mojpes.net

Obveščamo lastnika iz druge države, da se pes (imena in starosti še ne vemo), nahaja v zavetišču Horjul: 051304435. Pes je poškodovan.

(http://s0.mojalbum.com/15630030_17374443_19661181/zh-macke-psi/19661181.jpg)

(http://s0.mojalbum.com/15630030_17374443_19661184/zh-macke-psi/19661184.jpg)

:-*

Joj... Vsakič ko vidim setra v zavetišču podoživljam svojo zgodbo... Upam, da ga iščejo in da so v redu...

Pobožne želje

če ne pa enga super novega vodnika  :D

Joj, seterček angleški, naj te hitro pridejo iskat :-*

Ubogi srečno lepotec.

Ko sem ga našla sem ga hotela vzeti kar domov:)
Danes pokličem človeka s hrvaške, za katerega mislim, da je lastnik psa!

Škoda da ga nisi bi bila ti srečna,flik in zavetišče nebi imelo stroškov.
Mi smo našega našli pri 2 mesecih starosti na sredi  avtoceste,čeprav si nikoli nisem želela kužka sem ga rešila in ni mi žal,da ga imam ampak sem zelo srečna.Se opravičujem,da motim temo tega Flika  ampak Flik  ime je  scensko 8)

 ???
Sem prav razumela?

Tole bo še trajalo.. čipiran na Rijeki, vendar ambulanta še ni vpisala podatkov o lastniku. Čakamo še torej...

A ga se oglasujemo po FB?

Lastnik je Društvo za zaščito živali Rijeka. Ne, ni treba oglaševat zaenkrat.

OK.

V register so ga danes vpisali kot samico, jaz upam, da sploh kak podatek drži.

a rabiš kakšno pomoč pri rečanih???

Ne še, ti javim, če bo treba. So obljubili, da se mi javijo, da razčistimo tole.

zmenjeno  :)

Po dogovoru z društvom Flik do odhoda v nov dom ostaja pri nas. Poslali nam bodo njegove papirje, Flik pa je na voljo za posvojitev na daljavo, stroški ostajajo nam.
Pozdrav na Reko.

o kako so prijazni  >:(

Ne, sej je ok. Občini ga pri znanem lastniku ne moremo računat, kolegom pa mi na pamet ne pade...

Smetka, kdaj pa bo na voljo za posvojitev na daljavo? Ker je moj "varovanec" pred kratkim odšel (oz. odhaja) v nov dom in sem se ravno odločala za novega. ;)

 :*[ :*[

Je že :)

Hvala, prej še ni bilo. ;) Sem izpolnila obrazec in plačala.
Kako pa je z njegovo tačko?

Ne prav olimpijsko, ampak bo.

Stanje ob previjanju zjutraj, na drugi strani tačke je podobno. Previjamo 2x dnevno.

(http://s0.mojalbum.com/15630030_17374443_19684146/zh-macke-psi/19684146.jpg)

Ubogi Flik drži se naj ti se čimprej pozdravi tačka,da boš lahko veselo tekal okoli  :-*

A to si je zlizal?

A to je od poškodbe, posneta koža, al ...?

Poškodba ja, posneta koža.

Flik je kastriran, tačka je okej in išče nov dom. Posvojitelj se bo zavezal, da ga bo imel na neograjenem ves čas na povodcu.

Eh, to je pa čisto lahko... (reče luna7, ki je pred posvojitvijo Boni imela psico redkokdaj pripeto...)  ;)
Res, čisto lepo smo se navadili. Malo so mi kakšnih 14 dni delali živčki, kako in kaj, potem pa je to postala rutina. Povodec preide v male možgane in deluje skoraj samodejno.  ;D
Ravno tako kot je bila rutina s prejšnjo psico, da sem jo imela vedno z enim učem pod kontrolo, ko je ona nekje okoli mene šarila po okolici.  :)
Flik, taprave boš dobi, boš videl!  :-*

Samo zanima me, zakaj ni njegove slike tudi na vaši fb-strani? Da jo še malo podelim okrog? :) Saj, če sem prav razumela, je na voljo za posvojitev, samo a povodcu bo moral biti, ne?

Išče dom ja, dom z non-stop povodcem na neograjenih površinah  :)

(http://i78.photobucket.com/albums/j103/vixivixi/ZH/P5201208Small.jpg)

(http://i78.photobucket.com/albums/j103/vixivixi/ZH/P5201207Small.jpg)

Gre tudi na FB zdajle.

Super. :) Sem že delila naprej. ;) Upam, da čimprej najde nov dom.

_{Res mi je ful luškan, samo kaj ko imamo že 4 in ker smo na kmetiji, tale o non-stop povodcu nikor ne bi šlo pri nas čez... :(}

hehe, tole pa moram tule demantirat. To sem tudi jaz mislila, saj imamo podobno situacijo, pa smo vse lepo rešili. ;)  Res je, da moram biti precej pozorna, kadar smo na naši domačiji, da vem, da je Boni privezana. Pa malo več dela je, da jo ob opravilih prestavljam z ene točke na drugo - seveda je na tadolgem slednem. In, da je tudi v avtu z ostalimi psi privezana, saj, ko se odprejo vrata, ponavadi znajo vsi navaliti ven. V glavnem, na to, da je naša Boni vedno na štrikcu, smo se vsi počasi navadili  :D (razen sosedje, ki tega pač ne razumejo...  ::) ).
Je pa res, da je to moj edini pes, s katerim imam dela. In, da je veliiiiko lažje imeti takšnega psa v urbanem okolju, kjer odideš v naravo z namenom, ne pa da tam tudi živiš. To so moje dosedanje izkušnje.  ;)

Zelim mu da cimprej najde lep dom saj berem da ima zivahno preteklost. Je pac zvedav in nos ga potegne za vonjem...pobegulja mala lustna.

Nočen smetiti po njegovi temi, zato samo dodajam:
luna7 verjamem, da se marsikaj da, samo pri nas imamo konje, med katerimi preživimo veliko časa in verjemi, da če imaš konje, ki ne gledajo preveč kam stopijo - se tole s štriki lahko hitro tragično in nesrečno konča (konj stopi na štrik, pes ne more nikamor, drugi pridrvi mimo...). :(
Da bi bil ta čas privezan, pa verjamem da nobenemu ni v interesu.
Zato - upam, da čimprej najde super nov dom. ;)

No, tudi pri konjih se da imet begosumnega psa, samo ga pač ne privežeš v ogrado med konje, ampak izven nje, ane. Tako delam tudi jaz z mojim psom, ker bi šel za nosom takoj, ko bi zavohal kakšno divjad.

Se pa strinjam, da je bolj komot (pa čisto nič drugega, zato se mi zdi tale antireklama kako se ne da, kr neki, res ::)) imet psa okrog konjev skoz spuščenega, ker mam tudi eno tako, ki je skoz za moj ritjo in mi je tudi gledat ni treba kje hodi, ker ona meni sledi ;).

Sej jst te čisto razumem, kako je, če veš, da imaš takšno življenje, kjer ne moreš imeti psa vedno privezanega.  :)

Sem pa povedala samo mojo izkušnjo, ki je imela čisto enake stavke na začetku, preden sem se odločila za Bončico. In, seveda, ni mi žal niti za trenutek. Vsaj jst sem takšna: ko se odločim, zadeva steče v celoti in zavestno se podam v to-to pomeni, da sprejmem "pravila igre". Sem se pa pred tem temeljito vprašala, če mi bo zneslo in sem se definitivno razgledala naokoli, kako pa drugi takšne pse obvladujejo. In, na tem forumu sem dobila en kup odgovorov  ;). To povem le za tiste, ki oklevate....  ;)

Sčasoma se včasih s trdim delom in veliko truda celo doseže zelo lepa poslušnost brez povodca in odpoklic :) Seveda ne vedno in nikoli 100%, ampak za na tem delat vsekakor je ::) >:D

Ne menjam našo Neliko za nič na svetu in toliko lepih povodcev imamo, pa a jih zares nucali ali ne  8)

No, jaz ga imam včasih ravno zaradi konjev privezanega. ??? Če ocenim, da zanj ni varno, me noben štrik ne bo oviral.  ;)
In še sigurno prej konj (tudi po nesreči) pohodi psa kot pa se zaplete v štrik - kot je že rekla Royalty, ne vem kje imaš sploh lahko tako privezanega.

Sicer pa kako smetimo ubogemu Fliku. V glavnem vse se da, če se hoče kajne. :-*

S Fru sva stalno med konji - strankami. Se pravi vsak dan drugi konji. Na začetku je morala biti stalno privezana in je bila - stran od poti, kjer hodijo  konji in to je to.

Vsi   dragi  moji, ki   berete  ta  forum, imam  velik  problem

Ime  FLIK  je  pustil   v mojem  srcu velik  zaznamek.
Pred  10  dnevi  je  umrčkov moj  prijatelj Šum,  Gordon  seter. Doživel, preživel  je   čudovitih 12,6  mesecev z  menoj, hodil  po  gorah, poljih, kopal  se  je   v morju, jezerih. Živel  je   v  BS3  soseski,  v  še  kar  velikem  atriju. Ker  delam  doma,   sva  bila  partnerja   vsak  dan  24  ur  supaj. Kljub  mojemu   delu , če  sem  bila   2  x  na  leto  odsotna  za  2 -  3  dni  nikdar  ni  bil  v  pasjem  hotelu, "čuvat"  ga  je  prišla  Suzana,  ali  pa  Kristina, ki  je  bili  tudi  njegovi  prijateljici predvsem pa  občudovalki. Šum je   bil   res  poseben  kuža, lahko  takoj  umrem, če ni  poznal   vsaj  500  besed, ker   sem  mu   vsak   dan  pripovedovala  pravljice, in če   besede  ni  poznal  me  je  samo  gledal  v  oči - ne  razumem, in  sem  mu  potem  razložila, - zelo  banalno   ampak  ni  poznal  besede  avtobus - pa  sva  si  ga  šla  ogledat, ni  poznal  likalnik -  se  ga  je  na  začetku  bal, dokler  ga ni  prevohal in  spoznal, kaj   vse  ni  poznal,  pa  je   spoznal.  Spoznal   je  vse  kužke  in kužike  v naselju in  vedel  je,  da jim mora   dati  lubčka,  da  mora  reči, o.k. to   sem  rekla  jaz, dobro  jutro,  dober  dan,  dober  večer. Spoznal  je  veliko  razstavnih  psov,   no  ja   saj  je   šel  samo  8  x  na  razstave, in več  ali  manj je  osvojil  naslov,   osvojih več  BOB-ov ,  ampak ga  čakanje  na  nagrade  ni  prav  zelo  razveseljevalo,  tako da  sva zelo ,  no  ja  8  krat  sva  bila  na  raznih  razstavah  v SLO, HR, Avstriji- postal  je   evropski  prvak  v lepoti, ampak  nekako se mi  zdi ,  da  ni  prav  užival, ko  je  "dirkal"  v  ringu, in  cel   dan  čakal, o.k.  spoznal  je   druge  kužke, kužike,, ali  se  družil  na  Ptuju,  ali   raznih  prireditvah   setrov. Najraje sva   bila   sama,  ali   v  družbi  z   drugimi  setri  hodili  okoli. 
Skratka  gre  za  to, ko  mi  je  umrl  Šum  sem se  spravila  na  internet  z  željo,  da  bi   rešila  nekega  kužka  iz  zavetišča. Bilo  mi  je   vseeno   ali  je   rodovniški  ali  ne, kljub  temu,  da  sem  od  mladička  do  pozne  starosti  vzgojila  3  Irske  setre,imela  sem  celo   leglo - psarno ,  in enega  Gordon  setra,  ampak  sem  si  rekla, leto   dve  starega  kužka, ki  bi  postal  moj   spremljevalec, prijatelj, družabnik.

ODKRILA  SEM  kužka  Flika - angleškega  setra, ki  že  leto   dni   od  7.  septembra 2011  "domuje"  v  Sloveniji, od  maja  2012 pa   domuje  v  ZAVETIŠČU  HORJUl.  In  tukaj  se  začne  moja  ponovna  bolečina. Dame  iz  zavetišča  Hurjul, razen  gdč. Jerneje, ki  je  očitno  edina  pozitivna  oseba  v  tem zavetišču Horjul, govorim iz  lastne izkušnje,  se  ne  zmenijo  zame. GOSPODARICA/direktorica   gospa  Polona Samec, me  po  30  pozivih ni  uspela poklicati nazaj, res  je  zelo  zaposlena  gospodarica, ni  odgovorila  na  moje   4  maile, zelo  zaposlena  Cruella, ki  nikakor  ne  želi  oddati  Flika, očitno  po  njeni   veleumni  oceni,  da  nekdo   ki  je   preživljal  življenje  z   4  setri,  ni  primeren,  da  bi   nadaljeval   dobro  življenje  z  njenim  varovancem FLIK-om  -  najdenčkem, za katerega bi se  morala potruditi,  da mu  priskrbi  dober  skrben dom,  vsaj   tako  piše  na  njeni  spletni   strani. Skratka  v  10  dneh   Milenka  Knez  ni  uspela komunicirati  z   gospodarico  Polono  Samec, ni  bila  povabljena  na  interviju,  ni   dobila  odgovora zakaj  ne  bi  bila  primerna  skrbeti  za   mladega  - zdaj   vam  pa  tudi  povem  vsem - hudo  zanemarjenega, zavozlanega -  saj  veste  kako  svilnato dlako  imajo  setri - NEPRIMERNO   SUHEGA ,  saj  ta  FLIK  tehta samo   enih   10  kg, kužki  v ZAVETIŠČU  HORJUL ,  ga  podrejujejo - no   ja   to   sem  ugotovila   v  15  minutah, ko  sem  ga  že drugič  obiskala - o.k.  prvič   sem zamudila  uradne  ure  za   5  minut, in  nisem  uspela  spregovoriti  z   gospo   Polono,  saj   veste, kako  je   v  podjetjih,  trgovinah uradna  ura  je   do   12,30 , potem  za   vas  nimamo  več  časa . Dejstvo  je   da  to  zavetišče HORJUL   živi  od   donatorjev, prikaz   bilance  je   106.000 €  prihodkov, in  zdaj  šele  vem  zakaj   Milenka  Knez,  ne  more   dobiti   kužka  iz  zavetišča  Horju. Najbrž  bi  morala  najprej  donirati   1000  €,  da  bi   se  gospa  Polona  pogovarjala  z  menoj, pa   saj  bi,  ampak  naj  mi  to  povedo, kar  bi  lahko  naredili  v  2  minutnem  telefonskem  pogovoru.....

Ne  vem  ali  je  namen  zavetišč,  (pozivam  Zavetišča po  vsej  Sloveniji,  da  mi  odgovorijo) , ki   so  odprta  z  dobrim  namenom  pomagati  najdenim  psom in  mačkam,  ampak  če  nekdo   želi   določenega  psa, katerega karakter  pozna -  tega  psa  ne  more dobiti, ker  je   je   Cruella  odločila, da  ga  Milenka  Knez  ne  bo  dobila, pa  niti   me  ne  pozna,  ni  me   videla, ni   se  pogovarjala  z  menoj.

MOJE  MNENJE   -  vzrok  je  nekje   drugje -  ali  Zavetišča  delajo  neke  zgodbe bogih  kužkov, muck,  da  bi   vplivale  na  srca  donatorjev - darujte,  darujte, živalice  potrebujejo  vaše  dobro  srce ....
 Sama  sem  dolgoletna  članica  Lions  kluba  Ljubljana,  res  je  mi  darujemo  predvsem  slepim osebam in otrokom, predvsem pa   tudi  dajemo  sredstva  za  šolanje psov, ki  pomagajo  slepim.

SKRATKA ALI KDO  NAJDE  ODGOVOR IN  MI  GA  POSRDUJE, PREDVSEM PA  POZIVAM  ZAVETIŠČE  HORJUL DA  MI  POSREDUJE  ODGOVOR -   Zavetišče  Horjul  MI GA NE DA,  zakaj   bi  bila  Milenka  Knez , neprimerna  posvojiteljica  za  kužka  FLIKA.

Zelo  bom  vesela   komentarjev  Milenka  Knez  Trebinjska   14, Ljubljana  041  724  415

Veseli me, da je Šum, kljub temu, da se je prosto sprehajal po BS3, doživel dvanajst let in pol. Njegov brat, za katerega ste ga hoteli pred dobrimi dvanajstimi leti zamenjati, ker se vam je zdelo, da ima lepši odtenek rjave barve, je žal doživel deset let manj zaradi genetske napake, tako, da ste imeli srečo 2x.

Fliku pa želim en res dober dom, kjer bo na neograjenem vedno na povodcu!

Kje pa piše, da ga nebi imela?  ???

Nikjer, ni letelo na gospo.  :)

Kakšna nepotrebna užaljenost in cepetanje  :-X

Gospa, čemu so vam potrebne žalitve? V medsebojnih odnosih so nas vzgajali, da se to ne spodobi?!

Lep pozdrav od (očitno začuda?) uspešne posvojiteljice zelo podobnega primera psa, kot je Flik  :)

No, če je bilo zano, da se je prejšnji pes brez nadzora potepal po Ljubljani, je povsem jasno, da se psa, ki mora biti nujno vedno na povodcu v tak dom ne daje. Vsaj jaz ga ne bi. Ker se ljudje, ki se jim zdi povsem OK da je (bil) njihov pes spuščen brez nadzora zelo težko toliko disciplinirajo (ne glede na to kaj obljubijo in  mogoče celo resno mislijo) da psa dejansko nikoli nikdar ne bodo spustili.

Eh, Šumi, pa  Bantry, pa  Tara,  Pa  Pikica , pa  čisto  prvi  Ro   so  bili  carji. Čisto   se  ne  spominjam, da  bi  izbirala   drugega, v  leglu  v Begunjah  je pa  bil  en  lenušček, ki  je   spančkal  na  sredini, medtem ko  so   drugi  noreli in  sem  hotela  tiste -  ampak  je  bil  že  oddan - mogoče  vam. Dvomim,  da  bi  zaradi  barve se  odločala,  saj  so  bili  več  ali  manj  enaki  lepotci.  Žal, Tudi  Šuma sem  dobila   domov hudo  hudo   bolnega - nisem  vedela, ampak  naslednji  dan je  prišla  referentka  za  setre  na  ogled - in  rekla  naj  ga takoj  zamenjam -  ampak  Šumi  je  že  noč  preživel  pri  meni doma  in je  bil moj  ljubček. Enih 6 mesecev  smo   se  borili  z  veterinarji ,  da  smo  pozdravili  njegovo   bolezen. Sem pozabila  ime  veterinarke na  fakulteti, ki  je  prav  doktorirala  iz  Šumove  bolezni. Študenti  veterine  so  si  hodili ogledovati  to  dokaj  neznano  bolezen - neki  celulit...., zdravljenje  je  bilo zelo  dolgotrajno....   objavljeno  v medicinskih/veterinarskih  zbornikih - potek  bolezni,  ampak  na   koncu  zdravljenja  je  je  začel  pravzaprav  uživati  življenje.

Bil  je  bil  CAR, in  vedno  bo   v mojem  srcu.  Ja imela  sem  veliko   srečo z  njim.

Jah, če  me  v  tednu  dni niso  uspeli  kontaktirati,  predvidevam, da.....

imajo pomembnejše delo? Da je odgovor jasen? Da se posvojitelji ne ocenjujejo glede na članstvo v klubih zvenečih imen? In zakaj bi nekdo, ki ga najprej žalite in pljuvate po njem, sploh nadaljeval dialog?

Če bi se prosto klatil po BS3 dvomim da bi 12 let in pol živel.... ne poznam setra vsaj takega ne, ki bi se prosto klatil ,in bi bil starejši od 4ih let.... grdo rečeno ampak tako kot je  ::)

  12 let in pol je živel. Ne ne živim v BS3 ampak na vasi ... sem pa svoje čase v času študija živela tam blizu... sicer leta nazaj ampak kar precej prometno je bilo...kolikor se spomnim
Sem ga pa poznala Šuma.  ;)... še celo slike imam od njega ( sicer izpred let http://www.mojalbum.com/damayanti/predstavitev-setrov)
In kolikor sem ga jaz poznala in kolikokrat sem ga jaz osebno videla, ne morem rečt, da je bil razpuščen seter... prej nasprotno.   
10 let nazaj ( ja starega prdca imam že doma)ko  kupovala gordona je bila njegova lastnica tista, ki mi je povedala  izmed redkih realno, kaj seter je kaj gordon je in kaj naj kar pričakujem od setra in mi razložila tudi o setrih ircih, gordonih angležih.
In sem dobila... prva leta tja do pubetrete  točno to kar mi je napovedala.....

razen če je to prosto sprehajanje mišljeno brez povodca...
  moja psa gresta na sprehod oba prosto... pred mano, za mano, ob meni ... povodec imam čez ramo.. zaradi drugih ;).. če se slučajno najde kdo, ki se pa nelagodno počuti ,da gresta dva psa mimo njega nepripeta
 če ga naučiš prosto poleg hodit...potem ne vem v čem je problem...  ga učiš od malih nog in šolaš in  veš kaj  lahko in kaj ne moreš pričakovat od svojega psa ali kako...? ko pa posvojiš drugega pa verjetno,da ga prosto polek ne sprehajaš vsaj  dokler ga ne spoznaš  ali izučiš... če ga pa ne ga imaš pa na povodcu...

 sicer pa ....tema  o Fliku
( ja ga spremljam, kot vsakega ptičarja) in mu želim dober dom z  dobrim/ primernim lastnikom
Seter ni nemški ptičar...( brez zamere Meli  ;) ) seter rabi človeka ,ki se zna z njim pogovarjat in z njim dihat in ga razumet... ni pes na ukaze  ampak pes na simbiozo. In  ko sem zvedela , da  Milenka želi posvojit sem bila  vesela( dokler nisem na sosednjem forumu in potem še tule prebrala teh postov)  ker sem res mislila, da sedaj bo pa ta revše končno dobil nekoga, ki bo njegov( čeprav mi je še sedaj hudo ker sem ob enem zvedela da Šumija ni več) . Ker tukaj bi točno to dobil kar je  vsakemu setru najljubše svojega človeka za 24 ur.... ne ograjenih velikih vrtov res ne bi imel...( ni to setru na prvem mestu) seter ne more bit sam in ne more biti z ljudmi ki ga ne razumejo .  ;)
Revež Flik in Milenka po izgubi... sem bila prepričana ,da bi se našla...
                       
                    hja no..... zdej je kar je ...  kaj čmo  :-\
  ajde ...mogoče preveč izliva čustev in hude krvi tudi od Milenke, 
jaz jo poizkušam razumet .
 pred 10imi dnevi je izgubila svojega prijatelja s katerim je bila 12 let in pol ( sama sta živela kolikor vem)
Ko zgubiš takega življenskega sopotnika se ti po vsej verjetnosti malo svet sesuje... nekateri jokajo, drugi trpijo drugače tretji bolečino izražajo spet drugače... eni se prilizujejo in moledujejo drugi  bentijo in norijo ... 100 ljudi 100 čudi
Mogoče bi bilo  fer tud ,da če že nekdo sprašuje, da se najde vsaj tista minuta ,da se odgovori ljudem ko sprašujejo , z da ali ne ali vsaj je*i se... če že ne drugega....( iskreno povedano mene tud razkuri ,ko  vstrajaš pri določenih stvareh pri odgovorih pa ne bu ne mu... v vsakdanjosti govorim... pop*zdim... čist iskreno  :*[)

In kot sem rekla  Fliku želim dobrega lastnika... lastnika, ki ga bo razumel, ki ga bo čutil, nekoga, ki pozna take karakterje...
Če se smatra da Milenka kljub temu ,da ima ogromno znanja  je izšolala kar nekaj setrov , vzgojila in vzredila kakšnega, ni primerna lastnica za Flika...
 potem pač ni... a ne?

Se je spucala se je zjokala in rastokala pa  razsula svojo užaljenost tudi tukaj.
 potem pa kakor kdo razume,   svet ni ne črn ne bel in ne vedno s soncem obsijan...  stari ljudje so včasih rekli ,da  mi tapasji čutimo ljudi, ki v sebi nosijo bolečino....  dragi stari ljudje  svet se je spremenil- nič več ni tako kot je včasih bilo!
    ne zagovarjam nikoga in ne obsojam nikogar... bi pa rada da Flik dobi "svojega" človeka... ...

Damyanti, nič nimam proti gospe, ampak sem očitno vseeno malo več in dlje časa preživela v samem BS-ju kot ti in če je gospa resnično poštena, in zgleda, da je, ker ni zanikala, da se je Šum prosto sprehajal, lahko tudi sama potrdi, da s(m)o prebivalci BS-ja Šuma pogosto srečali, ko se je sam sprehajal po naselju. Tudi meni je hudo, da ga ni več, vendar to ne spremeni dejstva, da se je prosto šetal. Res pa je bil en fajni, skuliran gordon.

In v nobenem priomeru ne vidim opravičila za žalitve, pa čeprav ti je hudo, ker si izgubil pasjega prijatelja. Če pa že, pa se to opravi na privaten način (na mail, po telefonu, iz oči v oči) in ne na javnem forumu ali dveh.

O jaz pa sem poznala setre, (irske, pred leti, ko so bili bolj popularni sicer), ki so se veselo potepali in dočakali lepo starost. En Car iz Ljubljane je celo sam v nevihti "sedel" na napačen avtobus, da so morali  ponj v  Domžale.

Včasih gre za nesporazum, neupravičen slab prvi vtis ali antipatijo na prvi pogled - in pri oddajanju psov se na kaj drugega kot na vtise, intuicijo....težko zaneseš. In se lahko zgodi tudi kakšna krivica. Nesporazume je možno zgladiti  z nekaj potrpežljivosti in odkritim pogovorom. Z blatenjem po forumih pa prav zagotovo ne.

Kot sem rekla ne zagovarjam  ali obtožujem...marsikaj se tudi meni ne zdi..ne iz ene pa tudi ne iz druge strani...
 sedaj itak nima več to pomena... je kar je ...
Pa  načeloma, se ne zmenim za take stvari namenoma ne več od unih dveh bosancev izpred dveh let.... resnično popolna distanca od vse te  živalorešiteljske scene( me pa zaboli ko vidim setra ali pa  nemškega ptičarja v zavetušču- bilo katerem)

Čisto iskreno in da smo pošteni .... moj Damč je star 10 let...malo slabo že sliši malo slabo vidi....ko gremo na sprehod in da se jaz slučajno zaklepetam on nadaljuje... dokler se ne obrne pa vid  da me ni čist za ritjo( marsikomu lahko izgleda  kot da se sam šetka).
In  marsikdo  bi lahko mislil ,da se( čeprav ga imam v vidnem polju)... ne letam za njim nimam ga na štriku zaradi tega ker tam kjer hodiva nmi prometa tam so njegove stezice, njegovi tolmunčki v reki  , njegovi grmi za obscat, in njegova drevesa zaobvohat
 ampak to je moj pes od malega ga imam , ga poznam , in vem kako in na kaj reagira.... Tamle nek  ribič ki zamaskiran  v grmovju  ob Sori čepi pa tega ne ve... da je to od mojega Damča rajon, in verjemi mi zarad tistega ribiča ki je enkrat na leto tam ga pa ne privezujem...  sicer do sedj mi še nihče ni nič rekel ker ja Damč je tud skuliran pes, ampak če bi pa mi...  pa iskreno gladko malo tistega ribiča pošljem  v hkm hkm ( bolj kot psu gredo meni na jetra)
In  da bi slučajno ( bog ne daj) ostala brez psov,  dvakrat ni za rečt ,da če bi v kakšnem zavetišču videla setra ali pa nemškega ptičarja bi ga hotela posvojit... če mi nihče ne bi  niti odgovoril bi bila   verjetno malo jezna..... da bi pa takole preko foruma od nekoga slišala  med vrsticami, da pa nisem primeren lastnik zato ker svojega psa pa nisem imela recimo pripetega se je "sam šetal"... ali je hodil gledat po vasi Hero , ko je bil v puberteti.... in na taki podlagi ne bi dobila niti odgovora

  no sej jaz sem dobila odgovor.
Mogoče v zavetišču Horjul tisti ,ki jim je avto mačka povozil ne morejo več dobit novega mačka, ali taki ki sem jim je njihov pes sprehajal brez povodca ne morejo posvojit psa...pa neglede tud če je to pes s posebnimi potrebami in se ve da težko bo najti nekoga ki bo to sfolgal, ko se pa nekdo najde se ga pa ocenjuje napodlagi  ... ?...
 
Ne ni lepo se spucat in zaratit takole preko javnosti  se strinjam,  v izogib mogoče še kakšnemu takemu ... ne vem al je težko človeku direkt povedat nisi primeren posvojitelj tega psa ne dobiš.. smo izvedeli da se je tvoj pes sam klatil okoli in čao... drugam pejd.
Kratko in jedrnato pa fajn če direkt ... ne med vrsticami od  tretje osebe.

Povsem jasna mi je razlika med psom, ki se prosto šeta brez lastnika in psom, ki ima nekje v bližini, pa čeprav ne v vidnem polju lastnika, brez skrbi.

Aja, pa če je tole letelo na moj post, te obveščam, da ne pišem med vrsticami ampak samo v vrstice. Vse ostalo so subjektivne spremembe mojih besed in ne tisto, kar sem napisala. Oglasila sem se, ker sem imela Šumovega brata in ker se mi resnično zdi, da je gospa imela srečo, da ji je brez nadzora spuščen seter doživel takšno lepo starost. Njegov drugi brat se je poslovil lani, za ostale iz legla pa žal ne vem.

Skratka, če je tisto med vrsticami letelo name, te lepo prosim, da moje besede bereš v samih vrsticah, ker mojih misli in besed med vrsticami ne boš našla.

Me ne bo nihče prepričal, da je za tele izpade tukaj krivo tole zgoraj v citatu. Problem je, ker gospa ni dobila/ne dobi setra Flika (sploh pa, ker se to ni zgodilo takoj zdajle, ta trenutek, ko je ona želela). Tudi, če bi dobila direkten odgovor, bi bilo pa osiranje zavetišča zaradi direktnosti (ki se jo pogosto preimenuje v nesramnost, arogantnost ipd.) in ker pač ni dobila živali.

Sploh pa - kakšna neuvidevnost! V enem tednu je 30x (!) klicala gospo Polono in poslala nekaj meilov (a to se vsem zdi ok? Ker meni se ne). Kaj pa, če je Polona na dopustu? Ali vodje zavetišč nimajo te pravice al kako? Bruh, no, res.


No, sej...

Pa v bistvu niti ne vemo, ali ga res ni. Lahko samo ni hotela razumeti.

Pa saj je kontakt bil, Setra Flika je, kot sama pravi videla, a očitno niso prišli skupaj. Včasih se zgodi tudi kakšna krivica, a glede na odziv bi si skoraj upala trditi da se tokrat ni. Sicer pa: če gospa v Horjulu ni dobila Setra Flika, ne pomeni, da ne bi mogla dobiti tam kašnega drugega psa, ki pa ne bi bil Seter Flik (pred osiranjem po forumih
vsaj). Ali pa, da ne more dobiti Setra Neflika iz kašnega drugega zavetišča.

Nimam kaj  zamerit, ker je dejstvo in nikjer nisem trdila drugače. Tudi pasemsko ju nisem primerjala ampak le njuno inividualno osebnost in posebnost v katerih sta si v večjih točkah podobna predvsem kar se primernega posvojitelja in pogojev posvojitve tiče. Zato je zgornje sicer korektno, ne pa relevantno v kontekstu mojega pisanja. Strokovno oceno pasme ti tu prepuščam, bom govorila samo o psu Fliku samem :)

Toliko psov je na tem svetu, ki iščejo dom tako ali drugače, tale pes Flik bo svojega iskal, dokler ga najde tapravega zase, čeprav bolje prej kot slej, do takrat mu pa ne bo hudega, še najmanj bo predelan v pikast pelcmantl za Cruello ::)

Takole bom rekla: ne vem, kako je potekala komunikacija med zavetiščem in zainteresirano posvojiteljico. Očitno pa ni bila tako neuspešna, glede na to da je bila gospa pri Fliku na obisku. Kaj se je zgodilo potem ne vemo, zakaj in kako so jo zavrnili kot primerno posvojiteljico tudi ne.

Je pa tako: ko sama iščem dom živali, postanem skrajno previdna, ko se pojavi kakšen emocionalno razvrvan posvojitelj, ki bi točno to žival in nobene druge. Večinoma je zadaj kakšna fiksna ideja - žival je podobna pravkar preminuli, ki je bila dolga leta pomemben družinski član, nekdo se je vpičil v izgled živali ...

Kot skrbnica živali in tista, ki mora poskrbeti, da pride žival v najboljši možen dom, bi želela da se emocije malo ohladijo in da se trezno pogovorimo o tem, če je ta dotična žival primerna za posvojitelja in on zanjo. Ker ta žival nima nič s preminulim družinskim članom, je povsem svoj individuum, na katerega ne moremo projecirati svojih želja po vrnitvi naše ljube živali.

No sej...  KAJ !?!???
 vidim da si iz citata namenoma spustila   določen del... ( še ni pozabljeno)


Sicer pa ja  prav imate   ;) ... nedvomno,  sem popolnoma prepričana ,da Fliku je  miljonkrat bolje v  pesjaku v zavetišču kjer je eden izmed mnogih, kot pa ,da bi ga" boh ne daj"  :-X  dale neki ženski ki 30x pokliče ( ma ja bruh no :e )  zanj.
kaj pa če bi ga res s seboj na dopust peljala... nima vrta, pred 12 imi leti se ji je pes šetkal( je nekdo rekel) itd... zna bit da ni čisto normalna... nima veze za njene reference... ni taprava .  ;)

.... V Trstu v zavetišču  so tud setri... Bi šla pa tja posvojit... a ne  ;) :)  če bi se ji  šlo za bilo-katerega setra....

sicer pa ne vem zakaj se jaz sploh tukaj v tale enopartijski sistem spuščam( bom tud Flikca odmislila iz glave).... jaz imam svoja dva psa in dovolj z njima opravit ne rabim  se še z drugimi obremenjevat... lepa  vroča nedelja ... gremo bazen dofilat da bosta  dva psa še namesto unih, ki ne morejo uživala 
Lepo se imejte ...uživajte poletje...  Keep up the good work  O0

se poslavljam

p.s. Skuiki... ravno zato ker je popolnoma drugačen je hotela angleža...  Sej je povedala ,da je imela Gordona :)

No dej, ti resno tole?
Saj vendar išče dom, ali ne? Pišeš, kot da ga ne bi želeli oddati, samo ker ga ta gospa/ tvoja znanka še ni/ ne bo dobila. Malo mimo je tole, ali bruh ali kako.

Točno to! Sploh pa tak, ki poudarja svojo "Pomembnost" na vsakem koraku. Kaj je članstvo v nekih klubih pomembno pri posvajanju živali?

Vsa čast vam, ki oddajate "pse s posebnimi potrebami". Jaz sem samo enega niti ne tako zelo hudo posebnega, pa moram kar priznati, da je zelo težko. Vzeti psa v oskrbo, delati z njim, ga socializirati, učiti samokontrole, videti napredek....čisti užitek. Oddati takega psa neznancu, ki ga lahko oceniš samo na podlagi nekaj pisem, pogovora, občutka, intuicije? Grozljivka. Ko se ti pri vsakem kandidatu posebej odigrajo pred očmi čisto vsi možni katastrofični scenariji....In ja, priznam, da sem posvojiteljico namenoma pustila en teden brez odgovora. Ker po napisanem sodeč bi jo morala gladko zavrniti, a sem imela dober občutek. Za ogled kar tako za brez veze se nisem hotela zmenit, ker je potem zavrnitev veliko težja in ne gre brez solz in užaljenosti. pa sem počakala, da vidim reakcijo. Če bi se mi usedla na telefon ali me usirala po netu, psa zagotovo ne bi niti videla.

Se strinjam z vsemi predhodnicami, da je odločitev oddaje psa v rokah vodje zavetišča in nikogar drugega in če le-ta presodi, da potencialni posvojitelj ni primeren za določenega psa, je praviloma potrebno, da se taki odločitvi zaupa. Po drugi strani pa je prav tako potrebno zavedati se, da zavetišče deluje kot javna služba in kot tako naj bi imelo spodobnost odgovoriti zainteresiranemu posvojitelju. Nič več kot to.

 Pišem kot se bere... Meli  ;)...

Nikjer se nisem postavila na nobeno stran...  zakaj kako itd. Kolikor jaz poznam Milenko ( preko Šuma več ali manj... gordonov je zelo malo v Slo pred 10imi leti jih je bilo še manj) In  čisto iskreno, da bi jaz osebno oddajaja tega psa... neglede na travme , ga dam takemu, ki ima znanje s setri. To bi mi bil prvi pogoj. ( nima veze komu... Milenka , Mojca, Tinka,  Francka, Ančka , Jure,  Tone itd)
Ne lovskimi psi nasplošno, ne rešenimi takimi in drugačni z "posebnimi potrebami" ampak SETRI
Pomislite zakaj jih pri nas ni veliko ( angležov in gordonov) pustimo irce ,ki so bili pred leti nazaj popularni zaradi filma.
 Tega nobena ni nikoli pomislila... ( pa sprašujem vas tule ne POLONE direkt...)
 
 No in sedaj kronološko kako se bere tale saga
Najprej 3 strani o Fliku, bogi gor bogi dol išče primernega lastnika... potem velik ograjen vrt (   :-X... če je velik vrt potem je seter zadovoljen..... 1 napaka- prej bolj zadovoljen v grasonjeri na 18m3 in 24/7 z lastnikom kot na petih ograjenih hektarjih)

Drug pogoj vedno na povodcu... ja ja zakoni... in ja povodec
 kaj pa mogoče...  2 pogoj da ga  novi bodoči lastnik pelje v šolo( kljub temu da je že šolan), da gresta v razno razne aktivnosti kjer se bosta povezala in začutila ?
Seter je načeloma  bolestno navezan na svojega lastnika. V kolikor lastnik ne more bit 24/7 z njim rabi družabnika še enega psa.

To bi bili pogoji  poznavalcev  setrov za  oddajo. Vsak seter  s travmo je sesut psihično. Dejstvo. Nazaj postavi ga lahko samo nekdo ki ga razume- oziroma se poštekata... seter deluje  na simbiozo z lastnikom, ne na ukaz in učenje.

No in nazaj nadaljevanje  kako se tole vse skup bere...
Po treh straneh užaljena Milenka...  pretera s čustvi in jezo... se strinjamo.
Pod njo pa tole

 No tule sem se pa na prebrano odločila da napišem...Očitno pa je razbrati da je bilo   mnenje  upoštevano.
kljub nadaljevanju........ post nazaj  res un  kick pod pas...
in kot zunanji opazovalec bi lahko bila nesramna a ne ?  in napisala
"Who are you to judge"

Iz istega legla si imela psa , oba genska bolezen, ona ga je imela 12,6 let ti 2 leti... zakj se niste posvetovali s sosedo in ga zdravili... ravno tako kot se nekomu očita ,da ni primeren ker so pa ja vsi poznali v soseki tega psa ,da se je šetal bi se lahko našel nekdo drug in takole podrobil... nesramno izpade a ne?
 
 uredu se  rapisari o tem... zdej vsaj zakaj ni dobila odgovora... 
Polone ni... razumemo, ima namestnico- ki bi lahko kratko in jedrnato dala odgovor ... "odgovorna oseba je trenutno odsotna prosim za razumevanje , ko se vrne vas obvestimo."
 Pa ne bi bilo 30 mailov al 50 klicov ....
 ampak ne   ena pridna tule na forumu se pa najde in  izpostavi .... v smislu da nekaj s tako osebo pa ja ne more bit čist "gladko" da  takole navira...
A  sem res samo jaz tole opazila.... ni bila ena od vas toliko da bi  poslale SMS ali mail na odgovor... ampak ste čakale da se je stvar preselila na forum... kaj ste pa pričakovale da se ne bo... ZH je javno izpostavljen... forumi ... FB...časopisi
Javna podoba !?! ( ni to nekej za na kruh namazat- od tega  je marsikakšno življenje v Zh-ju odvisno- očitno se ne zavedate


  zaključek... vsega oz moje strani
 Hvala Meli da si napisala kar si, mogoče vam tega do sedaj še nihče ni povedal direkt ali pa napisal.
Zakaj ne;
 Ker  delujete kot klan/  sekta, kjer se takoj najde skupek istomislečih, in dobesedno NAPADETE vsakega ki  ne piha v isti rog z vami( oz lahko ,da še celo deli mnje ampak ne sodeluje v vseh vaših skupnih chatih... torej "on ni naš") navali !!!
In ja  bere se kot da ta  klan odloča kdo bo lahko posvojil psa iz ZH in kdo ni primeren...
 in če se ta klan na podlagi nečesa odloči.... kdor koli hoče  dobit nek odgovor ali omilit zadevo ali mogoče vseeno kaj  svetovat ... NIMA ŠANS
 POPLUVAT -NAPAST- SPODIT- UTIŠAT.

 pa  dejte prebrat nazaj... moje poste...
 Jaz in  kdor vas ne pozna ne ve kdo ste
 Ja za Polono vemo da piše v imenu ZH... In te ki ste napisane pod moderatorja se nekako smatra da ste sodelavke oz pišete pod ZH
 ampak niste ... nekdo drug je
kdo sedaj odloča kater pes se posvoji? Forumašice na mojpes.netu...ZH...  ZH ne da odgovora... ampak ko človek  javno zahteva odgovor ga pa dobi od forumašic

čudn sistem


 evo takole ...  tasvoje sem vam povedala... zdej pa navalite

damayanti, če lahko bi se podpisala pod tale post  :*[

Moja predloga bi bila dva:
- da se tale debate prestavi iz Flikove teme v temo za debato,
- in da ZH uradno obvesti posvojiteljico o tem, zakaj ji ne želijo oddali Flika
(če je do sedaj niso, kako piše gospa). Kakor je navedeno v popisu, je gospa
morala biti z nekom v ZH v kontaktu, glede na to da piše, kako je Flika dvakrat
obiskala. In verjetno je ta oseba pristojna tudi za komuiciranje s posvojitelji,
ko je vodja zavetišča odsotna.

Forum je forum in na njem večinoma pišejo "forumaši".

Gospa je naslovila post na:

in zaključila z:

Zakaj nam torej zdaj ti naprej mečeš, ker komentiramo?
Nikjer je nisem obsojala, da je neprimerna posvojiteljica, ker tega ne morem vedeti. Obsodila sem le način pisanja in nekatero vsebino. Žalila nisem nikjer ali se motim.

Odgovor ali neodgovor je na strani ZH, jaz Flika ne oddajam in se ne počutim odgovorna kakorkoli vstopati v vlogo odgovornega, zato tu s tem nimam prav nič.

Seter, ja seter, prepuščam poznavalcem poučevati o njihovih posebnostih, kot praviš. Ker ne vemo točno, kaj je bil vzrok zavrnitve, tukaj te specifike niso niti toliko pomembne še. Slišijo se krasni psi po opisu sodeče, očitno so res nekaj posebnega, povdarjaš večkrat, da seter deluje  na simbiozo z lastnikom, ne na ukaz in učenje, za razliko od ostalih očitno.

Sem se spet nekaj novega naučila.

Bom jaz takoj navalila in ti povedala, da nikoli nisem govorila z nobeno osebo v zavetišču Horjul o gospe (ali kateregakoli drugega kandidata za posvojitelja kadarkoli) ali njeni kompetenci in primernosti za kateregakoli psa iz ZH. To je zopet tvoje branje med vrsticami in ne branje napisanih vrstic.

Drugič, kljub temu, da je bil moj pes Šumov brat, ni imel enake bolezni kot Šum (za katerega gospa ne piše, da je imel genetsko napako, zopet tvoje branje med vrsticami, morda?). Moj pes je imel degenerativne spremembe nma hrbtenici (grbo kot kamela) in kolkew tako slabe, da ni mogel hodit. Daj, povej mi prosim, kaj bi ti naredila s tako hudo bolanim psom in kako bi ga zdravila, ko je enkrat diagnoza posatvljena in ti več veterinarjev reče, da ni nobene pomoči več? Toliko o tem, zakaj je imel Šum 12 let in pol, moj pes pa dve in pol.

O nenadzorovanem sprehajanju s tasbo nimam več kaj debatirat. Najprej si poskušala mojo izjavo degradirat s tem, da ne vem, kaj je nenadzorovano pohajanje psa in kaj je sprehod z lastnikom, ki ni v vidnem polju, potem si mojo izjavo časovno ovrednotila na "pred dvanajstimi leti" in se mi ne da več. Dejstvo, da se je Šum prosto sprehajal ostaja, prič za to pa je tudi vrh glave dovolj.

Fliku pa ponovno želim dober dom v katerem bodo izpolnjeni pogoji, za nejgovo dobrobit!

Še vedno  ne  skontaš, kaj  hočem povedat... a ne da ne?
 sej nima veze... lej....

p.s.
In kaj ima Šum veze s Flikom?
Šum je bil gordon flik je anglež
 Da bi  jaz posvojila takega setra kot je Flik ( angleža) recimo...  je to druga zgodba  in drug pristop kot bi ga imela do posvojenega gordona

 brez veze....
 ne da se mi več
 kot sem  že rekla ... tasvoje sem povedala...
 adijo

Priznam, da mi to setrstvo ne da miru in me predhodno pisanje nekoliko mori.


Popolnoma razumem pasemske preference, sama očitno tudi padam na določen tip psa, ma ne morem mimo tega da sem dobila občutek, da so setri eno stopnjo nad ostalimi, da samo setri rabijo simbiozo z lastnikom" ostalim navadnežem zadostuje ukaz in učenje.

Predvidevam, da ni bilo tako mišljeno in v bistvu dobronamerno, ima pa takle branje grenak priokus, ob vsem tem trudu poudarjanja, da so vsi psi, ki v zavetiščih iščejo dom enakovredni ter si vsi zaslužijo najboljše nove domove,... in ne samo ti podobni neki trendi pasmi.

Menda si za vse želimo, da ne bi trpeli v pesjaku v zavetiščih kjer so eden izmed mnogih, temveč da najdejo pravo osebo zase :)

Poleg tega ni podatka, ali je Flik rodovniški, ko že tako povdarjamo setra.
Kaj če hipotetično gre za mešanca med setrom in xy in je po izgledu čist setrski in po značaju niti najmanj?
Torej je poleg pasemskih značilnosti vseeno najbolj pomembna obravnava psa kot individualca, kar sem prepričana da je v primeru Flika zagotovljeno.

Ker ponavadi s teranomt zapiševa opažanja s sprehoda v ZH s posameznim psom  in če to sploh še koga zanima:

Flik je prijeten  in sproščen spremljevalec na sprehodu - navezan; ne kaže nobene težnje/ želje, da bi moral hoditi samostojno ali biti nenavezan v vidnem polju.

O0 :-*

Super!  :-* Fliku!

Jaz nikakor nisem dobila občutka, da bi v damayantini "ampak setri" bil niti najmanjši namig postavljanja neke "pasme" ali pa skupine psov nad ostalimi. Izpostavila je neko domnevno razliko in najbrž ve, o čem piše.
To, da ima prav vsak izmed nas določeno preferenco tako med psi v zavetiščih, pa je menda jasno vsakemu - eni se pogosteje oglasijo v temah, kjer iščejo dom lovski psi, drugi v temah, ki se tičejo dalmatincev, tretji padajo na terierje, četrti na polarce itd. Najbolje, da se sploh nič več ne napiše, razen "iiii", "šccc, hitro v nov dom" in sorodnih polnil.
Razlika je zgolj v temu, da nekateri nimajo zadržkov pokazati svojih pasjih šibkih točk, medtem ko drugi to rade volje uporabijo za kazanje s prstom nanje s kakšnim ciničnim "no, sej" za poudarjanje svojega navideznega super partes statusa. Enako velja za mačke. Se je že koga križalo, ker je izrazil željo do posvojitve "takepatake" muce. Bi bil skrajni čas, da se s tem neha.

Ma ne vem no, na lovske se ne spoznam toliko kot tisti, ki se gredo lovsko šolanje čeprav niso lovci. Imam pa tko no občutek, da so setri med lovci ene take mehke dušice, ki jim negativne izkušnje pustijo dolgotrajne posledice (za razliko od nemških ptičarskih  pasem recimo). In da so med setri angleži najbolj mehki. Gordoni pa najmanj. Da je moral imeti Flik kar precej travmatičnih izkušenj, saj ni imel samo enega bivšega lastnika, ampak ima za sabo že eno drugo zavetišče in vsaj eno neuspešno posvojitev. In vsaj dva uspešna pobega (ali neuspešni vrnitvi z lova/potepa). Tako da dodatne pogoje o nespuščanju povsem razumem.

Poglejte  dragi  moji, pišem  zadnjič, ker   sem  razbrila nekatere  ljubitelje različnih  pasem.Dragi  moj  skogkatt ???
po   slikcah   vidim,  da  si  ljubitelj/ca drugih pasjih prijateljev. Setrčki so  res  posebneži,  težko  nas  razumejo  tisti, ki  nimajo setrov -  seter se  zaljubi  v  svojega  lastnika,  še predno   se  lastnik  zaljubi   vanj. Imela  sem  leglo  setrov, 10 mladičkov, in  vsakega  posebej  sem  spremjala,  vsak  od   teh   10  kužkov/kužik  je  imel   svojevrsten karakter.  Hiperaktiven, lenušček, kaj  me  briga, ta  glaven, si   svoje  mislim, mnjam, mnjam, juhuhu, a sem  tvoja,  in  eden  je   bil in postal  moj Banantry -  skupek  lastnosti vseh iz  legla. Čudovit  kuža.
Kar pišem, najbrže  občutite  vsi  lasniki,  ampak   mogoče  me   razumejo   samo  ljuvje, ki  imajo  opravka   s  setri.
Vse  pasme kužkov/kužic,  so  enakovredne,  samo   smo   določeni  ljudje, ki   so  nam karakterji   setrčkov   bližji kot   drugim. To   so   fantastični  prijatelji - ne  verjamem , če  v  povezavi  človek-pes razumete  besedo  prijatelj. Lastniki  setrov (mogoče   se  tudi  najde  kdo, ki  ne   razume  te  besede)  imamo ljubeznive, ljubeče, radostne kužke, ki   te  gledajo   v oči, se  s  teboj  pogovarjajo, odgovarjajo, poslušajo  pravljice, obračajo  glavico levo in  desno, redkokatera  pasma  psov - mogoče   se  motim,  ampak  ....  te lahko, z  veseljam gleda  v  oči  ko  komunicira  s  tevoj. In moj  Bantry, in  moj   Šum  so  komunicirali  z  menoj, pogovarjali  so   se  z  menoj. Verjetno   kdo , ki  me  je  poznal, me  pozna, lahko   to  tudi  potrdi. Simbioza  pes-človek -  tistim, ki  imajo  psa  za  čuvanje,  to  ni  razumljivo,  tistim, ki  imajo  psa  iz  ljubezni  do živali, me  bodo   razumeli.  Psi   so   svobodni  po  karakterju - in  z  šolanjem, jih  naučiš,  da  so   še   vedno   svobodni,  ampak,  da  te  morajo   v  določeih  situacijah ubogati. Ja, mogoče  je  moj  Batntry ali  pa  Šum  deloval  kot  izgubljen kuža   v  soseski  BS-3,  a  vendar sta kužata  vedela,  da  sem  vsaj  5  metrov  za  njima svojega  gospodarja, pač  bila  sta  lovsko  šolana psa -  in  kdor  ni  hodil   z   svojim  lovkim  kužkom/kužiko  v  šolanje,  resničo  zelo težko  razume, kaj  pomeni  šolan  pes, ki  na  prst, spremembo  glasu, gib,  razume  kaj  njegova  ljubljena  oseba  hoče  od  njega.  Da  vam  pa  povem - šolanje  lovskega psa, pa  najsibodi  katerakoli  pasma je hudičevo   težka  zadeva. Inštruktor  zahteva  eno,  tebi   se  trga srce, ker  tvoj  kuža ne  more  razumeti  določenega  ukaza,  dikler  sam  inštruktur ne  poseže   vmes in  kužu/kužiki  razloži, mogoče   večkrat ,  kaj  pravzapravm  hoče  od  njega.
Ponovno  imajo   v  LKD izvrstne  inštruktorje, in  če   bi  mi  Zavetišče  Horjul  zaupal  svojega  FLIKA bi   skupaj  hodila   v  lovsko  šolo, in naučila  bi  se  ponovno   vsega, kar  so   nas  naučili  z  Bantryer, in kar  so  naju  nqaučili  z  Šumom.
Moj  nasvet  je -  če  imaš  lovskega  psa/psico  obiskuj  lovsko  šola ,  ne  šolo  Pika, poka, Miš  mas, pikapolonica itd.  Lovski  psi  imajo  posebne  karakterje, in  ti  moraš spoznari   ta karakter - vesel, žalosten,  zamerljiv,  trmast, posmehljiv,  vzvišen, nedostopen.... - mogoče  bi  tu  inštruktorji  lahko  kaj  komentirali.
Moja   dva  omenjana  setra  sta  bila  po  karakterju  izredno   trmasta  psa -  po  mnenju  voditeljev/inštruktorjev,  ampak  psa  sta postala  najbolj   vodljiva psa  v  skupinah,  dosegla   sta  po  98  točk.
Kdor  je  obiskoval   s  svojimi  psi lovsko  šolo, ve  kako  zelo   težko  je   doseči  te  točke.  Ko   sva z  Šumom  obiskoval   te  tečaje  je   edino   irska   setrka  Beja  od  Boštjana  dosegla   100 točk.

Dragi  moji  mogoče   sem  razrešila  kakšno  vašo   dilemo, o  vzgoji, ljubezni, pripadnosti kuža - človek , ampak  samo  ljudje, ki  imajo   setre  razumejo   setre.  Zato   se  čudim  raznoraznim  ljubiteljem  različnih  pasjih  znamk,  da  komentirajo. Je  pa   res  tudi   vsak   seter je  verjetno   drugačen - pa   saj   sem  jih  spoznala   na   srečanjih, na  posebnih  specialkah, na  razstavah, veliko   setrov. Seter  je  pač  seter, in če   te  sprejme,  si   ti  njegov  za   vedno.

In  dragi  moji  seter Flik, je  mene  sprejel (poklicala  me  je   veterinarka?? iz  Zavetiča   Horjul in  rekla,  da  kaj   takega  še  ni  videla -  simbioza človeka  in psa), in  jaz   sem  sprejela  njega, kljub  ogromni  žalosti  za  Šumom - pa   saj  to   razume  le  malokdo.....

ZAVEDAM  SE  DA  Z   FLIKOM  NIKDAR  NE  BOVA  LUBEČA   DRUŽABNIKA, ker  so  žalostni, nesrečni  ljudje  iz  Zavetička  Horjul ,  proti   temu,
jaz  mu  lahko   samo   želim  3 leta  staremu  Fliku  - kužku, ki  je  že   bil  šolan, pa  je   tako  inteligenten,  da  ni  pozabil  ukazov,  ampak  jih  v  zavetišču  Horjul  ne  znajo  nadrajevati....  žal

Če  mi  ne  verjamete  pojdite  v  Zavetišče Horjul  -  tudi  vi  veliki  podporniki tega  Zavetišča  Horjul , predno  komentirate,
pojdite  si  pogledati  kužka FLIKA , pa  potem  ocenjujte/komentirajte/grajajte/ bodite  nesramni  kolikor   se  da, vzemiti   si  svoj   dragoceni  čas, ki   ga  preživljate  pred  računalnikom in pisarite kr  neki, ocenjujete, nalagate izlivate   svoj  žolč, pojdi  ga  pogledati,  ne  zaupajte  fotkam,  dotaknite   se  ga,  občutite  ga , pogovarjajte  se  z  njim, pobožajte  ga

 - najprej   boste  videli hudo  sestradanega  kuža Flika ( vipetki   so   taki) , z  zavozlano/neurejeno  svilnato  dlako, ponekod  ker  je   tako  neurejen  pobrito   dlako, in  kdor  pozna  setre ....,  in kar  je  najbolj  žalostno - z močno  rjavimi  zobmi (moj  Šum je  imal pri   12,7  mesecev  starosti popolnoma  bele  zobe ), predolgimi  nohti ..... je  pa  res,  da  nima  umazanih  ušeš, ker  so  mu  jih  pozdravili - pohvalno)

Vzamite   si  čas, poglejte FLIKA v živo v  Zavetišču  Horjul, ne  po   sliki lepo  prosim  -  v  živo   si   ga  poglejte,  potem  pa  komentirajte.  Jaz   sem  ga  videla   2  x

Od cepetanja k žalitvam - sem jih prebrala vsaj 7 v temle spisu... Žalitve do skrbnikov ne-setrov kot do Horjula. Lepo, lepo, kar ta ko naprej...

Jaz z "gorenjskega" stališča ga. Šum čisto razumem. Lepo je dobiti dobrega psa, nekaj že naučenega, za malo denarja. Razlika je med 50 in 500, med 100 in 1000;
ko sem Flika peljal na sprehod, se mu ni nikamor mudilo, ni hitel in raztegoval štrika, pač pa je imel čas za ovohavanje, za radovednost. Tudi mene je gledal direktno v oči, ko sem z njim govoril in ga čohal, medtem ko se je povzpel na zadnje tace.

Pa vendar, tudi moji štirje doma, različnih mešanih pasemskih skupin in osebnosti me gledajo v oči, ko kaj hočejo in mahajo z repom, ko jim je ugodno, ... ali kaj podobnega. Tudi doma se s psi pogovarjam, po vasi me čudno gledajo - ko jim razlagam, kako se morajo postaviti, ko gre mimo avto ali podobno - vsak pes se navadi na lastnika, četudi je nikakav, kajti samo tega ima. Pa moji imajo družbo, ko so sami doma, ko spremljajo sosede ali ko ležijo po dvorišču. Če si sam, se navežeš na žival, katero imaš doma. In ne mi razlagat, da je nekdo s psom 24/7 na teden. Samo, če si ali invalid (in te ne peljejo nikamor) ali pa si ljudomrznež in si še trgovinske reči naročiš na dom. Ja, lepo je imeti psa, ker ga imajo sosedi, ga peljati v šolo, ker se tako zagre in ga potem spustiti, da sam hodi naokoli, ker je enkraten in oh in ah in se pač takrat ni potrebno ukvarjati z njim. In to podre 24/7, kajne.
Ampak vsak berač svojo malho hvali, vsak je zadovoljen s tistim, kar ima in si nehote želi še več - smatram, da se vsak ukvarja s svojim psom - ampak sem že doživel, ko so šli na moje tri pse trije buldogi in je lastnik rekel, ker so bili nenavezani, naj jih kar brcnem in bodo že šli proč.

Lepo je biti navezan na nekoga, živeti samo z njim in zanj. Tudi jaz spim v sobi oziroma na dveh zakonskih jogijih na tleh s psmi. Mislim, da v takem primeru si navezan nanje, kot pravijo tudi drugi. Pa ima vsak svoj način.

Kar se tiče ZH, imamo od tam dva psa in pri prvem sem po telefonskem razgovoru šel tja, pogledal, se vrnil domov in skoraj takoj obrnil in šel nazaj ponj. Potem sem malo prebiral od zavetišča, nekako videl njihovo delovanje, način financiranja, sistem dela, in sedaj sodelujem z njimi - vsaj nekako.
Vidim različne pse, različnih oblik, tež in kodranja, ampak vsi so veseli, sicer eni boječi, drugi ne, po moji domišljiji pa nastane direndaj že, ko pride avto. In vsi gredo radi na sprehod, pogledajo te v oči, ko jih čohaš, naredim jim veselje vsaj za nekaj časa in tako najina pot ni brez veze. Tudi če se prej grdo gledava, greva od tam boljše volje. In zadovoljna.
Pa so bili tudi kakšni klici v prazno, dež, veter, mraz, vročina sneg ali pa le lažja težava.
Nimam setra, ne bom pa ga tudi nikoli imel. Pač nima časa, da bi bil z njim 24/7, da bi delal doma, da bi bil "poznavalec".
  
P.S.: Pa s tem ne mislim na nikogar osebno, zato tudi nisem omenjal pasem. Mislim pa, da je v RS vsaj deset zavetišč, nekatera celo niso privat in ne vem, da si kdo v zavetišču lahko brez skrbi za tam nastanjene živali vzame čas samo za nekoga, ki ima želje samo za eno reč.
Obstajajo pa seveda tudi vzreditelji, katerih skrb ni neomejeno število pri njih nastanjenih živali, pač pa samo tistih nekaj, kater bi radi oddali/prodali/se jih znebili na human način.
Vsak ima svoje poglede, svoja stališča, drugačno oko.  

Flik ne išče doma.

Se oglašam tule, ker je apel nesojene posvojiteljice Flika prišel do mene preko drugih kanalov; po objektivnem preverjanju situacije pa sem sama presenečeno ugotovila, da po svojih 25 letih, ki sem jih preživela v naselju BS3 Ljubljana, gospo Milenko še kako dobro poznam oz. njo in njenega pokojnega Šuma pozna večina BS3 "staroselcev". Ker deli Flikove teme zvenijo skeptično, dajem nekaj lastnih pojasnil. Sicer zelo nerada, ker veliko ljudi ne loči osebnega od drugega, zato povem, da se oglašam v popolno osebni noti zato, da se kaj razčisti, drugače se ne bi izpostavljala.

Omenjena gospa ni primerna posvojiteljica. Kar si sicer nisem izmislila sama, temveč dejstvo, da je Šum več ali manj leta in leta prosto in brez nadzora pohajal po naselju. Zakon je tu precej jasen, pod kakšnim nadzorom mora biti pes (na javni površini, kar naselje BS3 zagotvo je).

Gospa sicer ni (bila) moja direktna soseda, torej smo živeli kar nekaj ulic narazen in nas kot sosede nikoli niso matrali medsosedski spori. Gospe ne bi pravzaprav nikoli spoznala, če ne bi vedno in vedno opažala setra, ki se je sam sprehajal okoli po naselju, na ploščadih, kjer so trgovine, zvečer, ko je markiral vrata blokov na Puhovi ulici (in sem se bala, da bo stanovalcem končno prekipelo in ga bo kdo celo "kresnil" - lastnika za kresnit namreč ni bilo od nikjer), pohajkoval je po šolskih travnikih OŠ Milana Šuštaršiča, kjer noben za njim ni pobiral kakcev, sam se je čez Vojkovo ulico sprehodil po PST, kjer je imel več sreče kot pameti - sicer omejitev 40 ni preprečila voznikom avtomobilov, da povozijo več mačk, pusti pa večji seter precej več ukrivljenega pleha (in ne, ni šel čez cesto čez prehod za peščce, če se kdo sprašuje).

Neko dopoldne, ko sem na ploščadi pred trgovinami psa ponovno opazila samega, sem se odločila, da poizvem v bližnji trgovini za male živali (sedaj je ni več), kdo je lastnik/ca.  Nekaj min kasneje je ta prišla iz trgovine z vrečko alkohola (kar en bi opazila, če se ne bi tako tudi obnašala) in mi sicer v zelo prijaznem tonu razložila, da je pač tok pameten, da gre sam na sprehod. Ves čas pogovora sem psa držala jaz, imel je usnjeno zmatrano ovratnico na kateri je bila napisana tel številka. Na veliko nesrečo lastnice sva ugotovili, da sva se nekaj dni nazaj spoznali preko tlf -  psa sem namreč ob pozni večerni uri našla samega na otroškem igrišču in poklicala številko na ovratnici. "Pride sam domov, kar spustite ga" je bil odgovor. Poklicala sem tudi policijo. V živo je pogovor potekal v podobnem tonu. Ga Milena je bila sicer zelo prijazna in očitno dobre volje, saj je na moja opozorila, da bom ponovno klicala policijo, ker je pes spuščen oz. bo naslednjič obveščeno pristojno zavetišče, kjer bo morala kriti tudi stroške prevoze (in oskrbnino, če slučajno ne bi prvi dan ugotovila, da psa ni bilo domov), odgovorila le z nasmehom in zamahom roke. Celo zaupala mi je, da je Šum že bil v preteklosti odpeljan v zavetišče, ker so ljudje "zmotno mislili, da je izgubljen".

Najbrž ni potrebno poudarjati, da sem psa še po tem razgovoru videvala samega, zjutraj, zvečer, v največjih nalivih ipd. In še zdaj bolje vem kako izgleda pes kot sama lastnica, saj sem jo v vseh teh letih videla vsega skupaj 10x (poleg psa - privezan ni bil nikoli). Sicer je bil Šum res prijazen fant, žal pa ni imel nobenega odgovornega poleg, ki bi za njim pobral iztrebek, ga pripel na šolskem igrišču (čeprav tja sploh ne sme), ga peljal čez cesto in ga na malo potrebo odpeljal kam drugam kot v privat atrije ali vhodna vrata blokov besnih lastnikov.

Osebno me čudi, da je gospa Šuma sploh lahko kupila, če je bil z prejšnjimi setri enak sistem nadzora. Ampak vzreja in prodaja nista več moji področji. Šum sicer še zdaleč ni edini primer svobodnega psa v tem naselju, je pa najbolj "dolgotrajno znan". Drugi je žal prej ali zbil avto ali je bil pes napaden, pa je več sto eurov na veterini dalo ljudem za mislit, da pes zunaj sam nima kaj početi ipd.



Za konec še čisto splošna misel - še vedno srčno čakam čas, ko bodo ljudje v Sloveniji začeli iz naših zavetišč posvajati in ne reševati. Z reševanjem vedno pride potem še ego in druge komplikacije, ko posvojitelji ugotovijo, da so prišli v rehabilitacijsko ustanovo za zapuščene živali in ne v svetišče lastnega skrajno (ne?)sebičnega dejanja reševanja uboge žvauce. Če že kdo "rešuje", potem so to pri nas zavetišča.

V tem primeru pa gospe svetujem, da svoje sposobnosti brskanja po AJPESU uporabi še za lastno izobraževalno noto: Uradni list online  + Zakon o zaščiti živali ter Pravilnik o zaščiti hišnih živali - tole je minimum, ki ga zakonodajalec zahteva od lastnika živali. Če morda najin razgovor v živo pred leti ni bil dovolj jasen.



Lp vsem, Maja