakoval lastnico, da je bila po nogah polna modric in je morala vedno nosili dolge hlače, ker jo je bilo sram. Hvala lepa!

Če je to normalno in smešno (nakterim tukaj gor je), potem je najbolje, da daste hlače dol, se daste na vse štiri in "bogemu" kužku pač dovolite, da opravi do konca  ;D ;D ;D ;D

Malo heca in malo resnice v zgornjem stavku.

To niti pod razno ni normalno, tudi to, da se ga odrine oz. se mu izmakne in da se VI odstranite ni normalno.
Točno to, kot pravi Karmen. V takem primeru se obrniš, ga zbiješ na tla, pa tudi če pade na hrbet. Naj si zapomni in naj nikoli več ne proba kaj takega narediti.

Drugače ti res ostane prva varianta.

Jah, če imaš tak predlog, potem lahko najprej prideš ti k nam in boš prva sprobala, potem bom pa še jaz.

No, sicer je pa že moj kuža imel (celo) izkušnje s psičko, pa čeprav mu ne dovolimo blizu psic. Sicer je tale psica, ki je kljub temu, da je vedno besno renčala in lajala na Aika, ko smo šli na sprehod, imela Aika vedno zelo rada. To smo videli takrat, ko je pobegnila od njenega gospodarja in najprej prišla po uteho k našem psu. Ta je bil zaprt, zato je psička za vedno pobegnila neznano kam.

Izkušnja, ko sta bila oba spuščena pa je bila taka:
pač najprej ovohavanje, nato pa sta se stepla, seveda jo je imel Aik takoj na tleh, nato pa jo je ZAČEL NATEPAVATI V GLAVO. Si lahko predstavljate, kakšen butec je?  ;D ;D Mislim .... halo?!?? V glavo???? ;) ;)

pozdravljeni!
V mislih nisem imela nobene zoofilije ali kakšne podobne seksualne izprijenosti. Pzorkotu sem hotela svetovati samo malo smisla za humor, saj se mi zdi, da zaradi tega naskakovanje preveš obtožuje svojega Aika, ker je drugače čist fajn pesek.

Samo to bom rekla: vsak po svoje.

Simi, a se ti mogoče s klasiko ukvarjaš?

Tudi moj pes včasih malo zgreši, pa je zelo izkušen plemenjak s preko 150imi otroci.
Pa saj tudi ti verjetno ne greš kar takoj k bistvu, ali pač?  ;) ;D

LP

150 otrok?!?!?!?!!? Ja, kako si pa potem pomaga, ko se sosedove kuzlice gonijo?

Ne vem, nič ga ne motijo. Imam tudi psičko, njegovo hčerko, s katero živita skupaj v stanovanu tudi v času gonitve, pa nimam nobenih problemov. Njemu rečem NE, njej pa hlačke dam gor.
Ko pa pripeljejo psičke na parjenje, pa ve za kaj se gre, že ko lastniki s psičko v avtu parkirajo na dvorišču. Ko mu pa rečem še: "LUBICA!", pa čisto ponori. Tako sem ga navadila - da poveže besedo "lubica" s parjenjem.
Drugače pa nimam problemov. Če zavoha lulanje kake goneče se psičke na travi, mu pustim, da zadevo preuči do konca, potem pa greva naprej. V bližnje srečanje z gonečimi psičkami, katere nebi rada da pari, ga pa ne spuščam. V večini so lastniki gonečih se psičk dovolj etični in se v tem času izogibajo krajev z visokim pretokom psov.

Moj humor je bil pač malo črn  8)

Moja primarna "zaposlitev" je ukvarjane z vzgojo psov, sekundarna je klasika.

moj pes se podredi vsakemu cloveku in vecjemu psu. to, da se meni podredi je vredu, ampak, da se drugim me pa prav moti. ne zelim imeti napadalnega psa ampak tudi nocem imeti mucike, ki jo bo vlomilec pobozal ko bo nosil ven stvari. kaj lahko storim? problem je tudi, da je pes velike pasme in lahko koga resno poskuduje ce bo zacel gristi iz strahu.

Zakaj pa naj bi grizel iz strahu, če je podrejen? To sta dve različni stvari. Če je pes še mlad je to čisto normalno in bo z dozorevanjem tudi dobil samozavest (če ga seveda ne boste sami zatrli). Pa veseli bodite, da nimate ravno obratnega problema.

dogue de bordeaux ce se prav spomnim je tvoj pes tako se mlad? tak da glede podrejenosti ne skrbi.. Johny je tudi bil, ne vem do nekje 8 meseca cisto priden- vsakega je imel rad, pa ce je bil pes ali človek.. potem pa je pocasi zacel psoatajati bolj samozavesten.. zdaj pri skoraj 11 mesecih nalaja vsakega ki gre mimo njegovega teritorija, pa do tistih , ki jih ne pozna je nezaupljiv, pa rabi nekaj casa, da ga spozna, pa se gre cartat k njemu.. ok, razen izjem,,tu pa tam se "zaljubi " ze na prvi pogled v ljudi, pa takoj laufa k njim se cartat, cetudi jih prvic vidi ::).. tako da cas bo pokazal svoje, kako bo tvoj pes dozorel oz. kaksen znacaj bo imel ;)

upam, da imate prav. lanabela on je podrejen in vcasih tak prestrasen, da se ne pusti bozat niti kaki mali puncki. in ce bi ga pa puncka posiljevala pa je mozno, da bi se pocutu ogrozenega in ugriznu.

Če je psa strah, ga moraš zelo počasi navajati na stvari, ki se jih boji. Če se boji otrok (to sploh ni tako redko) ga nanje navajaj počasi, naj sodeluje kakšen znanec , najprej naj bo samo v bližini in naj se psu ne približa toliko, da bi bilo psu neprijetno, pozneje lahko pride malo bliže, mu vrže priboljšek ali igračo, še kasneje mu da hrano iz roke, šele ko je to psu povsem v redu, se ga lahko dotakne. Nekako v tem stilu.neznanih otrok pa zaenkrat ne puščaj blizu. Sicer nikjer ne piše, da bi se moral pes pustiti božati neznancem, vendar so pri nas otroci res tako grozno nevzgojeni oz. nepoučeni, kako se pravilno približati tujemu psu, da bi res lahko prišlo do nesreče.