mojpes.net

Pozdravljeni!

Imam 4 mesece staro Jack Russell terierko ki se že od začetka, od kar jo imam boji teme. Ali ima še kdo s svojim psom takšne probleme, oziroma če jih je imel, kako ste to rešili?
Vsak večer ko jo peljem na večerno lulanje+kakanje nastane problem, ker ko vidi da je zunaj tema, se pred vrati obrne in sili noter. Zaradi tega je ponavadi raje vzamem v naročje in odnesem na del dvorišča, ki je osvetljen, pa tudi to ne pomaga, kakor jo dam nazaj na tla, spet začne silit proti domu, prestrašeno gleda, cvili... Ko vidi da ne bom popustila se usede na tja in kuha trmo, tako da jo moram na silo zvleči na travo, kjer potem hitro opravi svoje, potem pa spet začne silit domov... Opazila sem da, če sem kdaj z njo zunaj in se začne temniti, jo to na začetku ne moti, šele ko se zares stemni, začne tečnariti. Saj nočem da postane netopir, samo že večkrat smo bili s prijatelji na kakšnem pikniku, pa sva s partnerjem morala predčasno domov, samo zaradi njenega strahu, ker se nama je smilila , ker je ves čas cvilila in silila proti avtu, domu. :-\
Kaj storiti? Ima kdo kakšno idejo??

Odvisno od tega, kaj jo v temi plaši. Meni so se pri šolanju reševalnih psov, ki se v temi niso upali samostojno gibati po terenu pomagale ovratnice z lučkami (zanimivo, psov ni nič motilo utripanje lučk, se pa dobijo tudi take ki ne utripjo, naj bi pa bile bele in ne barvaste). Kasneje psi niti niso opazili, ko lučk nismo več prižgali. Nekateri psi se ne bojijo teme kot take ampak senc, ki jih psi zaznavajo drugače kot ljudje.

Hmmm...tezko bi rekla kaj tocno jo plasi... Ce recimo vidi da nam nekdo prihaja nasproti, obstane, opazuje, vcasih tudi malo zarenci, ko pa se mimoidoci pribliza, stece proti njemu in maha z repom. Vcasih zvecer gre proti hodniku in zacne rencati in lajati v temo, pomiri se sele, ko grem jaz ali partner tja prizgat luc in potem gre pregledat hodnik, ko vidi da je vse ok, se pomiri. Nasa psicka je bila posvojena, pri prejsnjem lastniku je bila sicer samo en teden, samo se vseeno sprasujem, ce se ji tam ni kaj neprijetnega zgodilo.  :(
Rada bi predvsem vedela kako naj reagiram ko jo je strah. Naj jo vseeno silim da greva ven, naj jo tolazim, ...?? Je mozno da bo s casoma vse skupaj minilo? Zaenkrat ni nic boljše...