mojpes.net

Spet bo nekaj pisanja o pesjanih. O pesjanu. In o pasmi, ki mi je nadvse všeč. Pa o delu, ki ga bova, upam, da korektno opravljala. Da ga bova opravljala z velikim veseljem, že vem. Od jeseni dalje bova zastopala oranžne barve našega društva (http://www.ambasadorji.org) v Domu za ostarele na Taboru v Ljubljani (http://www.duc.si/).

No, spet se bom na začetku malo pomudila pri samem naslovu. Ja, terapevtski pes, terapija z živalmi. Mislim, da si nas večina vsaj približno nekaj predstavlja pod tem pojmom. Vendar Mini še ni terapevtski pes, ampak je pes, izšolan za aktivnosti s pomočjo živali. Tibogca, bi rekla Urša, kaj pa je zdaj to za ena reč? Sliši se kunštno. Po eni strani tudi je, po drugi strani gre pa za to, da vodnik s svojim psom obišče uporabnike, z njimi poklepeta o tem in onem, pes pa medtem uživa v čohanju, sem in tja pokaže kak trikec, ali mora celo na ukaz sesti in dati šapo. Čeprav se zdi, da gre samo za kramljanje, je kljub temu treba paziti, da pes uporabnikov ne spravi s svojo prisotnostjo in obnašanjem v stisko. Seveda je seter primeren za izvajanje takšnih aktivnosti. Pravzaprav mislim, da je vsak pes primeren za karkoli, če se seveda vodnik dovolj zgodaj odloči, kaj bo s psom počel, in ga začne od dneva nič s pravilnim pristopom usmerjati k želenemu cilju. Ne glede na to, kaj počnemo s psom, je pa potrebno upoštevati omejitve (in prednosti) posamezne pasme, predvsem pa posameznega psa.

Setri so ponavadi zelo veliki in živahni psi. Torej kot nalašč za druženje z otroki. Ja, to je fino. Vemo, da se setri izjemno radi igrajo z raznoraznimi žogami, cufami in podobnimi kozlarijami. Vendar je treba biti izjemno pazljiv, da pri igri niso pregrobi, da igrače lepo jemljejo iz otroških rok. Če se otroci upajo z njimi cukati, moramo biti pazljivi, da niso premočni in da po možnosti ne pregrizavajo, saj se hitro znajde otroška roka med zobom in igračo. Saj vemo, igra, samo ugriz je pa vseeno ugriz. Zaradi velikosti pasme je treba paziti, da pes otroka ne podre ali se vanj ne zaleti (ali pa s polno paro priteče in se ustavi milimeter pred otrokom). Ponavadi želimo pred igro otrokom kaj povedati o različnih pasjih temah. Zato mora biti seter tudi pri miru (ja, ja, saj vem, rekli boste, nemogoče, a nemogoče mora biti mogoče, če se želimo iti tovrstne aktivnosti). Pustiti se mora česati, pregledovati zobe, brisati …, tudi če to počnejo drugi ljudje, čeprav so miceni. Seveda se mora pa pustiti do nezavesti čohati, kar pa za rdeče spake ni pretežko. Tako pri malih ljudeh kot pri starejših je treba paziti, da setri niso preveč divjaški, oz. da ne počnejo kakšni setrolikih kozlarij, kot so mlatenje s tacami ali usedanje v naročje.

Torej če se želimo iti aktivnosti s setrom, moramo psa umiriti in ga naučiti nežne igre. Zelo pomembno je, da ga naučimo, da lepo vzame priboljške iz roke. Uporabniki želijo mnogokrat hraniti oz. nagrajevati kužke, zato je pomembno, da ta vzame priboljšek lepo, tako, da se po možnosti z zobmi ne dotakne uporabnikove roke. Ker so pa setri izjemni proizvajalci sline, je vedno treba imeti s seboj ogromno brisačo, da psa brišemo okoli gobčka, da ne pljuva naokrog in da se pod njim ne naredi ogromna luža.

To so zaenkrat moje skromne izkušnje s setrom in aktivnostmi. Ko bom pa nabrala nekaj več kilometrine z delom, pa poročam o izkušnjah dalje.

super napisano <:]
pa še kake fotke ;)

MINI KOT DELAVNI PESJAN

Mini je bil kot mali kužek kar precej bolan. Imel je težave s kostmi, nič ni jedel in je bil na sploh bolj kot ne cunjica. In kot tak je postal pravi princesek. Ali moja princeska blesava. Najprej se je bilo treba naučiti, da so drugi ljudje čisto v redu, da ga avtobus ali tovornjak ne bosta pojedla. Če je kdo kihnil preveč naglas, se je skril pod kako mizo (na sploh se zelo rad skriva pod mizami in v temnih kotih tuš kabine). Ko je malo odrasel in ugotovil, da ga zunanji svet ne bo pojedel, sva postala malo bolj pogumna in hodila na obisk v Zavod Janeza Levca. Tam se je navadil na hrušč in trušč, ampak tudi ne čisto in popolnoma. Ena kava pri mulcih je pomenila nekajurno trdno spanje. Tudi na izpitu je sicer prav pogumno prenesel napade raznorazne mularije, ki mu je istočasno brskala po gobcu za izgubljenimi žogami in mu ležala na trebuhu. Pri babicah in dedkih je bilo mnogo boljše. Niso vpili, kričali, tekali naokrog. In prav imenitno so znali božat. Tako da Mini (in jaz z njim) zelo navijava za delo pri dedkih in babicah oz. z nekoliko mirnejšimi osebami. Saj se bučman irski dobro odziva na vse situacije, pravzaprav, samo če že smemo izbirati …

Vsako delo, pa naj bo kakršnokoli, mora biti nam in psu v veselje. Psa zaradi svojih idej in želja ne smemo siliti v nič, čeprav bi mi radi nekaj, pes pa ne, tu zmaga pes. Je naš pripomoček, brez katerega ne moremo nič. In če se on dobro ne počuti pri delu, ne da od sebe tistega, kar bi lahko. Torej bom poskrbela, da se bo pri delu počutil v redu, sproščenega in zadovoljnega, da bova lahko oba uživala v delu, ki sem ga tako 'demokratično' izbrala.

Teja, hvala. Nekaj malega fotk najdeš tule (http://nezekbezek.blogspot.com/2011/07/prvi-obisk.html), kjer je tudi opisan najin prvi skupni obisk.

Super napisano, Mini pa je krasen terapevt. Se že po slikah vidi.

Hvala, Itlam. Danes gremo v Idrijo na prvi dan psov pomočnikov (http://www.mojpes.net/modules/news/article.php?storyid=1783), bili pa smo tudi na CSD Škofja loka (http://nezekbezek.blogspot.com/2011/08/drugi-obisk.html). Slikice z obeh dogodkov še bojo.

(http://www.mojpes.net/galerija/albums/idrija2011/DSC07404.jpg)

Ambasadorji in tornjaki prihajajo na prvi tir.

(http://www.mojpes.net/galerija/albums/idrija2011/DSC07551.jpg)

Ambasador nasmeha Minec v službi (oprtnik še dobi, zaenkrat samo rutica, ki pove, da je kuža šolan za AAA).

(http://www.mojpes.net/galerija/albums/idrija2011/DSC07510.jpg)

Ambasador Sky (stoji in komentira dogajanje) in tornjakinja Viki.


Slikice je zakrivil Mirč in jih najdete v galeriji (http://www.mojpes.net/galerija/displayimage.php?album=1044&pos=44).

Zvezdi članka o Prvem slovenskem dnevu psov pomočnikov v Idriji (Primorske novice, torek, 13.9.2011) sta prav "Irc in Busanc" :) - torej Mini in Sky. Na mojo veliko žalost sem bila zaposlena z družinsko trgatvijo in sem tako srečanje z oboževanim setrčkom Mincem (spet) zamudila ... Mince, tole je zate >3, tole pa za tvojega "bosanskega" kolega >3

Tule je pa članek iz PN:
(http://www.shrani.si/t/o/ed/1M5ATgOE/mini-idrija.jpg) (http://www.shrani.si/?o/ed/1M5ATgOE/mini-idrija.jpg)

Hvala :D. Smo se imeli lušno v Idriji (pa koristno je bilo tudi). Sem vesela, da smo bili del tega.

Včeraj sva bila z Mincem v Izoli pri slepih otrocih. Spoznala sva tudi Nino in Ojo, ki sta ambasadorki že dlje časa. Super punci sta. Njun Žiga je bil uradni fotograf. Ko pošljeta slikce, seveda dopolnim poročilo (http://nezekbezek.blogspot.com/2011/09/obisk-pri-slepih-otrocih-v-izoli.html)

Mini (http://nezekbezek.blogspot.com/2011/10/strah-pred-psom-in-kinoloska-urica-v.html) je poskusil pregnati strah romskim otrokom v Novem mestu in skrbel, da bodo le ti znali delati s psi :). Sicer pa že pridno razveseljuje babice in dedke v Domu za starostnike na Taboru vsakih 14 dni.

Mini je zadnje nekaj dni razveseljeval tudi mene, sicer samo na fotkah, pa vseeno >3 Tule je rezultat tega razveseljevanja :D
(http://www.shrani.si/f/s/Nj/1hGTUPsv/nov8-006.jpg)

MamaF, tvoje tablice so vse boljše in boljše :D. Všeč mi je, da si začela uporabljat različne barvne kombinacije O0
Pa krasen model si imela ;)

Poročilo z obiskov pri starostnikih je tudi na mojpes.netu - klik (http://www.mojpes.net/modules/news/article.php?storyid=1828).

Kako se seter (Minecbinecpobalinec) obnese kot terapevtski pes, lahko spremljate tudi v Ambasadorjevem dnevniku na portalu. Vabljeni k branju.