mojpes.net

Premišljujem, da bi si kupil beagla in bi vas prosil za razne nasvete in mnenja.

Sem študent v LJ in imam zelo razgiban urnik, nikoli nimam po 8 ur skupaj faxa, največ in poredko 6 ur. Doma imamo 11 let staro maltežanko, ki je bolj kot ne pod "maminim režimom" ki pa je za moje pojme nekoliko zgrešen, saj jo ima za človeka. Glede na to da ni bila šolana, je zelo dobro vzgojena, in ni nikoli imela težav s psi in ljudmi. Tudi povodec ni videla večkrat kot 10krat v življenju.

Že kakšen mesec premišljujem ali zmožnost skrbeti za psa pretehta mojo željo in zato sem tudi prebral veliko knjih o pseh ter obiskal takšne in drugačne strani in forume da bi si čimbolj razširil moje znanje in ocenil ali bi si vzel beagla ali ne... Zelo rad bi v prihodnosti opravil tečaj oz. izpit za kinologa in z našo Oxo si ne morem več pomagati, ker je prestara in tudi ni najbolj primerna pasma. Tako, da sem si po skrbnem listanju in pregledu opisih pasem, izbral beagla.

Zanima me, ali je s pravilnim šolanjem pes primeren za v stanovanje? Ker vem tudi, da pasma ne določa energije psu, bi si izbiri mladička izbral takšnega, ki bi ustrezal meni, torej ne preveč živega in ne preveč mirnega.

Prosil bi, če ima kdo beagla v podobnih okoliščinah kot jaz, da poda svoje mnenje in izkušnje.

Lep pozdrav

AndrazM, kar nekaj biglašev je med nami, bi pa vseeno predlagala, da prebereš pasemsko temo, pa potem bolj detajlno vprašaš tam, kar te bo zanimalo - http://www.mojpes.net/forum/index.php/topic,7391.0.html

Če je za njih značilno da "pobegnejo za vonjem" jih lahko na samem (sprehod po gozdu/travniku) spustiš iz povodca ali tudi takrat ne?

Živjo Andraž,

lepo da se znimaš za beagla, sicer upoštevaj nasvet Jane, tam boš veliko izvedel.

Povem pa lahko na kratko, da je beagle izredno zahteven pes in žal z maltežanko se sploh ne da primerjati, tako, da če boš kužka vzgajal sam in v stanovanju je to izredno zahtevna naloga, ki se lahko hitro "sfiži".

Kuža ni rad sam in to lahko pokaže na različne načine, npr. da ti bo "zdemoliral" celo stanovanje, ali pa bo s svojim laježem ob živce spravil celo sosesko. To je definitivno izredno "hiperaktivna" živalica in ves tvoj prosti čas bo zahtevala zase, tako da študij pa pa, ali pa boš imel definitvno velike probleme z študijem.

Verjemi mi, da si v leglu ne boš mogel izbrati tako mirnega, da se nebi uresničevalo tisto, kar je napisano zgoraj, lahko bo le blažja oblika zgornjega, ker tisto, kar ima beagle v krvi, ne moreš zbrisati in to je: močen lajež in izredno rad laja, živahnost - polno energije in pa lovski nagon, pa seveda na tone dlake po stanovanju.

Skratka mislim, da si izbral res dokaj zahtevno kombinacijo, sploh pa še enkrat, beagla ne primerjaj z maltežanom, ker ti bo hitro žal. Kar se tiče brez povodca, pozabi, razen če se s psom res ukvarjaš cele dneve (kar dvomim), pa še vedno ne verjamem da ti bo uspelo, ker če ima močen nagon, ga edino vrvica zadrži in nič drugega.

Moj nasvet je, da raje pošteno razmisli, beagle je ena od slabših izbir, za pogoje, ki si jih omenil.

Lp

Hvala, imam pol leta za razmislek tako da bo temeljit :) Čeprav koliko berem na zgornjem linku imajo ljudje težave z njimi, ker ne posvetijo dovolj časa vzgoji ali pa je pes=človek... Menil sem se z nekaj inštruktorji in pravijo, da če je vzgoja dobra (od prvega dneva) ni težav z nobeno pasmo...
Primer: Starši kupijo psička (katere koli pasme) otroku, ta ne zna za njega skrbeti, starši si mislijo da ni njihova odgovornost, kuža je "nemogoč" pride do objav na forumih kako nemogoča je ta pasma...
Primer 2: pred nakupom psa, se bodoči lastnik dobro pozanima, spozna pasmo, tehnike učenja in psihologijo psa, ...zadeva rešena
Mislim in upam, da spadam pod 2. primer in nebi smel imeti težav...

Ja Andraž super,

vendar se zavedaj, da se da res vsakega psa vzgojiti, vendar npr. maltežana, da nebo problemov lahko vzgojiš v parih dneh, beagla pa v mesecih, ... . Verjemi mi doma imamo 2 beagla in zadeva ni enostavna, kljub velikemu znanju, pameten biti je najlažje, zadevo dejansko izpeljati, pa je druga zadeva in verjemi mi, beagle ni enostaven, ravno zaradi svoje vztranosti. Dam primer, mi imamo doma 14 mesecev staro psičko vse OK, ukvajamo se z njo čisto ves svoj prosti čas, ker čene kljub temu, da ve da ne sme, bo delala ravno tisto, zato, da bo pritegnila tvojo pozornost, torej, če res po tvojih 6 urah na faxu imaš potem 100% čas za psa in se boš res ukvajal z njim potem OK, samo veš, da v realnosti ni tako, zato tudi je toliko zavrženih psov (predvsem beaglov, ker dejansko jim ljudje niso kos). Tudi ko te ne bo doma, bo počel ravno tisto, kar ne sme, ker je nagajiv, navihan in živ in tega se do njegovega 3 leta starosti ali še več ne boš znebil. Pri beaglu se vzgoja in doslednost ne konča nikoli in le malo ljudi je bolj vztrajnih kot je beagle.

Je pa res, da pa ljudje velikokrat posplošujejo in tudi normalno je da ti bo vsak inštruktor povedal, da se psa da vzgojiti, kar ne morem zanikati, samo nihče ti pa ne pove, da maltežana ali kakšno manj zahtevno pasmo vzgojiš 1000x hitreje kot beagla, vejemi iz lastnih izkušenj, da ti teoretično znanje nebo nevem kaj dosti pomagalo, pri beaglu so najbolj iskani "železni" živci in 'pa veliiiiiko časa, ki ga boš moral nameniti psu, da boš dosegel tisto, kar pri drugih pasmah dosežeš brez truda. Jaz npr. imam doma tudi afghanistanca (za katerega veliko ljudi meni, da je najbolj butast pes) pa ti povem, da je mala malica proti beaglu, beagle pa zna na 1000 in en način načeti tvoje živce.

Zato ne poslušaj ljudi, ki beaglov še niso imeli, poslušaj tiste, ki jih imajo že več let in tam boš izvedel najbolj uporabne stvari, to kar je v knjigah pa je itak enostavna zadeva, praksa, pa je čisto nekaj drugega, tako je tudi z ostalimi zadevami, teorija je teorija, praksa je pa praksa in ravno pri njej veliko stvari odpove, kljub vsemu teoretičnemu znanju. Primer: h kateremu človeku bi raje prisedel v avto, k tistemu, ki pozna princip vožnje iz knjige, avta pa še enega ni vozil, ali k tistemu, ki je prevozil že kar precej kilometrov?? No, jaz definitvo k zadnjemu, pač odločitev pa je stvar posameznika.

Lp

Z vzgojo psa (ne človeka) ne moreš spremenit, ampak mu le okvire postaviš. Pasme niso nastale zaradi lepega.
Ni čisto nemogoče, kar želiš, ampak iz bigla ne boš nikoli mogel narediti ovčarja in seveda tudi obratno. Vedno boš moral imeti oči na hrbtu tudi, če bo pes imel krasen in oh in sploh odpoklic. Nikoli ne boš smel biti sproščen v naravi s spuščenim psom, če ne boš hotel da goni. To je dejstvo tudi če ti res rata odpoklic naredit v nulo.
Treba je biti pripravljen na "negativne" lastnosti pasme. Ne smejo nas motiti potencialne posledice in moramo biti pripravljeni, da preprečimo, da bi naš pes posegal v kvaliteto življenja drugih ljudi in živali. In seveda biti odgovoren in vesten. V tem primeru, če ne gre ravno vse po planih to pomeni pes na vrvici povsod, kjer ni primerno zagrajeno ali kako drugače varno. Kaj pa bo v primeru dretja v bloku?
To je lovski pes gonič, ustvarjen za glasno gonjo v tropu. Kaj to pomeni, ti je napisala Ferry in v primerni temi je o tem sigurno še veliko napisanega.

Kdor ni pripravljen na "negativne" lastnosti v vseh pogledih, niti dobrih ni vreden.

Če boš vse to vzel v zakup verjamem, da boš krasen vodnik svojemu biglu, če pa misliš, da mu lahko spremeniš naravo pa boš na koncu razočaran in zelo verjetno bo nastradal ravno pes, ki bo moral iskat nov dom.

Vsaka pasme ma pluse in minuse, glede na to kaj pričakujemo od nje.

Sama si recimo nikakor ne predstavljam življenja s psom, ki bi moral biti vedno in povsod na vrvici in vedno bom iskala pse, ki ali majo nizek lovski nagon ali so  dovolj vodljivi za normalno delo na odpoklicu. Nisem več otrok in žal nimam več toliko časa. V to kategorijo spada v bistvu veliko pasem in to ni edina zadeva na katero bom gledala. V grobem v moje "neprimerne" spadajo hrti in goniči, čeprav mislim, da bom prej ali slej pristala na življenje z enim hrtom, ker jih moj partner obožuje in kolikor ga poznam bi karakterno zelo pasali skupaj. Ampak bo on njegov vodnik. Ne jaz. Jaz bom samo pomagala. ;)
Eno malčkeno osebnega mnenja in ravnanja, da ne bo samo "teženje" :P
100 ljudi 100 čudi... :D

Super povedano AngSeter,

vedno se je najbolje spoprijeti z minusi določene pasme in so potem + le v veselje, če pa gre obratno, da se gleda le pluse, potem pa hitro sledijo razočaranja in zapuščene živali.

Res je kar si napisala za hrte in goniče in mi imamo vse te primerke, ki pa jih ravno zaradi določenih "nepredvidljivosti" ne izpustimo iz vrvice, pač, če se človek že v štartu sprijazni z določenimi genetskimi lastnostmi določene pasme, potem res ni problemov, če pa želi spreminjati prirojene lastnosti, potem pa bo sobivanje težko za lastnika in psa. Kot si napisala je naravnost smešno kako določeni ljudje skušajo iz beaglov naredit "nelajajoče" pse, čeprav so bili prav ustvarjeni z željo po močnem prodornem laježu in veselju do lajanja, saj je to ob gonji divjadi zelo lepa in nujna lastnost in pa seveda je žalostno poslušati ljudi, kako ga skušajo odvajati, da vleče nosek po tleh za kakšno "dišečo"  lisičko ali zajčkom, zakaj pa? saj je vendar lovski pes, zakaj so potem kupili lovskega psa in ga skušajo potem spremeniti v nelovskega. Toliko je pasem pod tem milim nebom, da si res lahko vsak najde takega, ki mu pa res ustreza in če želiš psa sprehajati brez vrvice, če hočeš narediti iz njega "superposlušnega" kužka, če nočeš laježa ali če bo kužek del dneva tudi sam doma, potem si omisli drugo pasmo in ne beagla in zadeva je rešena.

Žal pa pri veliko ljudeh, videz psa prevlada nad vsem >:(.

Če bi vsi tako razmišljali kot ti AngSeter,  bi bi svet preveč lep ::).

Lp

Da ne boš rekla, da vsi inštruktorji trdijo, da se da vse z vzgojo rešit  :P

Ne želim biti nespoštljiv sam zakaj pa ne?

AndrazM

veliko se da z vzgojo rešit, vse pa res najbrž ne, treba je poudariti, da npr. odpoklic pri beaglu skoraj verjetno ne bo deloval pri močnem nagonu (ni nujno da ga imajo čisto vsi, tudi tukaj se že beagli izrojevajo), to se moraš zavedati. Se pa da beagla sigurno marsikaj naučit, poudarek pa je, da je potrebno veliiiiko truda (več kot pri večini drugih pasem) in da se bo kužek začel umirjati šele nekje po 3 letu starosti, pa še potem ni konec njegovih "lumparij".

Beagle je tropni kužek in se bo samevanje doma znal na svoj način "zahvaliti" lastniku. Pri moji prijateljici so se začele težave šele pri 6 let stari psički, vedno je bila za beagla neverjetno pridna, zdaj pa jim ob vsakem odhodu od doma uničuje stanovanje, zgrizla jim je okna, spraskala parket, da ne govorimo o namernem lulanju po stanovanju itd. No mi pri našem starejšem (6 let) imamo podobno težavo, izredno je navezan na mojo mami (doma ima vedno še 2 pasja prijateljčka, ker prej je bilo brez njih še bolj hudo), in ko odhaja (daljša odsotnost - npr. dopust), potem v stanovanju laja po več ur, spraska vrata in stene, skratka "zabavno", pa nič ne moremo, ker to naredi v naši odsotnosti.

Za beagla je najbolj idealno, da je pri veliki družini, ki živi v hiši in čas veliko preživlja v naravi, predvsem pa, da ima cel dan vsaj enega prijateljčka, najlepše zanj je če je štirinožni, čene pa vsaj dvonožni. In tako je beaglu omogočeno, da večino svoje odvečne energije strese v naravi in ne v stanovanju, tudi lajež tam ni moteč.

Sicer pa vprašam zakaj beagle, če želiš psa, ki bi hodil poleg brez povodca??? Pasem je na tisoče.

Lp

Pasme niso nastale zaradi lepega, ampak zaradi potreb po določenih karakternih in fizičnih lastnosti, ki so omogočale opravljanje določenega dela.

Karakter se tudi deduje, čeprav je kombinacija skupaj z okoljem. Prirojenega ne moreš spremenit. lahko samo primerno odvodiš, postaviš meje... Zatret ne moreš in ne smeš, ker sicer dobiš tempirano bombo in nesrečnega psa in posledično lastnika. Potrebno je delovati v skladu s pasjo naravo in tudi če pač nekdo, ki ima lovsko pasmo in ni lovec, mora poskrbet, da pes dobi primerno okolje kjer lahko varno izživi svoje nagone... Katere in kako je pa odvisno od vsakega posameznika posebej.

Bigel (lovski pes. ki spada med goniče) je lahko agilitaški pes, lahko je celo reševalni pes ali "samo" družinski pes, ampak samo in izključno v skladu z njegovo naravo. Samo, če ima vodnika, ki mu zna prisluhniti in razumeti ter delo prilagoditi njemu. Predvsem pa ne pričakovat enako delo oz. obnašanje kot pri kaki drugi pasmi tako pri delu, kot doma.

Toplo priporočam, da v teh mesecih spoznaš in se družiš s čim več RAZLIČNIMI bigli in njihovimi lastniki.

AngSeter je povzela vse tisto, kar bi imela sama napisati glede katerekoli pasme. Ponavadi se vključujem pri izbiri bokserjev, ki so večinoma 'izbrani za nakup' podobno kot beagli - zaradi izgleda, v karakterne značilnosti, posebej tiste, ki jih delajo različne od drugih pasem, pa se poglablja le redkokdo. Pa so posebni - tako beagli kot bokserji.

Zadnji stavek iz zgornjega citata polagam tudi sama na srce AndrazuM. Nihče drug ne more predstaviti beagla tako, kot ga lahko njegov lastnik in kot se lahko beagle sam. Vendar ne velja samo en beagle in samo en lastnik. Čim več jih spoznaš, tem več boš vedel o tem, kako bo izgledalo tvoje življenje po nakupu beagla.

Jaz za beagla sicer ne vem, imam pa borzojko. In ja, zelo poredko jo spustim (v neograjenem), pa še takrat sem na trnih oz. jo tudi pripnem takoj, ko se mi samo na približno zazdi, da se ji nekaj plete po glavi. In to je v 99,9%. Pa uboga vse oz. je super pes. Lovski nagon pa...
p.s. Zadnjič sem nabirala kostanj. Sem si jo privezala za pas za vsak slučaj. Napaka, ker sem po luftu letela, ko je videla enega zajca tam nekje...

A potem znajo (nekateri) beagli pri katerih je ta nagon močen, na sprehodu skozi gozd, če mu slediš na dolgem povodcu, najdit zajce ipd?

Še kaj drugega, ne samo zajca.Saj vem,da je večini ljudi Beagle luškan,ne preveč velik, živahen pes,ki bi bil primeren tudi za v stanovanje.Pa še kratko dlako ima,tako da čiščenja najbrž ni veliko.Napaka!To je še vedno "LOVSKI "pes z izrazito izraženim nagonom,delovni pes,ki še ni izgubil svojih prirojenih lastnosti.In tega dejstva se morajo zavedati vsi zdajšnji in bodoči lastniki te pasme.
Tjaša

...da ne bi potem redno srečevali nesrečnih lastnikov biglčkov s praznimi fleksiji v rokah.....ki poparjeni postopajo gor in dol ob robu kakšne koruze in čakajo da se njihov pustolovec naveliča gonje....

Ful dlake puščajo in blazno zoprna je za čistiti. :P ::)


Sicer mi pa ni jasno, zakaj bi pri beaglu skušal kakorkoli zatreti lovski nagon. O.K., toliko že, da lahko z njim normalno funkcioniraš. Ampak "poleg" brez povodca v gozdu?! ??? Beagle je lovec in mene pri tej pasmi privlači ravno to - karakter, ki sovpada z njihovo šnofljico. >3

Sonce rumeno,

dobro si napisala, vse je res.

AndraZ, ampak z lovskim psom v gozdu na dolgem povodcu?!?!? Mislim, da je to misija nemogoče. Kaj pa grmičevje, vejice, drevesa ???? pa tekanje za njim in razpletanje in napletanje med tem ovirami, hm ..., mi niti na kraj pameti ne pade.

Malo premisli, kje so ponavadi zajčki, v grmičevju, ločju in ravno tja čez bo drvel begale in kaj potem ti pa za njim čez vso goščavo pa še vrvica se ne sme zaplesti, potem pa če pomislimo na naslabši scenarij, da ti ta vrvica uide iz rok, no pa imaš zelo verjetno mrtvega beagla, ker se bo nekje zapletel z vrvico in se nebo mogel več vrniti in če ga neboš najdel je po njem. Vem, ko smo bili mi z lovci na PNZ-ju, mi niso dovolili imeti na psu niti ovratnice, ker se tudi z njo lahko zatakne v kakšno vejevje in je konec, če ga ne najdeš.

LP

mogoče ne spada povsem v to temo ampak vseeno ... kako pogosto pa se zgodi, da se pes kam ujame in se ne more sam rešiti v gozdu ... da je kriva ovratnica?
jaz jo snemam res samo pri plavanju, da se ne zatakne kam v nanešeno vejevje ... v gozdu se je še čez vsak grm sam rešil ... pa je večino časa po grmovju

Laeja,ne boš verjela zelo pogosto.Še pri sledenju,kjer se lahko uporablja v gozdu dolgi sledni povodec in oprsnica dobi pes več točk če nima nič na sebi in prosto sledi.Včasih so lovci med pogonom dajali psom namesto navadnih ovratnic signirne ovratnice(flourescentne),ki so se zapenjale na ježke.Danes se še to ne uporablja.Mislim,da tudi agilitaški psi med tekom ne smejo uporabljati nobenih ovratnic.kar se pa tiče tega,da se je tvoj pes še vedno sam rešil-vse je enkrat prvič,in tudi prvič je lahko dokončno.
Ferry,saj vemo kako gre to z dlako-celo leto odpada kot listje jeseni. ;D ;D :P.Ja,ja,pa zapiči se v vsako stvar.Čez leto ali dve ne potrebuješ novega tepiha ali kavča,je že na novo bogato okosmaten.
Tjaša

značko daš potem tudi na signirno ovratnico? to imajo v običajnih trgovinah ali kje drugje ... jaz jo bolj zaradi njegove varnosti pustim gor sicer na navadni ovratnici .. sicer se še ni zgodilo, da bi ušel, ampak nikoli ne veš .. zato imam rajši gor ovratnico
... vprašala sem v tem smislu če se lahko na hitro kam obesi, da mu ne moreš več pomagat... če bi se samo tako ujel v grmovje in ne bi mogel nikamor me ne skrbi toliko, ker se še vedno reši preden pridem

Par beaglovskih:
- beagle in bivalna kletka (obvezno prebrat komentar laSTNIka)
http://www.youtube.com/watch?v=y3YR_DfnYpE
-lovski nagon:
http://www.youtube.com/watch?NR=1&v=ZJ_MF6VxeZ4
-potreba po družbi:
http://www.youtube.com/watch?NR=1&v=ZJ_MF6VxeZ4
- predvajaj kako urco - za test sosedov ;)
http://www.youtube.com/watch?v=pOe3p2Lp7YU&feature=related

Par lovskih ostalih:
- takole RES hoče ven lovka od ene forumašice (lovski pes=gibanje!)
http://www.youtube.com/watch?v=vAqDx7M2RIs
- moja - uspešen pobeg iz kletke skoz 'mišjo luknjo', sledilo je demoliranje okolice (tako se kaznuje zapiranje in odhod od doma):
http://www.mojalbum.com/fizolova-zupca/e-t/foto/18927476#18015518
http://www.mojalbum.com/fizolova-zupca/e-t/foto/18927476#18015517
- takole se laufa pri nas:
http://www.youtube.com/watch?v=zLP_471pNHU&feature=feedu

O kakšni znački to govoriš?O znački na kateri so podatki o lastniku?Vsi psi rojeni po 01.01.2003 morajo biti čipirani in kot taki zavedeni v CRPsi.Najdenemu psu se odčita čip in po Crpsi ugotovi lastnika.Sicer to v praksi glih ne deluje 100%,ker niso vsi psi prijavljeni,čipirani in zavedeni v register,ampak pri odgovornih lastnikih ni veliko takih primerov.
Tjaša

.... boljše 2 sistema, kot pa enega ... ja o taki znački govorim ... če ti psa najde kdo, ki ni kaj preveč poučen o zavetiščih ima vsaj tvojo telefonsko številko pred nosom ;)

Zares nevarne so samo zatezne ovratnice, kjer se pes lahko zelo hitro zadavi. navadne ovratnice, take ki ne opletajo okrog pa....delam s psi vse mogoče, ovratnico snamem samo za na tekmo/preizkušnjo, na treningih jo ima na sebi, pa se še ni zgodilo, da bi se kdaj kakšen kam zataknil. Se gibljejo tudi po grmovju in se plaziujo po vsem mogočem, gredo dovolj daleč stran od mene - je pa res, da ne bežijo in ne gonijo.

Če nimaš fajn močne volje, da boš imel lovca vse življenje na povodcu, potem raje izberi drugega psa. Tudi sledni povodec ni tako varen, če nimaš vedno in povsod oči na psu, kljub povodcu. Meni to, da živim z lovcem pomeni le to, da moram biti bolj pozorna zunaj, vedno in povsod. Zaradi tega, ker ga ne spuščam, se ne počutim nič prikrajšano in pravzvaprav gledam na to kot nekaj normalnega, tko kot je normalno, da zjutraj peljem psa ven, je normalno, da ga ne spuščam s povodca. S tem se naučiš živeti in ne preizkušaš srece.   

tudi v vodi zna biti kaj nevarno če se ovratnica kam zatakne v kakšne veje, ki plavajo ... tam jo vedno snemam ..

v gozdu pa jo bom zaradi varnosti izgleda kar pustila ... bo treba še kakšen lovski forum brat za več izkušenj s tem ..

Meni pri dejstvu, da je beagle begosumen in mora biti na vrvici (naš vsekakor, ima tudi zelo močan nagon, kar se odpoklica tiče pa raje ne bi... >:(), gre na živce edino to, da mi na sprehodu "sočutni" lastniki drugih psov, ki ne poznajo lastnosti goničev, težijo:"a res ne bi spustila ubogega kužka". pa še zatezno ovratnico ima, živa groza...  :( Je pa res, da je psa zato, ker se ne more "nalaufat", treba pač več sprehajat. Mi smo trije v družini in se glede tega kuža  ne more pritoževat :)
Sem pa srečala tudi kar nekaj beaglov, ki so prosto tekali in so lastniki rekli, da nikoli ne pobegnejo. Je pa res tudi, da je bil marsikateri samo še podoben beaglu, da o preveliki teži sploh ne govorimo (mogoče pa debeli beagli niso toliko zainteresirani za akcijo?) :o
lp

Živjo joe cool,

res je tako z ljudmi, ampak ne oziraj se na njih, mi se tudi ne, pri nas se še niti toliko ne zgražajo nad beaglom na zatezni, ko pa vidijo hrta na njej je pa to višek mučenja živali (ker so pa tako nežna bitjeca in jim zatezne absolutno nebi smeli natakniti).

Jaz pa se ne oziram na njihove komentarje oz. jim povem, da pes itak ne vleče in jo ima vedno zrahljano kot ogrlico, torej je sploh ne čuti in to ne smatram kot mučenje. Zatezna pa zato, ker ko pa vidi mačka ali kaj bežečega, pa potegne s tako silo (pes ima 33 kg), da če nebi imel zatezne, ki ga hitro zategne in takoj odneha, bi padla jaz po tleh oz. bi mi ušel z vrvice in ker živimo v mestu, bi šel dosti verjetno pod avto. To se je zgodilo mojem kolegu z "greyhoundom", sreča je bila ta, da ga avto ni zadel. Pač jaz ne tvegam in me briga, kaj si drugi mislijo. Smo pa tudi že videli pred leti gospoda v Ljubljani, ki je ravnotako stal na semaforju in je pes na drugi strani videl drugega psa in je tako močno potegnil, da je gospod padel na cesto (hvalabogu ne pod avto, lahko pa bi).

Joe cool, tudi mi zaradi tega, ker ne spuščamo svojih psov, delamo dolge sprehode in to je super za nas in super za psa, pa smo vsi zadovoljni. Spuščanja psov pa na javnih površinah in v gozdu itak ne odobravam, razen če nisli lovec, ampak tega je ravno največ, s tem, da večina teh spuščenih psov ni pod lastnikovo kontrolo in tisto njihovo histerično klicanje neposlušnega psa tako nič ne pomaga.

Lp

No, tisti, ki trdijo, da zaradi tega, ker psa ne morejo nikoli spustiti niso prikrajšani ne oni ne pes, očitno še niso imeli psa, ki bi bil lahko varno spuščen. ker bi sicer garantirano opazili razliko. A če je nagon neobvladljiv, mora pač biti privezan, tu ni kaj za debatirat, bolje pes na povodcu kot povodec brez psa.

V primeru lovskega psa nisem prikrajsana, ker drugace ne more bit. Zato se pa sprijaznis. Sem imela psa, ki sem ga spuscala in itak da je razlika. Pes, ki nima lovskega nagona in ni nikoli spuscen je prikrajsan, lovec v tem primeru ni, ker drugace ne gre. Ker takoj ko clovek zacne razmisljati, kako so psi z izrazitim lovskim nagonom  prikrajsani za svobodo, zacne psa spuscati in tvega veliko. In nihce ne ve, kako hudo je, ko se dobis z druzbo, ki spustijo pse, ti pa svojega ne smes. Meni je hudo, zaradi psa, ker nikoli ne bo uzival pasje radosti s kolegi izven ograje ali pa da ga spustis na travniku, da nori in raziskuje in se podi s tabo prosto. Beseda prikrajsanost je v tem primeru totalno odvec, sploh za taksne, ki poznamo razliko med spuscenim in nespuscenim psom. Ce bi me kdo vprasal, kaj bi zelela svojemu psu, bi bila ena in edina stvar, da nima lovskega nagona, pa se to ne bo zgodilo. Edina stvar za katero so prikrajsani spusceni lovci je dolgo in varno zivljenje, ker tvegas vse. Tako jaz vidim to. 

Zivljenje z lovcem je nacin zivljenja, ki ga sprejmes ali pa ne. Tko kot ne bos posvojil nemske doge, ce bos zelel psa za v hribe, ne bos posvojil chivave, ce bos zelel delati obrambo, tko ne bos posvojih psa z lovskim nagonom, ce zelis psa spuscati s povodca. Ljudje naj kupijo in posvojijo taksnega psa s katerim bodo lahko uresnicili svojo zeljo po pasjem spremljevalcu. In ce ima nekdo zeljo po narocnem psu, prav gotovo ne bo kupil doge. Hudicevo dobro moras vedeti, zakaj bi imel psa z lovskim nagonom in ce ti bo taksen pes ustrezal. Za tiste, ki bi radi imeli pse brez povodcev, lovci niso primerni. Isces naprej.

Ne lovci... predvsem goniči in hrti. Ptičarji, šarivci, retriverji... nebi smeli bežati. Razen pač, če smo ga "usrali" kot pri ostalih pasemskih/nepasemskih  :P

Seveda. Dostikrat zasere lastnik. Se pa sploh pri posvojitvah zgodi, da tisto priloznost zamudis in ker posvojis odraslega psa je tezko to v celoti odpravit, govorim o lovskem nagonu. Begosumnost in lovski nagon to ni isto. Imam psa, ki ni begosumen, ker sva se lotila odpoklica na pravi nacin, ima pa izrazit lovski nagon. Za prvo je kriv lastnik, za drugo pa ne nujno. Ce bi s tega planeta izginili vsi ptici, srne, zajci, bi bil moj pes lahko spuscen. Ampak, to bi blo pa ze kicasto   :P

Imaš prav moonbeam,

moram pa nekaj dodati, psi brez povodcev, koliko pa je primernih?!?!, lako skoraj vsi ali pa noben, ker pa vse odvisno od lastnika, ja to da pes prosto teka okoli je tudi zame nekaj najlepšega, samo ko pa pes začne samostojno uveljavljati svoj prav, ti pa mu brez povodca ne moreš nič, to pa je potem že nekaj drugega in tega je opaziti zelo veliko. Ljudje pač mislijo joj koliko je moj kuža priden, grem lahko čisto brez povodca, pa mi nebo zbežal, vedno je nekje okoli mene, samo, da pa pride do vsakega psa in ga prostovoljno ovohava, da uživa ko se zapodi za kakšno divjo živalico, jih pa ne moti oz. se jim zdi čisto Ok. Vedno pa me pri teh "spuščenčkih" zanima tudi, če lastnik potem res pobere kakec, sicer je lahko to tudi v naravi, vendar če je pes tako "nečist", da se pokaka na pešpoti, pa se mi zdi tudi nekje v naravi pošteno, da kakec ostraniš. Koliko jih pa to dela? Pomoje noben.

Meni pa ni žal, da ga moram imeti na povodcu, ker tako se mi zdi, da imam res največjo kontrolo nad svojim psom, ker če je spuščen je vedno prisotnega več tveganja, tudi če je kužek 100% priden priden, pa tudi mi se zaradi tega več gibljemo ::).

Kako misliš bežati? Naši ne zbežijo, se vedno vrnejo, vendar ko je nihovega lova konec, prej ne, odpoklic takrat pač ne deluje in tukaj ni vzgoja kriva. Pes mora goniti, ker mu je to pasemska lastnost, ki je zapisana v genetki, lahko jo z doslednostjo in vztrajnostjo zabrišeš ali zmanjšaš na minimum, samo zakaj pa, kupi si nelovskega psa pa je zdeva rešena, zakaj bi zahteval od psa, da ne sme delati tisto, za kar je bil ustvarjen ?????


LP

Marsičesa se ne da popravit, res ne. Se čisto strinjam. Zato pa lovski nagon ni enačit z begosumnostjo, kot si tudi napisala na zadnje, prej se pa bere kot, da je isto.  ;)

Moja dva lovska posvojenca sta imela oz. pridobila vzorni odpoklic, dokler nista začela glušeti in sta na stara leta morala biti na štriku. Ena mešanka s setrom, drugi nemški prepeličar. Lovci so izjemni psi, s katerimi greš lahko tudi prostih rok na okrog, ne pa z vsakim in zato je treba bit pripravljen na to, da glede na situacijo, nikoli niso prosti tam, kjer lahko pridejo v stik z divjadjo, če ne pridejo takoj ko jih pokličeš ali pa v hipu naredijo "prostor".

Hrti so še posebej zanimivi kar se tega tiče. Kar med igro z manjšim psom lahko v trenutku preidejo iz čisto igrive igre s kompanjonom na preganjanje istega, sploh, če tamali rad teče pred svojim hrtjim kolegom. Zelo zanimivo videt kako učke preklopijo. In pol je lahko kar problematično ujeti oba.  :-\

Ko sem napisala begosumnost, nisem mislila dobesedno (kot pri ljudeh), ampak to, da bo loski nagon zmagal, ko bo pes zavohal sled. Vsekakor se moraš najprej pozanimati o lastnosti pasme, pa te verjetno še kaj preseneti, vsak pes ima pa še osebne lastnosti. Mi smo za beagla vedeli, da ga ne smemo spuščati, predno smo se odločili za nakup in smo to vzeli kot dejstvo. Res pa je, da se tudi lovske pasme razlikujejo med sabo. Tako je, kot pravi AngSeter - sama sem imela kokeršpanjelko, ki smo jo vedno spustili v gozdu in na travniku, pa nikoli ni šla dlje kot 100 m od nas. Šarivci so bili vzgojeni za druge stvari kot goniči, ona sama je bila pa za povrh še brez lovskega nagona, tako da tudi ni nobene divje živali plašila, kar ni ok. 
Ko pa se naš beagle na sredi gozne jase postavi na zadnje tačke in voha, kaj je v zraku, je popolnoma jasno, kaj bi naredil, če bi bil spuščen, živalce so le v prvem planu :)...

AngSeter,

se popolnoma strinjam s teboj in pa tudi s tabo Joe cool, spet je tudi odvisno o kateri lovski pasmi govoriš, ptičarji so npr. čisto drugačni od beagla, učljivi 100x bolj, skratka, pes nebi verjel, da je sploh lovec, gonič je spet nekaj čisto drugega in tudi beagle med goniči je spet čisto nekaj posebnega. Večina lovcev jih za lov ne mara, ker so preveč vztrajni in tudi težje učljivi. Pač prvo je na vrsti vonj potem pa vse ostalo - in to je beagle, seveda pa se je treba zavedati, da obstajajo pri vsaki pasmi tudi taki, ki imajo že genetsko nagon zatrt, potem, pa je tudi beagle lahko tudi v gozdu ob tvoji nogi, žal pa tu jaz trdim, da ne gre za pravega beagla, tako kot npr. obstajajo "prinašalci", ki se bojijo vode itd.

Ja hrtki so pa hrtki, zanimivi, tudi naš je tak "ptiček" kot si napisala AngSeter, naš včasih izgubi v igri občutek in vse postane lov, velikokrat sem to opazila tudi pri majhnih otrocih, kako je "podirkal" za njimi in potem bi on to veselo s taco podrl, dobro, da je vedno na vrvici, da mu to preprečim, skratka ful so mu zanimive bežeče stvari in takrat lovi nagonsko in potem se lahko zgodi marsikaj.

Lp

Bežanje je zame mišljeno kot to, da ne pride na prvi ali 2. klic, ampak kadar se njemu zazdi. S tem se res ni za hecat.
Že tako in tako je psa, ki goni, težko odvadit in naučit odpoklica (morda je celo lažje to navadit lovske pasme, ki se ni so uporabljane kot goniči) kot kake mix ovčarje itd...
In kot že napisano, zapisanega v genih ne moreš spremenit. Kvečjemu le usmerit, če pridno delaš in se vse poklopi. Največkrat je tu mišljeno bolje preprečiti, kot zdraviti v času odraščanja...

Tole gonjenje je tako kot je lahko nevarno tudi fascinantno... -^ :*[

V bistvu je pogled na psa ki goni izjemno lep...pod pogojem, da ni tvoj.

Dodajam se primitivce, tiste taprave, ne po FCI kupckanju. Znajo bit kar zaj... kar se tice lovskega nagona in odpoklica.

res je lep pogled  na dirkajoče beagle (smo videli na beagle pikniku), pa tudi v pasji šoli, ko se beagla Flux in Daisy podita skupaj s precej večjim psom in dirkata tudi potem, ko že vsi ostali omagajo ;D

Podpišem.
Imam dva primitivca, ki nista prav nič begosumna in kljub temu "obsojena" na štrik. O tem, kaj počneta, ko zavohata/vidita srne, zajce ali ostalo divjad, ne bi. Moram fejst zaropotat, da se umirita.  >:(

OK. V časih, ko smo bili še v "ednini", sem "ta malo" imela kar precej spuščeno. Ampak vedno sem imela "oči na pecljih", ker je pravočasna reakcija ključna za odpoklic.   In sem jo tudi uspela zablokirat ob pogledu na 50 m oddaljeno lisico, ampak... kaj pa, če ne bi?  :-X

Zdaj pa, ko smo v "dvojini", pa ni šans. Edina izjema je odprto polje, kjer imam možnost popolnega pregleda nad terenom.

Mi pa kljub temu ni žal za izbiro. Pa čeprav več kot dobro vem, kaj je absolutno neobremenjen ovčarski sprehod. Vsi ostali plusi pretehtajo ta minus.  >3

Kako da nista begosumna, če pa bi šla za divjadjo?
In btw, čelo z bigli se da delat brez povodca očitno, če je vodnik res nadstandarden - biglček je uspel narediti tudi že izpit za reševalca.
Je pa tako, da ima vsaka medalja dve plati: če ne navadiš psa da uboga tudi ko je odvezan in ni pod poveljem, pa ga imaš namesto tega privezanega in misliš, da si povsem varen ker imaš štrik v rokah....ja, dokler ga imaš v rokah - ko se enkrat pes po takem ali drugačnem slučaju znajde na rostosti brez povodca si povsem brez moči in lahko samo moliš, da boš dobil psa živega nazaj. In tak nesrečen slučaj se lahko zgodi prav vsakemu, pa če psa makar na dvojnem privezu vodiš okrog.

malo manj lep pogled je pa na plen.

enkrat je k meni, ko sem bila na dopustu v gozdni koči, pritekla srnica, ki so jo gonili psi.
videlo se je, da je reva boga v smrtni grozi, glasno je hropla, iz gobčka in noska ji je tekla pena.
nisem vedela, kaj naj naredim, ampak živalca se mi je obupno zasmilila.
najprej sem hotela srnico prijeti in jo spraviti v bajto (plan A), ker se je revca ustavila kot da bi prosila da ji pomagam, skoraj na dosegu rok, vendar se je odmaknila. tako proseče me je gledala, kakor da naj jo vendar pustim, da se pri meni malo spočije.

po njeni sledi sta po laježu sodeč laufala dva psa. jaz sem šla v bajto po neke salame al en meso, ker je bil plan B tak, da polovim cucke, če že srne ne morem spravit na varno.
če pa jih ne bi mogla poloviti, je bil pol plan C tak, da ustrahujem psa in ga po potrebi tok brcnem, da bi se samo pobral nazaj k lastniku. pse imam sicer ful rada, ampak v tistem momentu sem bila pa pesjana pripravljena res ornk prbit (česar sicer še nikoli nisem naredila), da bi zaščitila tisto nesrečno srno.

zadeva se je iztekla tako, da psa sploh nista prišla do koče. očitno je srna s svojim beganjem sem in tja uspela sledi tako zamešati, da je nista uspela izslediti.
srnica je bila kake pol ure pri meni in se je očitno spočila, dihala normalno in tudi pene ji več niso tekle iz smrčka in gobčka. psa sta šla potem v kontra smer, ko pa je bilo bevskanje komaj še slišati, je šla tudi srnica svojo pot.

tista obupana in prestrašena živalca res grozno zgleda, tak način lova pa je nagnusno krut.
moraš biti pa res sick bastard, da se poslužuješ tovrstnih metod in zlorabe psov v take namene.

V pravilniku za gonice (http://www.gonici.si/index.php?option=com_content&view=article&id=50&Itemid=70) pise: "Poslušen je pes, ki se v vsaki situaciji na klic vrne k vodniku." Skratka, tudi iz gonje. Kot neobvezen test pa je odpoklic iz gonje srne ;) Skratka, vse je na vodniku ;)

Malo za hec: bivsa lovska pasma, uporabljana za lov na merjasce in medvede, ki jo sedaj "goni" srna: http://www.facebook.com/video/video.php?v=2109638101240

Sicer se pa da s psom (beaglom) toliko poceti (ni vse poslusnost ala NO...), da bodo sprehodi, pa ceprav vedno na povodcu, le za lulanje, kakanje, hitro branje rumenih strani, potem pa aktivnost, ki ne rabi biti iz zgornjega pravilnika... (vedno pravim, kako so bogi psi, ki so vedno po verigah, boksih, ki nimajo niti sprehoda, so pa bogi tudi tisti psi, ki imajo nek beden sprehod, na vrvici ali brez, pa nic drugega - psa je potrebno ustrezno zaposliti). Kako se lahko se bere zgornji pravilnik: beagle zna odlicno uporabljati nos...  "We have three beagles that we use for mantrailing. One works on-lead only, the other two work together off-lead." iz http://s2.excoboard.com/exco/archive.php?ac=t&forumid=118583&date=09-14-2007&t=997498-1. Pes rabi le cloveka z zeljo, voljo, vztrajnostjo, prilagodljivostjo, idejami, pripravljenostjo malo prebrati, se pozanimati, iti v sole, se ne bati vprasati, spremeniti svoj nacin zivljenja, na kavc dati deke, na postelje pregrinjala, odreci se tepihom (zaradi lazjega ciscenja, odstranjevanja dlak...), dvigniti kaksne suvenircke na visje police (da jim ne bodo dosegljivi), pa vzeti v zakup, da bo potrebno nacin solanja... prilagoditi pasmi, psu... pa cetudi to pomeni, zamenjati solo in nekej v tujini poiskati pomoc pri ljudeh, ki dejansko poznajo pasmo, ki se dejansko z njo ukvarjajo, jo znajo pripraviti da bodo delali solidno in z veseljem tudi zadeve, katere niso v njihovem DNK, biti pripravljen biti zadovljen z manj tipicno izvedbo vaj...

Ce se je clovek odlocil, da bo imel beagla in da bi z njim rad nekaj pocel, bi ga bilo bolj pametno usmeriti k ljudem, ki znajo iz beagla povleci najvec oz. pasmo znajo odlicno izkosristiti. Prav tako bi clovek potreboval nasvet, kaknega mladica izbrati iz legla, kako jih testirati (ne le osnovne zadeve, ki se uporabljajo tudi v leglih mesancev, pri katerih ni za pricakovati v naprej nekih nagnjenosti), ter da si gre ogledati tecaje naokrog... (tecajev za marsikatero zadevo, v kateri bi beagle bil lahko naravnost briljanten, v Sloveniji zal ni).

(http://a6.sphotos.ak.fbcdn.net/hphotos-ak-ash4/303108_2397841438972_1639102833_2265526_982201715_n.jpg)
Slika je iz: http://www.facebook.com/photo.php?fbid=2397841438972&set=a.2330082225034.120459.1639102833&type=1&ref=nf
(Sem iskala nepravilnosti v sliki, ce je slucajno to malo skupaj sestavljeno, pa zal ne najdem.)

 ;D ;D ;D

Ha, ha, ha, ta je pa dobra,

najbrž res nepravilnosti v sliki ni, jih pa v "beaglu" zalo veliko, ne vem če se temu lahko reče sploh beagle.

rava,

se čisto strinjam s tvojim postom, zato so naši psi vedno na vrvici.

Lp

Z zamikom zaradi odsotnosti: nisem natančno razložila izrazoslovja. Zame je:
begosumnost: če je psu vse drugo bolj zanimivo, kot lasten vodnik in izkoristi vsako priložnost, da odtava kamor mu pač paše
lovosumnost: gonja divjadi
Se strinjam. Povodec ni nobena garancija. Tveganje obstaja.

S "ta malo" sva "drilali" odpoklic od njenega 8-ega tedna. Kot sem napisala v prejšnjem postu, je bila v večini primerov in na domačem terenu na izpustu, dokler smo bili "v ednini". Kljub temu nikoli ne bom napisala, da imava izdelan odpoklic. Pa čeprav je 99%.
"Ta velik" je posvojenec. V primerih, ko si ga drznem spustiti, delava na odpoklicu. Kljub temu, da se vedno odzove, mu ne zaupam. In mu nikoli ne bom.
Zame je varnost (in psov in divjadi) na prvem mestu. In se trudim - ter se vedno bom - s preventivo. Hkrati fejst držim pesti, da ne bomo padli v segment "nesrečnega slučaja", ki je naveden v zgornjem citatu.

Svoj post sem napisala, ker se premalo ljudi zaveda, kako močan je lovski nagon pri polarcih. In po mojih osebnih (sicer skromnih) izkušnjah, je še vsak polarec, katerega lastnik je bil sveto prepričan, da ima izdelan odpoklic v nulo, "zbezljal" vsaj enkrat, če ne večkrat.  >:(

OT, Lanabela - vi imate res dolgoletne izkušnje s krdelom polarcev. Vsi, ki vas beremo, vemo, da imate vaše punce fajn vzgojene. Ali kljub temu lahko zatrdite, da vam v vseh teh letih nikoli in nikdar ni nobena popihala na izpustu vsaj za nekaj minut?
 

Na rob debati o tem (ne glede na lovski nagon), da mora biti pes spuščen, bi rada opisala svež dogodek z včerajšnjega jutranjega sprehoda:
Na javni cesti (sicer ne najbolj frekventni), kjer se sprehajajo starši z vozički z otroki in sprehajalci psov, sem že od daleč videla dve ženski, otroka in SPUŠČENEGA psa (nemški ovčar). Ko sva se z našim privezanim beaglom bližala skupini (midva sva tekla), je ena od žensk privezala psa, ko pa sva šla mimo (nisva tekla, nikoli ne tečem, če srečujem psa), je nemški ovčar popolnoma znorel in ga je lastnica komaj obvladala, in to pri tem, da je moj pes šel mimo zelo previdno in se je delal, kot da drugega ne vidi (ima dober občutek, kdaj ni dobro sklepati poznanstev). Ne vem, kako lahko ljudje sploh spustijo tako podivjamo beštijo - kaj bi bilo, če naju lastnica ne bi pravočasno opazila? >:(

Jaz sicer verjamem, da so vaši psi vsi super in obvladajo odpoklic "v nulo", ampak s pisanjem, kako bi morali biti psi spuščeni, se žal samo opogumlja tiste, ki svojih psov ne obvladajo, do tega niso kritični in potem s svojo mrcino terorizirajo okolico. >:(, da o kakcih, Ferry, sploh ne govorimo - kdo bo pa to pobiral :(
Sploh pa v Ljubljani velja odlok, da mora biti pes na vrvici.

Lanabela in S in M,

nihče ni rekel, da je 100% varno, za nič se ne da trditi, da je 100% varno, vendar zame je povodec sigurno veliko večja varnost kot pa brez, je pa res, da ima vsak pravico do svojega mnenja. Moj pes je lahko 100% ob meni, vem, da mi povodec lahko velikokrat pomaga, npr. se je že zgodilo, da nas je napadel trop podivjanih psov in ker sem ga imela na povodcu je bila moja reakcija taka, da sem ga takoj potegnila v naročje in preprečila, da bi dobil kar nekaj ugrizov, da ne govorim, kako je ko se na ozkem pločniku srečamo, pa se kakšen pse zažene vanj in odskoči na cesto, takrat je povodec rešitelj, da pač preprečim skok pred avto itd. itd..

Glede tega, da ti povodec pade iz rok, ja sem že 1000x videla, predvsem flexije, ki so leteli s psom vred, no nam se še ni zgodilo (potrkam, da se tudi nebo), ker najbolj nepredvidljivega kužka - našega hrta, privežem okoli svojega telesa in imamo tudi zraven karabina še varnostno sponko, da če karabin popusti, da še vedno kuža ni prost. Pač se držimo načela raje 100 varoval, kot pa eno ali nobeno in potem ti je hitro lahko žal, tako, da se tukaj ne strinjam z vama.

LP

Ferry - moja dva sta "obsojena" na povodec...
 ;)

Dober lastnik zna presoditi kdaj bo pes na povodcu kdaj pa ne... Zagotovo pa psa ne pozna nobeden bolje kot lastnik sam... posploševati na vse pse ža ne gre... Je pa lastnik tisti ki nosi odgovornost :P

No AndraZ, tako enostavno sicer ni, kot si napisal.

Poznam veliko ljudi, ki so mi po nesreči rekli, joj, tega pa ni nikoli naredil, no in prvič je lahko tudi zadnjič, odvisno je pač od tega, koliko si pripravljen tvegati, mi pač nismo, smo skoraj izgubili enega kužka in nam je pač več vredno življenje, kot pa to, da se z mano sprehaja brez povodca.

Za beagla pač vem kaj ima v ozadju (beri svoji genetiki) in vedno, skoraj je pravilo, pri lastnikih beaglov slišim, vedno je bil priden (pa tukaj ne govorim o mesecu, dveh) in nas je ubogal brez povodca, potem pa je naekrat izginil. Pač isto je tudi z ostalimi stvarmi, sem že prej v postu napisala, da je moji kolegici beaglica (ki je bila zame ena najbolj pridnih beaglic kar jih poznam) pri 6 letih začela uničevati stanovanje, pač, psi so kot ljudje, nikoli jih ne poznaš do konca, mogoče si le prepričan, da jih, pa te na koncu skoraj vedno presenetijo, žal velikokrat tudi v slabem pomenu. Življenje pač ni tako enostavno, kot si opisal zgoraj.

Lp

Nič ni povsem brez tveganja. Je pa dobro da zanaš tveganje oceniti in ločiti še sprejemljivo od nesprejemljivega ( pri nas so psice večinoma brez povodcev povsod, kjer ni prometa. Imela sem psico, ki je bila lahko brez povodca vsepovsod, tudi v prometu. imela sem psa, ki je moral biti vedno in povsod brez izjeme na dvojnem povodcu, en od njih je bil pripet na moj pas in ena od ovratnic je bila zatezna, imam psico, ki mora biti privezana povsod na neograjenem, kjer obstaja možnost da VIDI  divjad - za veliko večino biglov velja to zadnje pravilo z razliko: kjer lahko ZAVOHA divjad).

Ja se strinjam,

le primakniti je potrebno še kulturo, da se naj na javnih površinah psi nebi sprehajali brez povodca, neglede na poslušnost, pa smo lahko vsi srečni.

LP

Zadnjič so me v Zooticu v BTCju napadl kako mučenje imam v mislih ko sem kupil natezno ovratnico... :)

Ja, in prav so imeli - na mladiču nima kaj početi, prav tako ne na 90% drugih psov. če kdo še vedno hoče šolati po rukn cukn metodi naj izvoli, vendar se pri biglu na ta način nikamor ne pride.
Vodenje z dvema povodcema in dvema ovratnicama je bilo potrebno zato, ker je bil pes zelo velik (70+cm), močan in zelo nevaren (je spravil nekaj ljudi v bolnico). Zatezna ovratnica je bila tam za vsak slučaj, če bi se iz navadne snel ali če bi se strgala. Dokler je bila gor navadna ovratnica, je zatezna tam samo bila, ni pa se zatezala.

A dej, kera bedna. Prodajajo jo, potem pa kupca napadejo, namesto do bi mu prijazno pojasnili, v kakšnem primeru jo je smotrno uporabljati.

Niso me prodajalci. Na blagajni sem bil pa je tam ena gospa ki je zraven stala začela, potem pa ji je (jo moram pohvalit) prodajalka lepo razložla namen te ovratnice in tudi ji pokazala neko revijo na temo te ovratnice.

A, okej, sem narobe razumela. Za kaj pa torej potrebuješ to ovratnico?

Prijateljica me je prosila če grem po ovratnco za njeno labradorko...

No ja Lanabela,

zame je to neumnost kar si povedala, mučenje je veliko kaj drugega, to pa sigurno ne s pravo uporabo, se pa strinjam, da za mladiča ni primerna.

Pa glede na to, da nimaš beagla, boš težko presodila, kaj je zanj najboljše.

Lp

Meni osebno se zdi, da se pes bolj muči, ko zavoha sled in začne vleči ter čez čas, ko ne odneha - beagle pač ;), sope in globoko diha, kakor pa v primeru, ko ima zatezno ovratnico in takoj odneha.
Bi bila pa silno hvaležna, Lanabela, če bi lahko izvedela, kako se "v nulo" in brez t.i. rukn-cukn metode nauči beagla hoditi poleg? Sem kar veliko prebrala o tej pasmi, predno smo se odločili za  beagla, pa niti v literaturi, niti v kontaku z ljudmi, ki zelo zelo dobro poznajo (in tudi imajo sami) to pasmo, niti v pasji šoli nisem dobila kakega boljšega nasveta.
Lp

Odgovor vaja, vaja, vaja, nagrada ob pravem času in postopno zviševanje kriterijev. Vedno mora biti zabavno...itd. Treba je kar dobro razmišljat zraven.
Pri "rukn/cukn"  pes ne vidi nobene koristi v tem, da uboga razen tega da mora, ker če ne sledi kazen in posledično pes nima nobene želje po tem, da bi ubogal tudi takrat, kadar ugotovi, da se mu nič ne more.

Nobene težke matematike zadaj. Na prvi pogled sicer izgleda, da da ta sistem dobre rezultate, ampak dolgoročno se izkaže da to ni tako super, kot se je na začetku zdelo.

Pri učenju s pozitivno nagrado rabiš občutno več časa, ampak so teli rezultati dolgotrajnejši, če je postopek izpeljan do konca in ne prekinjen nekje na sredi, kakor to počne velika večina ljudi.

Če se mora pa kakršnokoli kazen uporabljat večkrat zaporedoma pomeni, da ni učinkovita...

Biglca, ki je pred kratkim naredila izpit iz reševanja sigurno ni bila prvenstveno šolana na tak način vsaj kolikor poznam njihov način šolanja. In rezultati niso zanemarljivi  8)

Pozabla pripisat, da vsa čast vodnikom in kolegom za vztrajnost!

Se nismo razumeli - to, da se psa ustavi, ko potegne, nikakor ne izključuje vaj s pozitivno motivacijo in nagrado, ko dobro dela in da se pri tem tudi zabava.  To, da pri beaglu rabiš veliko časa in potrpljenja, je pa tako dejstvo, ker je samosvoj in zelo vztrajen.

Mislim, da je brezveze pametovati, ker vsak pes drugačno odreagira na drug povodec. A nebi bilo bolje dati tistih 10€ pa si kupiti še en povodec in sprobati kaj je bolje? Jaz vem da bom :) V gozdu ga bom pač imel na oprsnici, ker bo najverjetneje vlekel, v mestu/gneči pa bo na ovratnici, navadni ali natezni.

AndrazM, se strinjam, mi imamo in smo sprobali vse živo, tudi flex (NAPAKA), ovratnice (razne) pa imam vedno po žepih in se glede na pričakovano situacijo odločam, katera je boljša. Edino oprsnice nismo nabavili, pogled na beagla z oprsnico je prav patetičen ;D, pa še vleče potem lahko še bolj - čeprav je bolj majhen, je to izredno močan pes.

Nimam bigla, sem pa s parimi delala.

A da takoj odneha če ima zatezno? No ja že mogoče, a kolikor jaz poznam pse, ki na vsak način želijo nekam in vlečejo, zatezna ovratnica ne ustavi. Samo nekoliko bolj temeljito se davijo na zatezni kot na navadni. Še več - če pes na zatezni in nekoliko daljšem povodcu (sploh ni nujno sledni ali fleks) nenadoma močno potegne in ga zatezna dovolj močno zategne, lahko pride do poškodbe grla (videno v praksi večkrat). In če slučajno uide pes  z zatezno ovratnico na sebi, se bo v primeru, da se kam zatakne zadušil po kratkem postopku. (tudi že videno v praksi) Če že, potem je v takih situacijah veliko bolj učinkovita in humana bodečka.

Enako kot se u nulo nauči poleg polarca, hrta ali pa katerega koli drugega psa. Po korakih. S kliki in nagradami v primernih trenutkih. pri naštetih psih še posebej lepo uspe, če vajo poleg učiš po enakih principih, kot se uči trikce. Rabiš pa za bigla (ali španjela ali še česa lovskega) bistveno več časa in vztrajnosti, pa ne zato, ker so toliko bolj trmasti, vztrajni, neumni ali kaj jaz vem kakšni še, ampak zato, ker jih vonji veliko bolj motijo kot druge pse in je potrebna močnejša motivacija da se sploh lahko skoncentrirajo na dlo.

Prav lepo je videti beagla, ki tece in vlece oz., ki ve kaj dela in je tudi za to delo na oprsnici oz. se vec, na ustrezni oprsnici:
(http://farm7.static.flickr.com/6091/6324253842_9a14a56001.jpg)

Kako izkoristiti nagone: http://vimeo.com/31753048 (uporabno za canicross, deloma za mantrailing; oni temu recejo canicross trailrunning). Pes je lahko tudi odlicen doghiking pes. In to je vse na oprsnici. Pa izgleda se da na tak nacin ustrezno zadovoljiti nagonom in imamo tako doma zadovoljnega beagla :)

Vse povezave in slikca so od tu: http://www.sara-runningwiththepack.com/. Vzemite vsi lastniki beaglov to gospo za vzgled.

Za vzgled si vzemite se to lastnico beaglov: http://www.fourleggedpal.com/2011/01/17/canicross-scotland-running-with-dogs/. Pa poskusajte posnemati.


Se moram kar strinjati z Lanabelo, ker sem videla ze beagle (in 1 hrta, 1 samojeda), ki so znali kaj vec kot le poleg, pa ni bilo cukanja... V gozdu so pa vseeno na povodcu. Vsi, ki za katerokoli pasmo pravite, da gre le z zatezno in negativno motivacijo, ste za casom. Za nekatere tukaj predvidevam, da imate prvega psa, hodite prvic v solo in zajemate znanje z veliko zlico, ki je pa vcasih "zastarelo". Zatezna se ne rabi uporabljati za ucenje poleg (ne bom rekla, da se je ne sme uporabiti, ker vcasih je potrebno, a ne za poleg, odvajanje vlecenja?!) - zal tako se veliko ljudi uci in dokler stara garda ne gre pod ruso...

Barbara10,

tale slika je pa zelooo samomorilska oz. morilska, probaj, na slikah izgleda vse cool, si že mogoče kdaj tekla po gozdu, si mogoče kdaj tekla z 2 psoma, ki takole vlečeta, meni izgleda tole vsaj glede na moje povprečne tekaške sporobnosti neizvedljivo???? Hvala jaz nebi nikoli, sem tekač, tudi po gozdnih progah in imam 2 psa, ampak ko tečeš in začneta vleči v svojem tempu, greš lahko zelo hitro ne več po nogah ampak po nosu. Prosim vas, dajte gledati malo z realnimi očmi, ni vse res, kar se najde na slikah!!!! Pa tudi če je, jaz pač nisem Tomaž Humar in se extremističnih športov pač ne grem, priznam pa, da smo si ljudje različni. Pes sploh, če teče pred teboj nima občutka, kako hitro lahko tečeš ti in koliko si utrujen, da ne govorim v gozdu, drseče listje, spolzka zemlja (in tak dolg korak v drsečem listju, namiguje na to, da bo ženska ob pristanku naredila špago), skratka probajte definitivno pa je to "misija nemogoče" in tudi ne mislim posnemati, tečem v gozdu in hočem še nekaj časa živet.

Tole z vrvicami in ovratnicami pa je tako nazadnjaško razmišljanje, vsaka je primerna, če je lastnik podučen, kako ravnati z njo, tako, da prosim, vsak ima svoj "okus" in taki komentarji sigurno niso primerni, vsaj zame ne. Pač en ima flexi, drug ima navaden povodec, tretji ima ..., če zna s tem delat, je vsak povodec OK, ravnotako je z vratnico, le da nekatera zahteva več vložka v smislu časa in živcev, da se kuža odvadi raznih navad.

Kaj je kdo kdaj videl in s kom je delal te še ne naredi strokovnjaka in specialista za določeno pasmo, zato, se jaz vedno vzdržim dajanja "strokovnih" nasvetov lastnikom pasem, katerih nisem lastnik, pa še pri isti pasmi, so si psi lahko zelo različni in še tukaj moraš vedno poudariti, da je to pač izkušnja glede na lastnega psa.

Drugače se za zatezno načeloma strinjam z Lanabelo, če je seveda uporaba nepravilna, lahko sledi vse kar je napisala. Poudarjam, da je pomembna pravilna uporaba katerekoli vratnice in ne samo zatezne. No bom podala svoj primer iz izkušenj, da smo bili na beagle pikniku v Nemčiji in večina beaglov je imela navadne vratnice, usnjene, iz najlona, ... in ko smo odšli na pohod, so vsi psi na teh vratnicah tako nenormalno vlekli svoje lastnike hrib, da so imeli jezike do tal in opazil se nenormalno razvitost psa, veliko jih je imelo zvite tačke, da ne govorim, o predimenzioniranih prsih zaradi same vleke. Da ne govorim o izgledu lastnika, ki se nemočno opoteka za psom, ki vleče v hrib in na koncu sta imela oba pes in lastnik jezike do tal in sta lovila sapo, kot bi jih kdo davil, da ne govorim o prstih otečenih zaradi pomanjkanja krvi, zaradi zategnjenega povdca itd.. Pač zavedati se je treba, da tukaj ni kriva vratnica in ne pes, ampak sam lastnik. Seveda pa je potrebno vzeti v ozir dejstvo, da je večina kupcev "nestrokovnjakov" za šolanje in večina nima niti pol toliko avtoritete, kot bi bilo potrebno za vzgojo svojega psa.

Lp

Sem pozabila omenit,

da definitivno priporočam vsakemu lastniku beagla, pred raznimi "športnimi" podvigi, da pri svojem psu preveri displazijo, ki je pri tej pasmi že zelo pogosta, v Nemčiji in drugje po tujini je ta pregled že poteben za pridobitev vzrejnega dovoljenja, pri nas pač žal še ne  >:( :-\  in v Nemčiji je že izredno veliko beaglov z D displazijo in še več. In velikokrat me stisne pri srcu, ko vidim lastnike beaglov kako svoje večinoma tudi predebele kužke navežejo na kolo in podijo s kolesom, ne vem, kakšna "usluga"  se pri tem dela psu???!?!

No mi smo najbrž oz. 100% edini v SLO, ki smo beaglu dali pregledati displazijo in žal moram priznati, da jo ima :'(, torej .....

Lp

Imaš tisto ovratnico ki ti ustreza oz deluje. Čist preprosta zadeva.
Vem za labradorce in ker slišim da imajo beagli tudi velik apetit, me zanima če imaš težave z avtoriteto ker ubogajo samo takrat ko je hrana v igri? Pri naši labradorki je to zelo velika napaka, ki se jo še trudimo odpraviti...
Zgornja slika za tek po gozdu mi je zelo všeč, čeprav če si bi omislil to zadevo bi si kupil nekaj malo elastičnega.
Glede popravkov (oz rukncukn) pa mislim da psu sploh ni problem, ker psa je Mati Narava programirala da se vede po pravilih in navodilih "alpha" psa, in je pes celo vesel da ima določena pravila po katerih zadovolji lastnika... Treba pa je seveda natezno znati pravilno uporabljati ampak to je že druga tema :)
Potem pa me še zanima, če je beagla mogoče naučiti, da je na sprehodu ob tebi, v gozdu ali travnikih pa v tracking mode? :)

Mati Narava k sreci ne bere Cesarja, tako da ni nic programirala.

Ferry, podpišem se pod to, kar si napisala, razen tega pa mi pogled na dva vlečna goniča z nabildanim dedcem v ozadju ni nevemkako super >:D, midva z našim kužkom sva se čisto v redu našla, kar se teka tiče (pa nisem nek hud tekač), tako da gre po najini rundi čisto zadovoljno počivat. V hribih je pa tako vodenje z drvečim psom hitro lahko primer za gorsko reševalno.
Kar se displazije tiče, pa hvala za nasvet, bomo preverili ???

;D ;D ;D
Andraž, po mojem ti je zdaj že jasno, kam beagle taco moli...

To nima niti najmanjše veze s požrešnostjo, ampak z napačnim postopkom učenja...

Isusek, tek po gozdu z dvema BIGLOMA naj bi bil samomorilski...c.c.c...večinoma se teča s po dvema huskijema, ptičarjema....brez najmanjšega problema. Je pa seveda treba imeti primerno opremo in pse primerno natrenirane. S podivjanci, ki se ustavijo šele ko so napol zadavljeni pa seveda ne gre. Pridi pogledat v Smlednik ta vikend kako to gre (bodo sicer samo polarci, a princip je isti)
Sama sicer ne tečem, a po istem sistemu me lahko 2 -3 (hitri in precej močnejši od biglov) vlečejo na kolesu. Brez incidentov, ker so primerno naučeni.

Dobro natreniran pes ima seveda več kot odličen občutek za svojega vodnika.


Pa menda ne boš rekla da zaradi ovratnice?  Rešitvi sta dve: primerna oprtnica in trening za vleko ( s primerno oprtnico in povodci te lahko psi lepo vlečejo v hrib. Ne da bi se na pol zadavili in ne da bi se zaradi tega nesorazmerno razvili -preizkušeno sicer na polarcih, a princip kot rečeno je enak, samo psi so močnejši. Tak način hoje je tudi za vodnika udoben. Hoja navzdol je za vodnika zahtevnejša, psi morajo biti poslušni in morajo imeti občutek za vodnika . kar se pridobi z izkušnjami) ali pa primerna vzgoja in hoja na popuščenem povodcu. Za kar seveda ne potrebuješ nobene posebne ovratnice. Prvo seveda ne izključuje drugega, lahko te gor vlečejo, dol pa hodijo ob nogi.

displazijo se seveda lahko preverja, vendar predlagani športni podvigi za kolke niso škodljivi in jim kvečjemu koristijo (boljša telesna pripravljenost, manjša teža, boljša mišična masa, močnejše vezi = tudi slabši kolki ne povzročajo težav).

pod pogojem, da se prilagodijo sposobnsti psa jim delajo izjemno veliko uslugo (glej zgoraj napisano)

Za tak tek potrebuješ primeren pas, povodec pa je tak, da je del elastičen (če imaš dva psa, je elastičen tisti razcepljen  del, ki je bližje psu - kar pomeni, da na psa fizično težko vplivaš, morata biti poslušna na povelje in biti dobro usklajena - kar je pri psih, ki so navajeni, da ubogajo šele, ko se jih zategne zelo težko doseči)


Napaka je v napačnem načinu nagrajevanja, torej je treba odpraviti napake vodnika in ne psa.



(http://cosgan.de/images/smilie/froehlich/a065.gif) Narava psov ni nič programirala. So špa ljudje nekatere pasme sprogramirali tako, da imajo željo ugoditi vodniku (whish to please), a biglov v tej skupini ni.

Seveda.

Nimam pojma konkretno o beaglih in tudi ne vem, če je primerjava primerna, ampak 4,5 mesece star basset mene vleče več kot pol manj kot mojo taščo, pri kateri živi, jaz pa pridem na obisk enkrat na 2 ali 3 tedne. Pes je na oprsnici. Me prav zanima, zakaj je temu tako, glede na to, da je pravi vohljač, pa še živahen mladič, ko sam satan. Žal gre vzgoja pri njem v smer ˝prosto po Prešernu˝, ampak jaz sem z njim zadovoljna, ker se po 10 minutah sprehoda vedno znova uspeva zmenit, da se z vlečenjem ne pride daleč.
Ne glede na pasemske značilnosti beaglov se mi zdi, da imate nekateri lastniki glede vzgoje beaglov postavljen stekleni zid, za katerega menite, da ga je praktično nemogoče prebiti.

Oh ja,

samo strokovnjaki in specialisti, skratka, to življenje je res prelepo, kot politika, vsi se vejo, znajo, rezultat na koncu pa je vedno enak nič. Skratka vem kaj vse delajo ljudje in pač če nekdo skače iz mosta na elastki to še ne pomeni, da bom to delala tudi jaz, če se mi zdi vratolomno in zelo rizično.

Vem tudi kako je s takim tekom po gozdu v našem klubu tečemo celo zimo po Rožniku in imamo že brez psov preveč poškodb, da bi se šla še to neumnost (pač moj vidik), če je nekdo že vsaj probal teči po gozdu mi bo pritrdil, da je potrebna velika zbranost, natreniranost, pa še vedno se zgodi veliko padcev, če pa imaš na sebi navezan še en faktor, kateri lahko vpliva na tvojo stabilnost (tu ne govorim o podivjanih psih, ampak le o mogoče rahlem potegu in že je lahko nesreča tukaj). Ja sem pa že videla že marsikaj, npr. po dva psa z lastnikom na zelo prometni cesti, psi na zunanji strani, zeloooo lepo in odgovorno, jaz se še sama ne upam na cesto s kolesom, glede na nesreče, ki sem jih doživela oz. videla, ne da bi bil kriv kolesar. Pač meni je moj pes neprecenljiv in na to gledam enako, kot bi jaz kolesarila ob pločniku, moja dva otroka pa zraven mene na na voznem pasu, KRASNO!!!! Sem pa že imela namen tudi povprašati policaje, ali je to prekršek? Zame je to enako, kot trije kolesarji na cesti "vštric" in nič drugače, pač zelo ovirajo promet in ogrožajo sebe.

Pač ljudje smo si različni, pač gledam nase in na svoje pse drugače, kot mogoče drugi in to je to. Lanabela, če pa prebereš spodaj, sem napisala, da ovratnica, povodec in ostalo ni nikoli krivo, vedno je kriv lastnik.

Tale s športom in displazijo je pa tudi malo za ušes privlečena, so mi vse na veterinarski fakulteti razložili in delno je res to kar si napisala Lanabela, vendar le ni tako enostavno, kot trdiš ali pač v znanju prekašaš tudi njih, to pa pač nevem.

Lp

Po prometnih cestah so psi vedno na notranji strani, če tečejo po neprometnih poteh pa lahko vlečejo pred kolesom. Kjer je malo prostora ne tečejo vštric ampak drug za drugim, tako da zasedejo zelo malo prostora (v izjemnih primerih znajo teči tudi drug za drugim za kolesom, kar pomeni da zavzamejo 0 prostora). Vse je stvar vzgoje in treninga. Seveda tudi to, da ne potegnejo za mačkom/zajcem...., da ne odreagirajo na provokacije mimoidočih, odvržene piksne, kamne..., da ne odreagirajo na popadljive cucke....
Tudi meni so moji psi (in seveda tudi tisti s katerimi delam) neprecenljivi. Vendar se zavedam, da popolne varnosti ni in sprejemam določeno tveganje tako zase kot za pse. Brez tega bi bilo delo, ki ga opravljam s psi nemogoče. Natreniraš sebe in pse na vse mogoče situacije in zmanjšaš teganje na največjo možno mero....a ko na treningu (izpitu, preizkušnji, akciji) spustiš psa prosto v gmajno(tudi ponoči), v neznano stavbo, kjer so luknje in delo na višini in v temi.....In da je možno to početi tudi z biglom ja dokazala pred kratkim tudi vodnica bigla, ki je uspešno opravila izpit.
O tem, kako tak ali drugačen trening vpliva na kolke nekaj malega vem iz prakse (med drugim sem imela na treningu v agilitiju par let GR psico, za katero je veterinar ob pogledu rtg posnetka svetoval operacijo ali evtanazijo, lastnica se ni dala, pa psica je brez enega ali drugega trenirala in tekmovala v agilitiju par let, pobrala pa jo je bolezen nepovezana z gibalnim aparatom).

Kocka,od kje pa ima tvoja tašča tega basseta?
Drugače pa je najbrž pri tisti hiši pes šef,ki tvojo taščo fino okoli prinaša,pri tebi se pa tega ne upa.
Tjaša

Že zelo dolgo vozim, pa v naravi tega ravno ni videti.

Za adrenalinske ljubitelje kolesarstva s psi - tole pravi ZPrCP:

92. člen

(jahač, gonič in vodič živali v prometu ter pogoji za udeležbo živali v cestnem prometu)

(1) Za jahača, goniča in vodiča živali, udeleženega v cestnem prometu, se uporabljajo določbe tega zakona o pešcih, če ta zakon ne določa drugače.

(2) Domače živali (psi, mačke, drobnica, večje živali idr.), ki lahko ogrozijo varnost cestnega prometa, so lahko na cestah, namenjenih prometu motornih vozil, le v spremstvu osebe, ki jih varno vodi. Živali je prepovedano voditi iz vozila ali z vozilom. (vozilo je tudi kolo, ne?)

(12) Živali je treba voditi ali goniti čim bližje desnemu robu vozišča, če je le mogoče, pa po robu vozišča ali bankini (s kolesa to zlahka urejamo) ;)

Ali je cesta prometna ali neprometna - te delitve pa ni v zakonu, zdrava kmečka pamet je tako že šla adijo, zakonodaja je pa v tej državi itak samo zato, da se krši.

Joe cool,

dobro napisano, jaz tudi tega še nisem videla, vedno so bili psi na zunanji strani, ker če so na notranji je najbrž še malo težje za kolesarja, ker potem kužek ali kužka če malo zanihaš s kolesom skoči na pločnih, pa znaki in ljudje na pločniku itd. Skratka izredno nepredvidljive in nevarne situacije in kot pravim, ljudje smo si različni, večinoma pa znamo izredno lepo "natolcovati", vse skupaj uresničit pa je malo težje, saj pravim, kot politika.

Sicer pa smo že daleč od teme, kaj se vse da z beaglom, nič ne zanikam, samo, da se pa vsak že v začetku s svojim prvim kužkom postav oz že brez njega v vlogo strokovnjaka, ki bo vsako stvar odpravil brez problema, tu pa se zna zgoditi ravno obratno. Teorija je teorija, praksa pa je praksa in večinoma se ravno pri praksi izkaže, da veliko ljudi odpove.

Nikoli ni bil moj namen da bi govorila, da je pa se beagla določenih stvari neda naučiti, govorim le o tem, da beagle za začetnike ni ravno najbolši pes in večina ljudi se PRECENI (preceni svoje sposobnost, podceni sposobnosti psa) in prevečkrat se je že zgodilo, da je po nekja mesecih beagle končal na Bolhi, tudi eden od članov tega foruma, ves vzhičen, navdušen, je po nakupu hitro obupal in se raje ne sprašujem, kje je kuža pristal. Zato vedno raje opozorim, na vse možne minuse, ki jih lastniku mogoče nebo uspelo odpravti z razlogom, da zaradi tega kužek potem nebo končal na cesti.

Sem pa izredno vesela, da nekomu tudi z beaglom uspe kakšen tak dosežek kot je reševanje.

Lp

Velika večina tistih, ki pse redno vodimo ob kolesih, vodi psa po desni strani. Tisti, ki po cesti vodijo psa po levi so "padalci", ki psa vzamejo h kolesu na svete cajte kdaj in ga posebej ne strenirajo. Pločnik, prometni znaki, mimoidoči....niso za dobro treniranega psa noben problem (pri nas je načeloma tako, da tam kjer je pločnik pes teče po pločniku. Zasede približno 20 cm širine pločnika. Če je gneča, gre po cesti ob kolesu, če sta dva psa pa drug za drugim - vsi skupaj še vedno ne zasedemo več cestne površine od dovoljene - vsekakor pa manj, kot prikolica za kolesom. Kjer ni pločnika teče po bankini. Za to, da se nauči, po kateri strani se je treba izogniti količkom, prometnim znakom, reklamam....povprečno brihten pes potrebuje eno ali dve vožnji.

Zdej...vse kar je v življenju prijetnega, je nemoralno, nelegalno ali pa redi. S psi se vozim po cestah že 30+  let (brez enega samega omembe vrednega incidenta). V vseh teh letih me je en mlad picajzlast polcaj glih frišen iz šole opozoril, da je kolo vozilo. Ob vseh ostalih par sto srečanjih pa smo se samo prijazno pozdravili. Tako da - nekateri ste res bolj papežki od papeža.

Lanabela, časi se spreminjajo in ne vedno na bolje, mogoče si to opazila, in ena od teh stvari, ki gre na slabše je definitivno promet.

Si mogoče slišala za to "vse je enkrat prvič". Tako, da meni podatek, kaj nekdo dela že 30 ni nujno podatek v pozitivnem smislu.

Sicer pa jaz svojim takega "razgibavanja" definitvno ne bom privoščila, ker je zame nesprejemljivo, pa naj bo pes pred kolesom za kolesom, ob levi ali desni. Cesta je cesta in jo uporabljam le v nujnih primerih in to je takrat ko se usedem v nekaj kar ima 4 kolesa, ostale moje aktivnosti in aktivnosti mojih psov pa so namenjene uživanju in sproščanju tam, kjer ni cest in ne "pleha" in "izpušnih plinov" torej v naravi. Če pač sem v centru mesta, se tja odpravim z avtomobilom in psi v avtomobilu oz. peš in počasi in varno po pločniku, in že ko pešačim imam veliko dela, da pse odmikam ljudem, ki že na 50 km kažejo strah pred psi in teh je veliko, sploh pa otrok, da ne govorim o bevskajočih kužkih, ki letajo po celem pločniku.

Lp

Od šteparja - je bil kupljen za darilo in je tudi brez rodovnika, žal pa ne vem od kod točno (mogoče Ribnica, nisem ziher) :( :-X :-[
Ja tašča itak vidi samo tužne oči ::), se pa trudim s tastom, ki ima več avtoritete in tudi želje poslušat kakšen nasvet, ampak izvedba mu pa šepa, čeprav mu vsakič, ko pride k meni vse razložim - samo on vse tehnike nekako priredi po svoje. Ko mu pri njih pokažem, me pa čudno gleda zakaj pri meni pes za mladiča super pali, pri njem pa delno. upam, da mu bo vseeno uspelo vsaj delno.

Zadnje čase Lanabelo redno videvam s psi/psom na kolesu - jaz sem z avtom, se nam očitno ravno ene poti prekrivajo. Pes teče tako, kot je napisala Lanabela in to v središču kraja ob precej prometni cesti. Zdej - ker slučajno vem, da je to ona in zaupam, da svoje pse obvlada se mirno in previdno odpeljem mimo. Priznam pa, da bi si verjetno mislila kakšno manj lepo stvar ala - pa ker bedak psa v to gužvo vleče na kolesu. Ampak bi po parih srečanjih prav tako spremenila svoje mnenje, ker mi je do sedaj izgledalo vse bp in pes nikoli ni povzročal kakšnih scen po cesti. Sem prepričana, da so se je tudi sokrajani že lepo navadili ;)

Evo, izvedela. Pes je iz Dobove pri Brežicah.

Časi se spreminjajo, tako se spreminja tudi tehnika vožnje, v glavnem na bolje: pred 30 leti na mojih rednih poteh ni bilo niti ene kolesarske steze, bilo je veliko več nevarnih lukenj v asfaltu, na katere je lahko naletelo kolo ali pes....pri vsaki drugi hiši je bil spuščen cucek, ki se je zaletel pod kolo - zdaj jih skoraj ni več, tudi steklovine je bilo ob cesti bistveno več kot zdaj, ko kraljujejo plastenke in pločevinke, bil je en sam semafor, pa je bilo pogosto treba tudi izsiliti prednost, če si hotel sploh priti čez, ni bilo obvoznic in so bile ulice več kot pol dneva dobesedno zabasane z avtomobili in tovornjaki, vozniki pa živčni kot hudič....ni bilo opreme za pse z odbojniki/ledicami, ni bilo povodcev z elastičnimi vložki.... o kolesih ne bi, gorskih recimo se še ni dobilo... .....
Pač. vsak po svoje. Nihče nikogar ne sili, da mora s psi na kolo, ali da mora teči. Je pa oboje za vse pse z normalno telesno zgradbo izjemno koristno. Za moje pse celo življensko potrebno. (ok, lahko bi tudi rolali, kar vsaj zaenkrat še ni prepovedano, a sem na rolkah tak štor, da bi zelo hitro sesula sebe ali koga drugega...)
Tudi zame je kolesarjenje v naravi bistveno bolj prijetno, a do tam je treba najprej priti. In nimamo vsi možnosti neomejene uporabe avtomobila za vsako vožnjo do prvega zelnika (in če bi jo tudi imela, bi raje kolesarila).
Ne vem kako se vedete po cestah in kakšne pse imate, da se jih ljudje bojijo. Mojih se ne bojijo. Izjemno redko se zgodi, da se kdo ustraši, ko mu pritečejo od zadaj pa ne sliši (ja tudi empetrijev in mobitelov pred 30 leti ni bilo....) pa se je dozdaj še vedno končalo s smehom. Od obeh vpletenih.
In kot zanimivost: edini primer, ko je katera od mojih psic rabila ortopeda (strgana kita na prstu = longeta 3 tedne + 6 tednov rehabilitacije) se je zgodil na pločniku, počasna peš hoja, psica je stopila v nekaj cm široko a globoko luknjico v asfaltu...
Nikoli ne veš, kje te  sreča z macolo čaka pravjo. Če si samo doma, ti pa cegu na glavo pade.

Kocka - verjetno me vidiš, ko grem na vadbišče, trikrat ali štirikrat na teden okrog 17h (če imam samo eno psico, potem je to to). Škoda da me nisi videla pred leti, ko sem po isti poti vodila po tri, zdaj upokojene.

Tule je sicer neprometna pot (+"nepredvidena  situacija", za avtomobile je tam prepovedano...), pa taprave opreme nimam, je pa edini posnetek ki ga imam na netu... v zadnjem delu se približno vidi, kako to zgleda - tam kjer je manj prostora, se psi temu prilagodijo
http://www.youtube.com/user/arien100100

Joj, napačen link, tale bo bolj pravi:
http://www.youtube.com/watch?v=BrB1YEvQDfM&feature=player_detailpage

Ja, okoli 17.00 :)

Tako je pri nas. Oni sploh niso nič ocenjevali, samo psa, ki je bil vizuelno najlepši si je tašča zaželela. Pol jo je pa karakter z macolo med oči. Da ne govorim, da živijo na Blokah med srnami, zajci in medvedi.
Tudi jaz sem jim že omenila kot zelo resno opcijo, naj psa oddajo dokler je še mlad in ni narejene kakšne večje vzgojne škode (tastu, tašča pada na tužne oči, kot pravim), pa je rekel da ne, da tašča tega ne bi preživela ::( Ajrestmajkejs.

Zato in samo zato sem jaz zatežila Andrazu. Pa ni problem v tem ali je nekdo začetnik ali ne, ampak za to, ali nekdo računa na biglovo lovsko naravo in je na to pripravljen, ali pa ne.
In da povežem nazaj: vem za  par takih, ki vodijo ob kolesu bigle. Izstopa en, ki zelo lepo in varno vodi dva, na drugi strani krivulje pa je en, ki vodi bigla ob kolesu po naselju ali odvezanega (pa pes križari malo amo tamo, je tudi že čez cesto cuknil za mačko) če je privezan, pa teče po napačni strani. Pač - vsako stvar je mogoče početi na več načinov, eni se bolje obnesejo, drugi pa malo slabše.

Sem ze tekla z vprezenimi 4 psi. Pa noben ni bil "picajzel": 43 kg, 25 kg, 21 kg, 21 kg ;) Skratka, 4 beagli, ki bi vedeli, kaj je vleka, mala malica ;) - samo se bojim, da tudi ti 4 ne zamenjajo 1 pticarja oz. ne bo mi nihce prodal, da je beagle ala AM, pticar...; je pa tudi res, da je potrebno tudi z beaglom delati (kot obe lastnici iz prejsnjih mojih linkov) - se 9. skupino je potrebno zaposliti ;)
Si rekla, da govoriti o pasmi, ki je nimamo (zato linki, reference, na tiste, ki jih imajo ;))... pa ti govoris o vleki in iz postov lahko recem, da ne ves, kaj sploh je vleka. In ja, na sliki beagla vleceta perfektno - kapo dol (psi, kateri so uceni ne vleci z negativno motivacijo, bodo bolj tezko kdaj zares "dobri vlecni psi"). Lahko pa s pesjanom/pesjani prides/te na skupne treninge, je dobra druzba, zate/za vas in za tvoje/vase pse novo znanje, v okolici Ljubljane; pa se najboljsi Slovenski tekmovalci svetujejo (SKVVP)... Ne bos/boste zadnja/i, ker to mesto je rezervirano zame ;) (Sploh pa ker ze sama teces v nekem klubu.)

O opremi se dodatek k Lanabeli: raztegljiv pas ni nujno z elastiko pri psih - imam obe varianti tj. elastika (amortizerji) pri psih in elastika le pri meni - uporabim odvisno od psov, ki sta skupaj; ter se neck-line, ce je vprega 2 psa (jaz sem ga uporabila le 1x in ga do sedaj se ne uporabljam, ker je 1 izmed mojih velikih punc ob kakrsnemkoli obcutku, da jo druga pesjanka vlece, zablokirala, ker je cutila prisilo). Ce je vec psov in so le-ti v "pahljaci", neck-line morda odpade(?) Jaz jih imam vedno v pahljaci, ker druge moznosti nimam (nimam ustrznih strikov).

Dogtrekking varianta s po 2 psi: http://www.facebook.com/video/video.php?v=1793302206271 (problem je le dolina pri mocnejsih psih - zato na vec 10 km-ske "pohode" le s po 1 vecjim psom (ce se gre tudi po klancu dol), tudi cebelica zraven odpade, ker cebelica ne zmore dohajati vecjega, mocnejsega psa; sama cebelica na vleko ne prispeva velikega deleza, pa cetudi da celo svoje srce v vleko). Cebelici sta lahko brez problemov 2, ce zraven ni vecjega psa. Morda celo vec cebelic?

Ucenje vleke na tekaskih smuceh (skijoring), a tu za moje pojme le z velikimi psi (z majhnimi bi jaz delala od vleke le dogtrekking/doghiking ter canicross/dogging): http://www.facebook.com/video/video.php?v=1670306131446. Letos bom dala obe veliki punci skupaj (ki sta tudi v zgornjem posnetku skupaj; da bom drugo hitreje naucila), vendar bom na smuceh naceloma le s po 1, ker so tukaj vecje hitrosti, jaz pa sem slaba tudi na tekaskih smuceh (plus tega morata biti psa vsaj zame skoraj 100% pri poveljih, da ni nesrece). Imam pa ze smucarsko celado :)

Pri tej vlecni sluzbi (http://www.facebook.com/video/video.php?v=1376512946800) je slabost edino to, da sta na povodcih in ne na "vlecnem elasticnem striku za 2 psa", ker bi tako bile roke proste, psa bi pa dejansko prispevala k "lazji hoji"...

Ja, in "natrenirani" psi se prilagodijo vodniku (hvalabogu, ker kot sem ze povedala, sem slab tekac - recem "pocasi" ali pa le spremenim naklon telesa in povecam obremenitev...; psi dobrih tekacev ne rabijo oz. ne poznajo "pocasi"). Edino pazljiv je potrebno biti pri ucenju, sploh ce se gre za mocnejsega psa (kamor beagla ne stejem, ker on naceloma spada med "cebelice", manjsi primerek med "picajzle").

S tema 2 me zadnje case lahko vidite teci hkrati:
Start (elastika je pri meni in ne pri psih):
(http://a7.sphotos.ak.fbcdn.net/hphotos-ak-ash4/315038_2550277720376_1356866961_3730178_1477324353_n.jpg)
Cilj:
(http://a7.sphotos.ak.fbcdn.net/hphotos-ak-ash4/297863_2550286240589_1356866961_3730199_1636134935_n.jpg)
Vse je slikala "MamaRott".
Naceloma bom tekla le s po 1, vendar tista, ki ze ve, kaj dela, mi pomaga uciti 2., ki se ne ve tocno, kaj se dela oz. mi pomaga pri bolj sproscenem teku 2. psice (glede psov in ljudi, da gresta lazje mimo) - kdaj bom lahko tekla tudi le s ta 2. psico samo?! (ko bo psihicno dovolj stabilna, da jo drugi ljudje in psi ne bodo motili).

O moznih poskodbah: edine "poskodbe", ki jih imam sedaj, so "muskelfiber", ker kot sem napisala, ne tecem nikoli sama za kaksen trening (razen zadnje case iz sluzbe do avta), s psi pa le se na skupnih treningih (ker dejansko sedaj ne najdem casa, ker imam s psi se dosti vec "ciljev" in do tja dolgo pot; poleg tega mi na treningih, kjer bi bila sama, bi psi tekli bolj svoh in morda lahko s tem le pokvarim vse skupaj). (pa ogrevam se tudi nikoli prej oz. skoraj nikoli, ker sem ugotovila, da me lahko ze to utrudi...) Bi pa lagala, ce bi rekla, da nisem imela "nesrec" (ampak to je bilo pri ucenju prve psicke, najtezje od cetverice, ko se sama nisem vedela, kako in kaj).


Skratka, probaj in ne obsojaj (ker ne poznas)! Ne bo ti zal, ko bo/bosta psa dejansko vedela, kaj delata (sploh, ce res pasma tako rada in dobro vlece). Morda ne bos tudi nikoli vec tekla brez psa. Rabis sicer ne, samo potem pa res ne obsojaj ;)

Se dokaz, da zna pesjanka, ki zna vleci, tudi soliden poleg (tukaj mislim, da je imela, za sabo sele A izpit, sedaj je stara ze 3 leta in zna tudi toliko vec):
(http://s3.mojalbum.com/14546783_16691783_16691792/moji-in-moji-psi/kala-in-drobizek-tudi-v-dvoje-se-da-brez-povodca.jpg)

Zelim cim vec srece pesjanu z displazijo, ce ga je ze genetika (?), neustrezne, nepravilne obremenitve (?) pustila na cedilu. Moji psici (ta vecji) je predvidevam pomagalo plavanje, na kopnem cim manj teka... in je sedaj ED-0(free) :) in lahko delava vse s polno paro (s komolci je imela probleme se v casu "oblikovanja"). Vsem lastnikom pa zelim, da izkoristijo nagone sebi v prid ;)



PS. Se opravicujem za povezave na fb vsem, ki nimate fb profila, a le te posnetke imam.

Ze desetletje vsakodnevno tecem. Poskodb sem imela zal kar precej, zvinov ze dolgo sploh vec ne stejem... S psico sem zacela teci canicross pred dobrim letom. Od takrat se stevilo poskodb ni cisto nic povecalo (vzroki so bili drugje), glezenj sem si med samim canicrossom zvila le 1x, kar me je prav prijetno presenetilo. Priznam, da me je bilo v zacetku zelo strah (sploh ker sem bila zaradi preventive pred zvini vajena teci 'le' po urejenih makadamskih poteh), a se je izkazalo, da sem cisto brez veze prevec paniko zganjala (me je skrbelo tocno to, o cemer ti dvomis). Ce zdaj ocenim, da je teren prevec neugoden, pac tecem canicross v gojzarjih (se je v enem letu zgodilo le 1x), dobra opcija bi bila tudi bandaza. Sploh pa nihce ne pravi, da je treba teci ravno po gozdu in koreninah. Komur pase, kar naj, komur ne, naj si pac izbira druge terene. Imam pa res vsakic potem musklfiber. Pac tehnika teka ni enaka tisti, ko clovek tece brez vlecne sile. Ampak mene to ne moti, bom pac se nekatere druge misice okrepila, kar ni slabo. Skratka, ni vse crno-belo. Pa da ne bo kdo mislil, da skusam kogarkoli v kaj prepricevati. Samo svojo izkusnjo podajam z namenom, da bi malo omilila negativen prizvok citiranih besed (vsaj meni tako zveni).

nekoliko  starejši posnetek, sicer daaaleč od popolnega poleg, pa obrati so zanič, pa vaje v gibanju počasne... danes gre sicer  bolje, pa vseeno.... naučeno je brez kakršnekoli ovratnice ali povodca. Če se da samojeda, se da tudi bigla. (in ob tem psica vleče kolo, vleče pri dog trekingu, zdaj je začela z drugim vodnikom trenirati canicross...)
http://www.youtube.com/watch?v=-StrrByX-oU

Kocka,se mi je zdelo da je pes iz brežiškega konca,vsaj po starosti sodeč.Mislim,da se še sedaj dva njegova mladiča prodajata po Bolhi.Pa na oddaji Preverjeno so tudi bili.
Tjaša

Preverjeno :-\? V zvezi s čim?

V zvezi z tem,da naj bi bili vsi mladiči ob prodaji cepljeni,čipirani in zavedeni v CRPsi in po dolpolnjenem tretjem mesecu starosti tudi že cepljeni proti steklini.Ti mladiči so v vsem tem času samo enkrat dobili tableto proti glistam.Zraven je bil tudi prispevek o eni"mami",ki že 30 let "redi" pse,pa je novinarko nazjala,ko jo je vprašala zakaj nima mladičev cepljenih,da si jih naj kar novi lastniki cepijo,da ona jih že ne bo.kolikor sem zasledila v prispevku je "mama" že v postopku pri VURS,ker tudi svojih osmih psov ni imela cepljenih proti steklini.Redi pa NO-je,pa angleške lisičarje(ne vem od kje je potegnila to pasmo,ker v Sloveniji ni nobenega predstavnika),mogoče je mislila Beagle pa še kakšno pasmo zraven.
Tjaša

 :-X >:(

Mislim, da je tole že vse malo "offtopic" in sodi v druge predalčke foruma.

Pač, vsak ima svoje mnenje, meni je že en izvin preveč, sploh če se potem izredno rad ponavja pri vsakem napačnem koraku. Kot pravim vsak ima svoje mišljenje in ga nikomur nočem spreminjat, jaz imam svoje mišljenje in izkušnje in svojega tudi nebom. S športom se ukvarjam na tak način, ki se meni zdi varen in to je to, kaj pa drugi delajo pa pač ni moja stvar, ampak njihova in jim tega tudi ne prepovedujem ali preprečujem.

Lanabela, tvoji psi bi moje sosede na smrt prestrašili, ravno tako mojo mami, pač mogoče ne opaziš, sicer kako pa boš, če si na kolesu, jaz pa vidim, kako se ljudje že otrpnejo že pred samim srečanjem in kako starši vlečejo svoje otroke za roko in prestavljajo na drugo stran preč od psa. Pač odvisno kaj vidš je tudi od tega koliko opazuješ okolico, jaz jo pač zelo, zato, da me kaj neprijetnega ne preseneti. Je pa res, imam velikega črnega kosmatega psa, ki je v večini povod za strah in ne beagle.

Lp

Jaz sem včeraj sprobal Chuckit (ali nekaj takega) skratka palica ki ima na koncu žepek za tenis žogco pa jo vržeš kamot preko 50m... Zmatraš psa v 20min tako da imaš 4h mir, ker bo "umrl" na kavču. :)
Včeraj sva lepo šla peš (s psom) 5min do travnika, da se je lepo malo ogrel potem pa sem mu metal po 5x pa malo pavze pa 5x... in peš nazaj pa je pes bil izčrpan bolj kot takrat ko gremo za 2h v hribe... Meni se zdi to zelo dobra zadeva in jo priporočam vsem, ki imate hyper pse... Ni pa fajn da pes žveči tenis žogce pa da prezmatramo. ;)

Če se pa še malo vrnem nazaj do programiranja, pa nevem kako se lahka smejite temu, a v isti sapi nekaj pravite o lastnostih pasme... Očitno so eni prespali začetne ure biologije, in nevejo da je pes nadpomenka pasmi in ta nadpomenka osebnosti :)

zelo dobro opazim, ker če si na kolesu in imaš zraven pse moraš imeti okolico zelo lepo na uču in predvidevati reakcije drugih prisotnih. Če ne, ne preživiš 30 let na kolesu  brez praske.


Pri meni nekateri starši vlečejo otroke za roko stran od psov, ker bi jih ti najraje kar med tekom božali (nekaterim, tudi starejšim, to celo uspe...nekje imam posnetek, ko grem s kolesom in tremi spuščenimi psicami zraven po poljski poti. Na posnetku se lepo vidi, kako so kar trije od  tistih, ki smo jih prehiteli uspeli iti s prsti psom čez dlako. Kar tako, mimogrede, opazno samo na posnetku. Če čakam pred semaforjem, se redno najde kakšen, ki bi pse božal. Sicer se vidi vpliv pasme, a ne tako izrazito (za samojede včasih vprašajo včasih ne, za huskico pa vedno vprašajo, če lahko, tudi približajo se ji nekoliko bolj spoštljivo - huskica zna s svojimi svetlimi očmi in volčjo podobo delovat grozljivo)
Se pa res umikajo nekateri lastniki psov, zlasti tisti, ki se jim psi zaganjajo v mimotekoče psice. In nekaterim od teh gremo prav zagotovo hudo na živce, ampak buh jim pomagaj, če niso znali vzgojiti in socializirati svojega psa.

Andraz: tista zadevica za žogico metat je odlična. Če imaš psa, ki je nor na prinašanje seveda. Tenis žogice so povsem v redu, sploh če niso povsem nove. Z njimi se itak pes igra samo, kadar je pod kontrolo. Ker če jo požre.....se lahko posloviš od petstotaka ali dveh....Saj misliš na labradorko, ne? Če kje stakneš plavajoče žoge in jih pošiljaš v vodo imaš šele zmantranega psa....


 Smešno je to, da je tvoja bodoča pasma programirana za nekaj povsem drugega, kot si napisal ti. In ja, poznamo evangelij po C.M.: najprej vrsta, potem pasma potem ime. A nismo njegovi verniki.

Super Lanabela,

lepo, da imaš take izkušnje, mi opažamo vedno več obratnih izkušenj, dobro, da smo očitno med redkimi. Je pa res, da je za to "nastrojenost" kriva tudi malomarnost ljudi, ker dreka je pa povsod na tone, da ne govorim o spuščenih psih, ki le pripomore k temu, da imajo ljudje "pesjanarje" vedno bolj radi.

No pri nas tisto z žogico pri nobenem nima učinka, obema beagloma je žur igračo vzet in z njo zbežat, sploh se jima zdi super, če jih potem kdo lovi. Hrtu pa je itak igrača bedarija, raje ima žive bežeče stvarce.

Lp

Ja, res je, na tem posnetku novinarka govori tudi o tem kako je brskala po oglasniku in se zanimala med drugim tudi za 3 mesece stare basetke ... evo, link do posnetka:
http://24ur.com/novice/slovenija/crni-trg-s-pasjimi-mladici.html

PS: Se opravičujem za ovinek s teme, ma morda bi si kdo še želel pogledati ta prispevek o črnem trgu z mladiči. Je pa za  :e , kakšne izjave so dalaji "rejci"  :-X

Sori za OT, ampak res je, pes ni bil pred oddajo niti cepljen, niti čipiran - samo enkrat razglisten :-X

Ne sekiraj se,nisi ti nič kriva.Na žalost vemo kako to gre.Če bi nas mlajše starejši hoteli kdaj poslušati. >:(
Boste imeli pa sedaj priliko temu dolginčku dati boljše pogoje v življenju,če že sam štart ni bil takšen kot bi mogel biti.
Tjaša

Ferry: brez muje se še čevelj ne obuje in celo prinašalec brez nekaj vloženega dela veliko raje odnaša kot prinaša. Za bigla je treba vložiti nekaj več dela, za hrta pa še več, a prinašat je možno naučit vsakega.

Pa probat še s kakšno drugo igračo, ne samo z žogo. Vsaj kolikor imam sama izkušnje so razlike res velike glede veselja do prinašanja (pa tudi odnašanja ;)).

Jaz poznam dva beagla, ki oba rada prinašata (naš ima sicer še manjše težave s tem, da potem spusti predmet - oz. ga spusti, čaka in ko hočem prijeti, hoče zgrabiti še on  ???- ampak napreduje). Mi ga od začetka nismo učili, je v bistvu začel sam ;D in smo ga potem spodbujali. So mu pa vsi drugi predmeti bolj zanimivi kot žoga. Druga, psička, je pa nora na žogo. Ko sem bila prvič pri lastnikih na obisku in sem se že počasi naveličala metat, mi je skočila v naročje in iz gobčka spustila žogo na mizo pred mene. ;D - evo, tukaj imaš, pa mi vrži!
Očitno je tu še osebnost psa, ki igra vlogo, ne samo pasma.

Podpis :)

Moja hrtica zelo rada prinaša, je pa res, da najprej s "plenom" naredi par častnih krogov  ::)  :P
Samo moram zelo pazit, da odnehava, preden se naveliča.
Imava pa grozne probleme z odpoklicem - ker tudi bi vedno prišla (po parih častnih krogih, seveda). Ker pa le-to ni varno, je na slednem povodcu.
Pa smo spet na začetku debate...

Pozdravljeni!

Naj se na kratko predstavim, lastnih izkušenj s psmi nimam, z izjemo nemškega ovčarja, ki smo ga imeli do mojega petega leta starosti. Sem velik ljubitelj pasme beagle in že dolgo časa razmišljam o nakupu, vendar vse do letošnjega leta to ni bilo mogoče zaradi šole, faksa in dela. Nimam se za poznavalca vrste, saj vem o njih le informacije iz raznih člankov in forumov, ustrezam pa "kriterijem" bodočega lastnika. Določenih informacij pa ne najdem nikjer, zato sem se odločil registrirat na tale forum.

Torej. Največji problem, ki me spremlja že celo življenje je alergija na mačke in pse. Na mačke je zelo huda, na pse pa bolj blaga (nasrečo), vendar pa je vse odvisno od pasme. Zraven zlatega prinašalca ne zdržim niti 15 minut, medtem ko sem lahko s kratkodlakim pitbullom nekaj ur brez najmanjše reakcije. Sem si prebral vse teme na forumu, kar se tiče alergije...
Druga težava, ki jo vidim, je pa to da na tej spletni strani med rejci ni kakšnega vzreditelja beaglov, zato prosim, če mi lahko posredujete kakšne informacije res dobrega vzreditelja pri nas ali v tujini.
Z njim bi se rad slišal ter osebno sestal. Na tak način bi rešil dve muhi na en mah, saj bi imel priložnost več časa preživeti z beagli in bi se lahko prepričal, da alergija ne predstavlja prevelikega problema.

Upam, da mi boste lahko pomagali.
Hvala in lep pozdrav,
Peter

piter,na teh straneh ne boš našel nobenega "rejca",vzreditelji pa na žalost niso registrirani.Pravilen naslov za tvoja vprašanja je Kinološka zveza Slovenije.

Alergija na epitelije kože in slino ni odvisna od pasme, ampak od posameznega psa. Svetujem vam, da si za spoznavanje psa ki ga nameravate kupiti vzamete veliko časa, da preživite s konkretnim mladičem za katerega ste se odločili vsaj nekaj ur v zaprtem prostoru, med tem časom pa bodite v čim bližjem kontaktu z živaljo - naj vas liže, vi pa ga veliko božajte. Ni dovolj, da preživite čas z njegovo mamo oz. z leglom, ampak s konkretno živalijo, za katero nakup ste se odločili. Če na mamo niste alergični še ne pomeni, da tudi na mladiča ne boste. Prav tako se lahko alergija razvije kasneje, ko bo pes že nekaj časa pri vas, lahko pa da se ne boste razvili nikoli.
Vse zgoraj napisano naj bo v tehten premislek, ali se kot alergik na ˝pasjo dlako˝ sploh odločati za nakup psa, da ne bo kasneje težava postala tako huda li moteča, da boste morali psa morebiti celo oddati.

Živjo!

Peter, tudi sama imam beaglico, že dva meseca in pol je odkar je prišla k nam domov in tudi sama sem bila vedno alergična na pasjo, mačjo dlako... pršice... svetni prah... skratka vse kar se lahko testira skorajda:)
Pse sem vedno imela zelo rada in priznam sem šla na rizik:)
Odkar imam Kassio sem imela samo izpuščaje po rokah, in sicer tam kjer me je lizala. Kakšnih posebnih ukrepov nisem delala, je res, da sem dala tepihe stran, ampak to zato ker se mi zdi bolj higienkso v tem procesu učenja sobne čistoče (beri:parket je lažje očistiti) :)
Pa zdaj opažam, da rdečica in srbečica po rokah počasi izveneva in jo je vedno manj... Ne vem, mogoče se začne telo potem prilagajati na dane okoliščine. Imela pa sem tudi srbeče in rdeče oči, kadar me začnejo matrat si dam notri kapljice Opatanol in se fajn umijem in gre potem spet nrmalno:)
Kljub težavam pa je ne bi dala za nič na svetu, pa tudi če bi morala vsakodnevno jemati tablete.
Priporočam ti, da probaš preživeti čimveč časa z kakššnim beaglom, ga božati... da vidiš kakšno reakcijo boš imel...

S katerega konca Slovenije pa si...mogoče bi se našel kdo, ki bi imel čas, da ti malo pobližje spoznaš beagle:)

Piter,prosim če mi objasniš kaj pomeni "ustrezati "kriterijem bodočega lastnika.Beagle ni pes za začetnike.Glede alergije- precej naših mladičev je že šlo v družine, kjer je bil kak alergik na dlake, pa do sedaj še nihče ni imel nobenih težav.
Če imaš priložost se poskušaj dogovoriti s kom(tako svetuje tudi biglica), ki ima morda več beaglov in preživi večkrat zaporedoma nekaj časa z njimi, pa boš videl, kako bo.
Pred morebitnim nakupom, se res posvetuj s pravim vzrediteljem,ki ti bo pošteno razložil vse(in morda pripravljen vzeti kuža nazaj,če bo kaj narobe z alergijo,,ki ti bo pripravljen pomagati tudi kasneje,če boš kaj potreboval.Pa še to, s seboj vzemi koga,ki se spozna na pasmo, mladički so vsi "luštkani", ko odrastejo pa se pokaže, da je precej takih(sploh v SLO), ki jim samo piše v rodovniku BEAGLE, izgledajo pa vse kaj drugega.
Če si pripravljen iti tudi kam v tujino,poznam kar nekaj POŠTENIH vzrediteljev(ne šteparjev),poišči me, če želiš.

noben ampak NOBEN normalen vzreditelj ne bo MORDA vzel psa nazaj. vsak vzreditelj, ki mu je do tega kam gredo mladiči bo VEDNO psa vzel nazaj in tudi pomoč in nasveti novemu kupcu tukaj "pašejo zraven" ....

križana gora a mislite, da je s prodajo psa pa vsega konec???

natis,ne razburjaj se,eka je že vzela svojega mladiča nazaj.Je pa med "vzreditelji" beaglov  mnogo več  t.i.rejcev,ki tega niti pod razno ne bi storili.

jaz ne vem ali je ali ni, prebrala sem "morda" in ja, skočila u luft.

prepričana sem, da niso samo med vzreditelji beaglov tisti "morda", tudi med pudlaši so NA ŽALOST, pa med drugimi pasmami 100% tudi, zato pa je na vsakem kupcu, da najde odgovornega vzreditelja, ki s preštevanjem dinarčkov ob predaji mladiča ni zaključil svoje "obveze". žal pa pri veliki večini kupcev cena prevaga in je zato, ker ima mladiče 100€ cenejše nekdo boljši od drugega ....

Mene pa zanima, zakaj beagle ne bi bil za začetnike? A ni tako, da si pri vsaki pasmi enkrat začetnik in tudi če imaš najprej bišona, boš pri naslednjem psu druge pasme spet začetnik (drugačne potrebe, druga vrsta nagona, lahko tudi drugačen pristop pri učenju)? Meni se zdi, da je bolj pomembno, koliko si je bodoči lastnik prebral o vzgoji, negi, o potrebah določene pasme, o njenih nagonih, motiviranju,..kot pa to, a je že pred tem imel psa ali ne. 

Natis, "morda" sem napisala zato,ker razen sebe ne vem za nobenega od"biglašev",da bi vzel mladiča nazaj.Jaz sem že 3.Večina kar jih poznam, nima nobene zavesti in je za njih zadeva zaključena, ko novi lastnik odšteje denarce in reče nasvidenje.No, tega "videnja" potem ni nikoli več, kaj šele kaj drugega.

Butterfly!Že precej let živim z beagli, še prej tudi z psi iz drugih FCI skupin, prav tako imam griffona iz 9.grupe in verjemi mi, da je velika razlika vzgojiti nekega družnega psa, kot zelo,zelo predanega goniča.Je že res, da se karkoli o posameznih pasmah prebere, vsekakor pa je najbolj pomembno, da ti vse o pasmi razloži izkušen vzreditelj, ki tud vidi, ali je bodoči lastnik primeren  in sploh ni pomembno če je prej imel psa ali ne.

Ne saj bišon mi je prvi priletel na pamet, pač sem mislila katerakoli druga pasma. Mi je jasno ja, da je med posameznimi skupinami in pasmami velika razlika v nagonih. Si pa zadnjo poved lepo napisala in to me je zanimalo. Ker iz prej napisanega se mi je zdelo, kot da se beagla že apriori ne dobi, če prej še nisi imel psa  ;)

Me veseli, da me razumeš, kaj sem hotela povedati.

No zdaj lahko končno pišem iz prve roke kakšne so moje izkušnje po slabem letu vzgajanja Tare...
Prvo moram pohvaliti Eko, ki je izročila v moje roke IDEALNO in po vseh mojih kriterijih dobro psičko. Nisem imel nič težav z raznimi privajanji na vse mogoče zadeve, težave z hišni čistočo nisem imel nikoli! Karakterno je to popoln pes, že po tistih željah, ki sem jih imel pred nakupom, ali sploh pred izbiro pasme.
Če jo malo opišem:
Tara Brakada je 11mesecev stara psička, višine prb 35,5cm. Je topla in nežna, z našo 13let staro maltežanko se je takoj spoprijateljila in točno razume, da se ona ne more igrati enako kot z ostalimi. Na sprehodu po gozdovih/travnikih in poteh jo imam spuščeno, ne pobegne! Pobegne samo pozabiš na njo za 3min potem je ni več, treba jo je skoz imeti na očeh in je vse vredu. Z psi še nikoli nisva imela težav, ker se Tara vedno in res vedno čisto podredi zato še tako agresiven pes ni pokazal agresivnosti, na veliko lastnikov presenečenje. Tudi preko Tare vidim kakšen je drugi pes, ker če s psom kaj ni vredu, se bo Tara 3 metre pred njim odbila in prišla nazaj. Ko se igra z drugimi psi jih veliko raje lovi, kot da ostali lovijo njo. Je nora na palice, malo manj za plavanje v vodi.
Hranim jo z Orijen hrano, ki se meni zdi zelo dobra hrana in jo vsem močno priporočam. Še enkrat ni imela driske in nikoli ni bruhala.
-----

Odkrito povem, da sem zelo ponosen na Taro in nase, da sva se tako ujela in imava odličen odnos. Imava še veliko dela, vendar delo se ne bo nikoli končalo.
Za čisti konec bom pa še povedal, da beagle brez trde vzgoje in močne volje lastnika, lahko zagreni življenje vsakemu lastniku, ki ne ve kaj kupuje in ki nima vsaj osnovih znanj o pseh ter njihovem razmišljanju.

Andraž,hvala za lepe besede in tako odkrito in pozitivno razmišljanje,kar se tiče pasme.Tudi jaz sem zelo ponosna na vaju, pa vesela, da lahko spremljam Tarin razvoj,odkar je pri tebi.Vem, da se bosta še veliko naučila.Upam, da se čimvečkrat srečamo.

Pod Andražev tekst se jaz lahko samo podpišem - in čisto nekaj drugega je dobiti mladička, ki je socializiran, navajen na razne zvoke, ljudi, vožnjo z avtom, pri 9 tednih praktično čist...skratka, pravi živahen in pogumen predstavnik svoje pasme.  ;D Edino glede spuščanja  se mi nismo mogli odločiti, odsvetovali so mi vsi lastniki biglov,ki sem jih vprašala za nasvet, pa tudi od naključnih sprehajalcev/lastnikov biglov,ki sem jih srečala, sem poslušala zgodbe o tem, kako so čakali svojega bigla, ko se  je ta naenkrat odločil, da gre malo "na svoje"  ;) Tako da je pač omejen na divjanje po vrtu pa na poligonu v pasji šoli  :)

Je pač tako, mi jih v naravi ne spuščamo, pa ne zaradi čakanja, je pač tako, da je treba spoštovati tudi divje živali.Res sem jezna na dotične "zaprisežene jagre", ki s svojimi goniči strašijo po gozdu tudi v času lovopusta.Imam jih priliko slišati vsako jutro, pa to največ takih, ki trdijo: moj pa sren ne "gon".

Uživajte s svojimi kosmatinci.