mojpes.net

o psih => Mešanci => Sporočilo, začeto od: it , sobota, 16.08.2014 : 12:44:45



Naslov: Bi parili ...
Poslano od: it , sobota, 16.08.2014 : 12:44:45
...psa manjše rasti s psom večje rasti. Naprimer velikost psice tam 30 cm, pes pa velikosti labradorca?

Meni se zdi, da bi znal biti problem, vendar pri mešancih res ne veš, s kom vse se psice parijo, pa imajo potem mladiče, ko tako prosto, tako psičke kot psi, tekajo po vaseh. Ima kdo kakšne izkušnje.

Pa še to, v kolikor ima slučajno kdo psičko, ki je že imela mladičke, kako je bilo z oddajo. Ste jih lahko oddali?


Naslov: Re: Bi parili ...
Poslano od: natis , sobota, 16.08.2014 : 13:37:02

ZAKAJ sploh pariti mešanca???


Naslov: Re: Bi parili ...
Poslano od: Jana , sobota, 16.08.2014 : 15:22:32
Hahahaha, za po.....at se, priznam. Pa ne zgornje, temveč tole, o čemer sem bila pravkar obveščena. Je namreč sobota popoldan, ko imamo delovni ljudje še kaj drugega za počet, kot skrivaj po tejle butasti temi brskat, osveževat in čakat, kdaj bo kdo kaj napisal.

https://www.facebook.com/pesmojprijatelj/photos/a.125094622708.108660.118597467708/10152359276557709/?type=1 (https://www.facebook.com/pesmojprijatelj/photos/a.125094622708.108660.118597467708/10152359276557709/?type=1)

Torej, najprej lepo pozdravljam ekipo Pes moj prijatelj, ki ji je očitno zmanjkalo za pobirat rumenega materiala in fotk po tujih medijih in jih mučijo kisle kumare, pa so se prišli sem naslajat. Vsekakor hvala za reklamo :P :-*. Tudi do konca in še čez butasta reklama je reklama ;D.

Tale objava uporabnika it je ena velika buča brez kakršnihkoli podatkov in ljudje lahko pripeljejo mali milijon takih in drugačnih psov na parjenje na sončno upravo ali kamor želijo, pa ne bo zaradi te objave sparjen noben pes, kar pomeni, da ne bo prav noben pes trpel ne tako in ne drugače, pa če si avtorji pmp še tako zelo želijo obesiti nam kakšen drek. 

Torej, če se komu da kaj povedat portalu Pes moj prijatelj, izvolite. Kaj v resnici je tale tema, nam je na mojpes.netu vsem jasno. Njim pač nikoli ne bo, kar mi je bilo že pred leti jasno.

Pa fajn sobotno popoldne vsem! :)


Naslov: Re: Bi parili ...
Poslano od: Jana , sobota, 16.08.2014 : 15:48:57
Uporabniki mojpes.neta že od avgusta 2008 poznate moj avtorski tekst, napisan iz glave, nič skopiran z neta, tudi slike so avtorske :):

Zakaj rodovniški psi niso zastonj ...
... in zakaj so 'nerodovniški čistokrvni psi' tako dragi?
(http://www.mojpes.net/modules/news/article.php?storyid=1265)

Zdaj naj si ga končno preberejo tudi na Pes moj prijatelj. Pa ne se med branjem kam ugriznit od togote.
To je namreč še vedno več ali manj vse, kar imam za povedat o parjenju mešancev.

Vsem ostalim v vednost: tole bo v splošno zabavo tule ostalo do jutri, potem bo tema izbrisana, kot bi bila tudi sicer, če ne bi bilo nekomu tako dolgčas, da se je moral obregniti ob napisano.


Naslov: Re: Bi parili ...
Poslano od: Pepsi , sobota, 16.08.2014 : 16:35:42
Za crknit - pa ravno se mii je pritisk dvignil in sem hotla odgovorit na prvi post....  :-X

Avtorju ideje torej sporočam, da je določen uspeh vendarle dosegel: in sicer mu/ji je uspelo vsaj eni osebi dvigniti pritisk. :P

Kar je v mojem primeru dobrodošlo, saj imam prenizkega   8)


Naslov: Re: Bi parili ...
Poslano od: Lanabela , sobota, 16.08.2014 : 17:09:21
Matr so kreteni, ne ločijo vprašanja od oglasa. Jaz bi ga pa iz inata še malo pustila, mogoče bo kdo celo kaj koristnega prebral.
Kar pa se odgovora na vprašanje tiče pa takole: nisem absolutno proti parjenju mešancev, če lastnik dobro ve kaj hoče in zakaj (in takih primerov zelo, ampak res ZELO malo in se dušebižniki zaradi njih nimajo kaj repenčiti). Sem pa absolutno proti parjenju katerih koli psov, tudi rodovniških,  kar tako na horuk, pa bo kar bo. Za zgornji primer pa se mi tako rahlo dozdeva, da niti ne gre za to ali naj pari ali ne (kdo neki bi namenoma paril 30 cm psico z cca 60 cm psom?), ampak bolj za strah, ali se je njihova psica že sparila in kaj bo potem. Če imam prav, potem vsekakor svetujem, da greste do veterinarja in bodisi prekinete brejost ali pa še bolje psico sterilizirate. (sicer sem velika nasprotnica nepotrebnih sterilizacij in kastracij psov, ampak v primerih, kjer lastniki ne znajo/ne morejo/nočejo primerno poskrbeti za psico med gonitvijo, je to edina možna rešitev)


Naslov: Re: Bi parili ...
Poslano od: Lanabela , sobota, 16.08.2014 : 17:19:40
...če je seveda vprašanje sploh bilo resno mišljeno....
Kar se pa oddajanja mladičev tiče pa ja: zelo težko je oddat mešance. Take, ki ne zgledajo bohve kaj (in mečanci med rako različno velikimi psi ponavadi ne zgledajo najbolje) je težko oddat celo, če jih daš prvemu ki pride mimo. Spravit celo leglo mešancev v dobre roke je pa skoraj misija nemogoče.


Naslov: Re: Bi parili ...
Poslano od: it , nedelja, 17.08.2014 : 06:04:16
Mislim, saj ne vem, ali naj se jokam ali smejim. Tej absurdnosti. Kaj vse si je nekdo namislil od enega enostavnega vprašanja. Nič drugega, samo vprašanja. Niti ni bili mišljeno kot zafrkancija ali kot provokacija, niti nisem imela v mislih, da namigujem da bi dovolila tovrstne paritve ali kaj podobnega. Enostavno sem razmišljala o tem, ali to gre skupaj ali ne. In ker gre za forum, kjer se pogovarjate lastniki mešančkev, sem pač vprašala. Ker sem domnevala, da mogoče pa ste kdaj naleteli na tovrstne paritve, ali pa celo imate mladička oz. psa, ki je bil rezultat dveh psov, ki sta si v cm višine tako različna. Ali pa je, pa bognedaj to priznati, celo komu psička pobegnila ali kaj podobnega, ko se je gonila, in je bil rezultat tega nezaželena brejost oz. so mladički tudi od očeta, ki je v cm toliko in toliko večji (ali manjši). Kaj, ali to ni možno? Ali ni to življenjsko?

Ne morem verjeti, kakšni so nekateri ljudje. Samo obsojajo in pleteničijo in moralizirajo, ne da bi pomislili, da se lahko zgodi tudi njim oz. njihovim psom, če ne njim, pa komu od njim bližnjih. Ne vem, mogoče pa mislijo, da so preveč popolni, da bi se to jim lahko zgodilo.

Pa tudi prav, naj se zgražajo, če jim to dela veselje. To kaže na njihov značaj, ne moj.

Glede paritve pa samo povem, da sem se potem spomnila na primer (resničen primer, sicer res že leeeetaaa nazaj), kjer je psička velikosti kakšnega kokeršpanjela se parila z psom velikosti kakšnega dobermana (in kdove s kom še) in imela potem potomce. In preživela kotitev. Imela jih je pa 3. In ja, vsi psi so bili oddani.


Naslov: Re: Bi parili ...
Poslano od: Lynn , nedelja, 17.08.2014 : 07:21:31
Je pa čudno vprašanje, ker zakaj bi kdo paril dva mešanca in to tako različne velikosti, ne vem kaj je tu za spraševati, meni se zdi pa logično da pes ki je trideset centi večji od psice ni primeren za njo, če se to res zgodi, ne vem, možno, ampak vprašanje se pa meni zdi trapasto...

Mi pa ni jasno, če je to le teoretično vprašanje, če je to možno, zakaj te je zanimalo kako je z oddajo teh mladičev..


Naslov: Re: Bi parili ...
Poslano od: it , nedelja, 17.08.2014 : 07:35:32
No, sem se prebila še skozi vse komentarje, in moj zaključek je, da je problem v tem, da so psi mešančki (ali kiržanci) večinoma nezažaleni, preštevilčni in vsekakor rezultat neodgovornih lastnikov.

In zakaj tako? Zato ker se ne cenijo. Križanci in vsi psi, ki niso pripadniki vsaj dveh rodovniških pasem, nimajo "nobene" vrednosti, še več, jih "noben" noče. Lastniki takih psov pa so neodgovorni.

Glede zdravja steriliziranih/kastriranih, kako to, da lastniki svojih rodovniških psov ne poskrbijo za k/s ampak imajo njihove psice legla. Ali ni to skregano z neko "kmečko" pametjo. Ali ti lastniki potem res kaj bolj poskrbijo za zdravje svojih psov (nekastriranih/nesteriliziranih), kot pa lastniki mešačnkov. Mislim, če bi bilo to res, kar pišejo, ali ne bi kot odgovorni lastniki potem tudi vsi lastniki rodovniških psov morali poskrbeti za k/s pri svojih psih, ne pa da imajo potem psica legla? Kaj potem psicam delajo? Pa noben potem s prstom ne kaže na njih. Ne vem, ali pa so rodovniški psi kaj bolj zdravi kot križanci (po branju raznih komentarjev, celo v kakšni knjigi najdeš kaj napisanega, je odgovor na to NE).

Admin, jaz teme nebi brisala, bi pa vsem, ki se na tak ali drugačen način zgražajo in moralizirajo položila na srce, da se ne obračajo na prave ljudi. Neodgovorni lastniki ne pišejo po forumih in ne berejo njihove misli, napotke, želje, neodgovorni lastniki (večinoma) sploh vejo ne za take forume, strani, komentarje. Če bi želeli kaj dobrega narediti psom/mačkom neodgovornih lastnikov, sedaj, bi morali ubrati drugo pot. Ta, se bojim, ni najbolj prava.


Naslov: Re: Bi parili ...
Poslano od: natis , nedelja, 17.08.2014 : 07:54:54


mislim, da NIMAŠ POJMA kaj pišeš. ne mislim ... PREPRIČANA SEM.

in hvala za vse žalitve, ki si jih natresla v zadnjem postu. postavljam ti pa samo še eno vprašanje (ker mi niti na prvega nisi odgovorila) si testirala svoje pse, a veš da so zdravi??

jana en nasvet tebi ... tudi jaz bi pustila tole temo, da se vidi, da je človeška neumnost RES brezmejna.


Naslov: Re: Bi parili ...
Poslano od: it , nedelja, 17.08.2014 : 07:56:21
Mogoče je vprašanje res postavljeno nekoliko nerodno, glej živim na vasi, paritve takšne ali drugačne se dogajajo. Hote ali nehote. Prvo sem razmišljala, če je to sploh možno, tehnično gledano. Zakaj bi kdo paril? Mogoče namerno ne bi, mogoče bi. Sem kakšno leto dni nazaj v zavetišču gledala psico, rodovniško, nek bulmastif, ne poznam pasme, ali nekaj takega, sparjeno z dalmatincem. Kako gre pa to skupaj? Pač nekomu je to bilo všeč. Psico so mu res odvzeli, je tip bil res mal zblojen. Kaj češ. To naj bi bila namenska paritev.

Mi imamo doma psičko, mladiček je. Živimo na vasi, psov (nekastriranih) je kar nekaj. Nekateri se celo prosto sprehajajo po vasi. Spominjam se, kako se je sosedava psička gonila, cel kup psov je bil ob ograji. In nenavadno, celo kakšen v ograji (splezal čez ograjo, ali pa mogoče pod ograjo, nimam pojma), kjer je bila pisčka. Psička je sicer bila zaprta v pesjak,  in so se izognili nezaželenemu zarodu, potem so jo dali sterilizirat. Je pa ta psička mešanček, bila je najdena nekje ob reki, v nekem grmovju, in potem nekako so jo posvojili, jo vzeli za svojo. Za starost so kvečjemu domnevali, potem pa so bili malo prepozni glede sterilizacije, da bi jo dali pred gonitvijo sterilizirat. Jaz sem se pa spraševala, sedaj, ko bo tudi naša psička toliko zrastla, kaj bi se zgodilo, če bi kakšen tako velik pes želel se z njo sparit (in ona z njim). Moram povedat, da psičko vsak dan sprehajam, in kaj bi se zgodilo, v kolikor bi se gonila, glede na to, da je v vasi cel kup psov, ki niso pripeti ali zaprti v pesjak. Kaj če bi jo kakšen tak pes takrat naskočil. Nič ne morem narediti.
Tudi za svojo psičko točno ne vemo, kdaj se je skotila. Bo sedaj stara nekje 5 do 5,5 mesecev. Po oceni veterinarja, ko smo jo prinesli domov in jo dali pregledat, proti glistam, cepit proti boleznim. Takrat smo se pogovarjali, koliko domneva, da je stara, in to je bila približna ocena.  

In še enkrat, ker se tukaj pogovarjajo lastniki psov mešančkov, se mi je stran zdela primerna, če ima kdo tovrstne izkušnje, pa naj bodo namenske ali pa nenamenske. Kaj se je zgodilo, kako se je izšlo, kaj so se iz tega "nučili", spoznali...

Ne vem, ali je to res tako neverjetno, obsojanja vredno, čudno? Mogoče, no. Mogoče sem pa res čudna.




Naslov: Re: Bi parili ...
Poslano od: it , nedelja, 17.08.2014 : 07:58:25
Prav, sem pa čudna.


Naslov: Re: Bi parili ...
Poslano od: Jana , nedelja, 17.08.2014 : 08:33:41
Drugega ne nameravam komentirati, se pa kar strinjam s temle:

Neodgovorni lastniki ne pišejo po forumih in ne berejo njihove misli, napotke, želje, neodgovorni lastniki (večinoma) sploh vejo ne za take forume, strani, komentarje. Če bi želeli kaj dobrega narediti psom/mačkom neodgovornih lastnikov, sedaj, bi morali ubrati drugo pot. Ta, se bojim, ni najbolj prava.

Zadnji stavek bi spremenila takole: "Ta, se bojim, je za internetne živalovarstvenike edina, ki se jim jo da furat. Taprava pot je pač zahtevna in dolgotrajna in ne prinaša tako željene in iskane slave ter trepljanja množic."

Pomurci so se lotili problemov tam, kjer je njihov izvor - KLIK (http://www.mojpes.net/forum/index.php/topic,26759.msg953143.html#msg953143). Ne včeraj, temveč že pred leti - KLIK (http://www.mojpes.net/modules/pomoc/article.php?storyid=308) - oz. prej, kot so internetni živalovarstveniki začeli gledat v svet in delit nasvete. it, mogoče se tudi ti lahko lotiš zadev v svojem okolju 'od hiše do hiše'?

Sicer pa je na zgornjem linku zbrisanih nekaj zadev. Nimam pojma, zakaj :P 8), je pa prav, da je zadeva sestavljena, ker so sicer moji zgornji komentarji nesmiselni. Citiram nekaj tistega, kar je bilo tam včeraj (v togoti?) napisano, pa z nadzvočno naglico izbrisano:

Pes - moj prijatelj
"Original je tukajle: http://www.mojpes.net/forum/index.php/topic,49123.0.html (http://www.mojpes.net/forum/index.php/topic,49123.0.html)"


Pes - moj prijatelj
"Tukajle pa je odgovor skrbnice foruma, ki se naziva kot tak, namenjen ODGOVORNIM skrbnikom. Potrebno kaj dodati? Nobenega opozorila, nasveta, napotka. Nič. Samo smejanje, smeškoti... in neutemeljeno "nakazovanje", da je Pes moj prijatelj "rumeni portal". Če verjameš, ali ne. Eh, ja..."


Pes - moj prijatelj
"Gospe Jani Pahovnik bi želeli sporočiti samo še to, da ima PMP odkupljenih preko 1.000 fotografij iz Shutterstocka, ali drugače urejena dovoljenja za uporabo avtorskih fotografij, za vse objave pa ima pridobljena dovoljenja. Članki so plod sodelovanja s kinologi, veterinarji in ostalo stroko, za vse objavljeno pa ima pmp dovoljenja za objavo. Mnogo člankov je plod lastnega raziskovanja, preverjanja in nenazadnje tudi znanja. Članki iz prejšnjega stoletja ali kako drugače zastarele vsebine, na PMP (za razliko od foruma) dobivajo redne "update" in glede na razširjenost problematike posebne izpostavitve, iskanja na zaprašenih policah pa se ne loteva več nihče. Toliko.
Sicer pa nobene inšpekcije, lažne "prijave" delodajalcem... ne bodo ustavile našega prizadevanja za dobrobit živali, pa če se boste še tako trudile..."


Sam še svetniški sij manjka, pa bo status kompleten.
No, k Pomurcem se verjetno ne bodo šli učit :)

Do resne odgovorne skrbi za pse, mačke in druge živali na terenu, je vsekakor še daleč. Ne gre le za to, da so ljudje neodgovorni, temveč tudi za neznanje in nepoznavanje pravih poti. Ko se bo več aktivistov in tistih, ki se tlačijo med aktiviste, podalo na teren in vedno znova in znova 'od hiše do hiše', in ko bodo vztrajali kljub morebitnim neuspehom, se bomo vsi skupaj kam premaknili. Dokler pa bodo internet aktivisti samo pobirali živali s cest ali aktivno podpirali tako početje, ter na netu tolkli vse okrog, samo zato, da se bolje počutijo in njihove zgodbe na netu fajn izgledajo, se bodo tudi mešanci vseh velikosti in barv po gmajnah parili med seboj. V odgovorno lastništvo nas namreč lahko prisili država, v odgovorno skrbništvo pa predvsem znanje in prave informacije. O tem ima nepregledno število zgodb epona. Se vračam k citatu in dodajam: Glede na to, da niso vsi ljudje na internetu in tudi tisti, ki so, ne berejo vsi živalovarstvenih nasvetov, je vsako 'ob tla metanje' povsem odveč in ne bo prineslo učinkov.
 
In s temle zaenkrat zaključujem. Ostali nadaljujte, glede na to, da ste se že razpisali.  ;)


Naslov: Re: Bi parili ...
Poslano od: ličinka , nedelja, 17.08.2014 : 08:42:44
Ni samo to da so nezazeljeni in da pristanejo v zavetiscih... tudi zaradi zdravstevih razlogov se tega ne pocne mladici majnega in velikega psa se lahko rodijo "pritlikavci" , imajo probleme z kolki, hrbtenico ...use imas razlozeno na internetu samo v google utipkaj lahko pa me kdo popravi in nadaljuje moj stavek bolj strokovno
Lp.


Naslov: Re: Bi parili ...
Poslano od: kocka , nedelja, 17.08.2014 : 09:12:16
Men se zdi, da nas je, tule na forumu sodelujočih, precej več takih, ki imamo mešance, kot tistih, ki imajo rodovniške živali. Torej nam mešanci niso nižja kasta, ampak živali, ki smo jih sprejeli v družine kot svoje družinske člane.
Ampak zakaj smo to storili? Ker je nek del populacije neodgovoren, za luno, nerazgledan in brezbrižen in so tile mešanci pristali na svetu povsem brez razmisleka, nenačrtno in kot povsem odvečni. In se je potem en kup odgovornih ljudi moralo z njimi ukvarjat, en kup denarja (davkoplačevalskega in zasebnega) je bilo porabljeno za njihovo oskrbo, da so potem končno prišli do naših domov. Pa ni važno, če sta bila pes in psica različnih velikosti ali ne, v večini primerov tega itak noben ne ve.
Skratka, če smo čist natančni, moj point je, da jih imamo fejst radi ne glede na njihovo poreklo (pa tudi če sta od staršev različne višine), bi pa z veseljem vsi mi imeli doma živali, ki se jim en del njihove življenjske poti ne bi slabo godilo, ne bi bili, tepeni, premraženi, lačni, bolni, sami. Ker potem sploh ne bi bilo potrebe po prostovoljcih, zavetiščih, donacijah ipd., ampak bi bilo na voljo točno toliko živali, kot bi bilo na voljo domov zanje in bi bile tovrstne teme povsem odveč.
Kar se pa tiče parjenja psov različne višine - premajhen pes rabi lojtro, da naskoči preveliko psico, prevelik pes pa lahko ob poskusu psico raztrga. Že sama ˝geometrija˝ človeku z zdravo pametjo pove, da nekaj v teh kombinacijah ne štima glih preveč.


Naslov: Re: Bi parili ...
Poslano od: sanco1a , nedelja, 17.08.2014 : 09:22:25

Mi imamo doma psičko, mladiček je.  Jaz sem se pa spraševala, sedaj, ko bo tudi naša psička toliko zrastla, kaj bi se zgodilo, če bi kakšen tako velik pes želel se z njo sparit (in ona z njim). Moram povedat, da psičko vsak dan sprehajam, in kaj bi se zgodilo, v kolikor bi se gonila, glede na to, da je v vasi cel kup psov, ki niso pripeti ali zaprti v pesjak. Kaj če bi jo kakšen tak pes takrat naskočil. Nič ne morem narediti.


No, tole, samo  tole je pri celi neumnosti najbolj zaskrbljujoče, zelo verjetno zrelo za prijavo inšpekciji (premlada psica pa zakon o preprečevanju nenačrtnih brejosti). pa kakšnim lastnikom zavetišč za uničit dan.


Naslov: Re: Bi parili ...
Poslano od: binulja , nedelja, 17.08.2014 : 09:23:35
Opala...nov termin za slovar: internetni živalovarstvenik  8)


Naslov: Re: Bi parili ...
Poslano od: sanco1a , nedelja, 17.08.2014 : 09:40:54
It, a se sploh zavedaš, da bo ob vsaki gonitvi, torej 2x letno,  velikih in malih psov, ki bodo samo čakali, da bi se sparili s tvojo psico, na desetine? In ti boš rekla Nič ne morem storiti?


Naslov: Re: Bi parili ...
Poslano od: it , nedelja, 17.08.2014 : 10:02:34
It, a se sploh zavedaš, da bo ob vsaki gonitvi, torej 2x letno,  velikih in malih psov, ki bodo samo čakali, da bi se sparili s tvojo psico, na desetine? In ti boš rekla Nič ne morem storiti?
No, tega pa nisem rekla. Rekla sem, da v kolikor bi se moja psička gonila, in bi psi, ki niso zaprti itd., bili ob njej, bi hudo težko preprečila, da bi do parjenja prišlo. Nisem pa napisala, da ne morem preprečiti, da se ne goni. To pa lahko. Še enkrat poudarjam, da sem samo razmišljala, kaj se zgodi, če je situacija takšna in takšna... Saj tudi vi kdaj razmišljate, mar ne. Se sprašujete, delate plane, tehtate možnosti ipd..

Jaz bom svojo psičko dala sterilizirat, že zato, ker vem, da ne morem garantirat, da bi lahko vse pse oddala v roke odgovornih ljudi, v roke sploh katerih ljudi. Sterilizirat jo bom dala, ker ne bi, niti pod slučajno, nebi mogla kakšnega majhnega psička kje odvrči, prepustit usodi, ali ubiti oz. dovoliti, da ga kdo ubije. Sterilizirat jo bom dala tudi zato, ker imam doma tudi otroke, ki jih želim vzgojiti v odgovorne ljudi, s posluhom do živali, do stisk, in jih vzgojiti v odgovorne odrasle, še prej, v odgovorne mladostnike, še prej, v odgovorne nekoliko večje otroke... Sterilizirat jo bom dala enostavno iz razloga, ker mi je mar.

Vem, težko mi verjamete, vendar je tako. Vseeno si ne dovolite obsojati prehitro, neke negativne predznake talati vsem tistim, ki ne delijo istega mnenja ali odziva, kot vi sami. Če se sprašuješ, razmišljaš, še nisi hkrati neodgovoren in še vsekakor nimaš vedno nekih slabih ali neodgovornih namenov odzadaj.

Saj je prav, mar ne, da ljudje razmišljamo in ne delujemo samo po sistemu naučenega. Se sprašujemo, ali je to, kar so nas naučili starejši, vedno najbolj prav, kot v tem primeru, kako ravnati z živaljo.

Jana
linke, ki si pripela, kaj naj rečem, res so mi segli v srce. Čutim veliko sočutja do tovrstnih živali in nekako razumem tudi  PMP, zakaj takšen odziv pri njih. Prenagljen in preveč obsojajoč, za mene, vendar verjamem, da ko oni berejo tovrstna vprašanja, vidijo najslabšo možnost, ker takoj pomislijo na vse takšne pse, mačke... Ne vidijo samo vprašanje, vidijo tudi posledice tovrstnih "vprašanj". Jih, res jih, nekako razumem.

Ne razumem pa, to bi pa vseeno želela slišati odgovor, zakaj je neodgovoren lastnik tisti lastnik, ki nesterlizira/kastrira svojega psa, ki je nerodovniški (gledano SAMO iz stališča zdravja za svojega ljubljenčka), se pa nič ne govori o neodgovornosti pri tistih lastnikih, ki imajo rodovniškega psa. Jaz še vedno mislim, da je tu odločilen tudi zaslužek oz. neka propaganda, da so edino rodovniški psi zadosti "vredni" da bivajo. Kdor se ne strinja z mano, pa naj prosim argumentira in ne samo da napiše, da se s tem ne strinja, se mi posmehuje itd..
Če ne more argumentirati je:
a) neveden
b) je to, kar sem napisala, tudi res. 
Pa naj se debata nadaljuje. Vsekakor sem očitno vrgla "kost".



Naslov: Re: Bi parili ...
Poslano od: luna7 , nedelja, 17.08.2014 : 10:16:43
Načeloma se da parjenje rodovniških psov (=psi, ki imajo rodovnik) kontrolirat, da se psica ne pari prevečkrat, kot je dovoljeno oz. dobro za samo psico. Vse ostalo so zame mešanci, ker nimajo rodovnika, ki lahko ga dobijo, če je vse ok. Tudi če se parita dva rodovniška psa izven zakonskih okvirjev in posledično mladiči ne dobijo rodovnika, to pomeni, da niso rodovniški, so pa čistokrvni. Ko pride do takšne situacije, pomeni, da nekaj ne štima. To pomeni, da je lastnik rodovniškega psa paril z rodovniško psico npr. večkrat kot je dovoljeno (prevedeno: izkoriščanje psice). Torej, takšnih primerov je tudi nekaj, vsekakor pa manj kot primerov mešancev iin prosto spuščenih psov po vasi....
Se mi zdi, da si tukaj malo pomešala podrobnosti.  ;)

Tudi sama sem imela psico, ki ni bila sterilizirana, in sem jo vedno uspešno ubranila pred vaškimi naskoki in podobnimi težavami na vasi. Če si malo prebereš o poteku gonitve psice, boš vedela, da je v bistvu malo možnosti, da pride do paritve, če si ti z glavo na mestu in uporabljaš znanje  s tega področja. Je pa res, da takrat ponavadi pelješ na sprehod za sabo še nekaj vaških prijateljev... ::)


Naslov: Re: Bi parili ...
Poslano od: Lanabela , nedelja, 17.08.2014 : 10:19:29
No takole: tehnično je mogoče marsikaj, vem za primer, ko je pritlikavi pinč naskočil rotvajlerko (se je splazil v pesjak pod vrati, mogoče 8 cm prostora), pa pritlikavi pudelj nemško ovčarko....Mladiči iz tako različnih kombinacij znajo biti "čudni" = nesorazmerno grajeni, kar ne samo da ni ravno lepo za pogledat, ponavadi psu povzroča tudi bolj ali manj resne težave. Za samo psico, ki se spari z precej večjim psom  ponavadi ni pretirano velikega tveganja, če je psica nekako srednje rasti. Znajo pa biti zelo hudi problemi pri majhnih psicah,  celo če razlika niti ni zelo velika. Manjša ko je psica, večja je možnost težav. Pravzaprav lahko pride do hudih težav tudi takrat, ko je samec primerno velik in zgodi se, da niti veterinar ne more rešiti psice in/ali mladičev.

Oddajanje mladičev: odkar imamo zavetišča  je mladiče mešancev veliko težje oddati, kot je bilo prej (ja niso samo lastniško mladiči konkurenca zavetiškim, je tudi obratno). K temu je treba dodati še tiste pse, ki jih skupine ali posamezniki v neznanih količinah vozijo iz tujine. Tako da je konkurenca res huda, dobrih potencialnih lastnikov pa ni nič več kot prej. Oddaš mogoče dva ali tri iz legla - povprečna legla manjših psic pa so okrog 6, večjih lahko tudi čez 10. In vzrediti moraš celotno leglo,  možnosti evtanazije preštevilnih nimaš več. Stroški prehrane in veterinarske oskrbe breje psice in mladičev so veliki celo, če gre vse kot je treba. Po zakonu jih moraš imeti vsaj do 8 tedna, vendar nikoli ne moreš oddati vseh pri tej starosti.

Mislim da je iz napisanega jasno, da ni dobro, če se ti psica spari. Kako to preprečiti? Najlažje s sterilizacijo, ki je vsekakor najbolj komot rešitev za lastnika, še posebej, kadar je v okolici veliko nekastriranih spuščenih psov. Druga možnost je, da si nabaviš literaturo in se podučiš o osnovah, ki jih moraš vedeti o svoji psički: kako poteka gonitev, kako vidiš, da se psica goni, kdaj so plodni dnevi in kako ravnati, da ne pride do paritve. Priporočam knjigo "Moja psička", ki se je kupiti več ne da, jo pa imajo v knjižnicah.
Psico moraš imeti pod kontrolo vedno (sicer moraš imeti pod kontrolo tudi sterilizirano, ampak pri celi je to še bolj pomembno), kar pomeni, da se ne sme prosto klatiti okrog. Ko se goni mora biti zaprta v hiši (ali drugem varnem zaprtem prostoru). Ograjen vrt ali pesjak za ta namen ne zadostuje. Psi so zelo iznajdljivi, poleg tega pa je imeti gonečo psico v pesjaku tako, kot da bi obesila reklamo vsem vaškim cuckom pod nos. Zagotovo se jih bo zbrala cela vojska pred bajto in se tri tedne ne bodo premaknili nikamor, vam pa bodo  poleg ostalih neprijetnosti tudi vse prescali. Goneče psice ne smeš spustiti s povodca in če imaš pred bajto svate, so sprehodi tako rekoč nemogoči.

Tako da...ja sterilizacija ti prihrani mnogo sitnosti. Zato je steriliziranih tudi veliko rodovniških psic.

Kat pa se pmp tiče pa samo: svojo veliko "strokovnost" izkazujete  vsakodnevno na vsakem koraku.



Naslov: Re: Bi parili ...
Poslano od: kocka , nedelja, 17.08.2014 : 11:17:11
it, tale ista kost je bila vržena že tolikokrat, da ima že brado, pa brke, pa mah se je gor razrastel, pa plesen, pa še ves ostali živelj, kar ga je. Tole je topla voda, ki dejansko služi samo provokaciji in debati zaradi debate. Če bi želela resno informacijo bi prečekirala vse teme ki že obstajajo o tej tematiki, ne pa da se vpije, da nihče ne odgovarja na odprto temo in da nam je vseeno.
Vsak se enkrat naveliča pisarit isto in isto in isto do neskončnosti. In argumentirati isto in isto in isto do neskončnosti. Sploh mi je tole poalinejano zahtevanje argumentacije za  :e
Če želiš strokovne odgovore - ziher imaš strokovnega veterinarja (ker je za tvojo psico zagotovo poskrbljeno v najboljši možni meri) in ti bo znal iz anatomskega, etičnega in strokovnega stališča najbolje pojasnit, kako je s čuvanjem nesterilizirane psice ob kopici spuščenih vaških cuckov.


Naslov: Re: Bi parili ...
Poslano od: it , nedelja, 17.08.2014 : 17:38:32
luna7 in Lanabela, hvala vama za inforamcije. Vsekakor še kakšen podatek tako iz nekih izkušenj več. Predvsem tisto o kupu psov pred hišo cca 3 tedne, ko se bi psička gonila, kar sem nekako domnevala, da bi znalo bit, me je še dodatno prepričalo da je sterilizacija čisto v redu izbira (poleg vsega, kar sem že napisala). Ja, če se bo veterinar strinjal, bom drugi teden našo dala sterilizirat. Takrat imam namreč dopust, pa sem mislila, da bi mogoče bilo bolj prav, da sem doma, po posegu. Ne vem, nekako so mi dali vedet (veterinarji), da pred 6 mesecev starosti ne sterilizirajo, naša pa nekako (menda) ne bo takrat še čisto 6 mesecev stara. Saj pravim, točna starost psičke nam ni znana, kljub temu, da so bili lastniki znani in sem jih o tem povprašala. Pa se niso spomnili. Tako da so mi samo približno povedali.

Če je komu mogoče kaj bolj znano, da ne brskam in iščem po internetu, včeraj sem opazila, da ji je izpadel mlečni zobek, tile prvi veliki, ki so. Dolgi. Spodnji. Ko jih ima 4. Ne znam jih poimenovati. Mogoče bi po tem lahko tudi sklepala glede starosti. Vem da me je nazadnje veterinar nekaj spraševal glede izpadanja zob, ko sem želela rezervirati termin oz. sem se pozanimala, koliko časa prej naj napovem, da pripeljem psičko na sterilizacijo.

Mogoče kdo ve, zakaj nekateri veterinarji nočejo sterilizirati pred 6 meseci starosti, sem pa enega enkrat povprašala, pa je rekel, da lahko. Zakaj tako različna "praksa"?

kocka,
verjamem, da se je o tem že kaj pisalo, in se vedno bo. Ni mi bil to namen, sploh ne, razlog za vprašanje sem že napisala, da ga ne pišem še enkrat. Jaz nisem pisala o tem, da vam je vseeno, ali da ne odgovarjate na odprto temo. Argumentacijo bi pa jaz želela samo na tisto, kar je bilo poudarjeno glede sterilizacije/kastracije glede samega zdravja, če to res zmanjšuje možnost raka, se mi potem zdi prav, da bi tudi vsi lastniki psov/psičk z rodovniki, vse psarne, ki se s tem ukvarjajo (torej z vedno novimi zarodi določenih pasem) o tem resno razmisliti, saj domnevam, da rodovniški psi niso nič manj k temu podvrženi v primeru nesterilizacije oz. nekastriranosti, kot pa križanci. Ampak njih se v tem smislu, ne bo tako obsojalo in jim "pod nos metalo" zakaj njihovi ljubljenčki niso kastrirani oz. sterilizirani, kot tistim, ki imajo doma križančka. Se opravičujem, če se me je kdaj narobe bralo, jaz te pse narobe očitno poimenujem, ker jih imenujem na čistokrvne z rodovniki, čistokrvne brez rodovnikov in mešančke=križanci.


Naslov: Re: Bi parili ...
Poslano od: Lanabela , nedelja, 17.08.2014 : 18:57:14
Treba je upoštevati razmere. Če ne morete zagotoviti psici varnosti med gonitvijo, je zgodnja sterilizacija povsem upravičena. Sterilizira se sicer lahko že mladiče, vendar prej ko se opravi poseg, večja je možnost za negativne posledice. Najbolje je sicer počakati da psica zaključi z rastjo, vendar se bo v tem primeru pred sterilizacijo vsaj enkrat gonila. 6 mesecev je nek kompromis - večina psic se pri tej starosti še ne goni in vsaj tista najhitrejša rast je zaključena. Če so psici začelo izpadati podočniki (tadolgi zobki) je stara 5 - 6 mesecev.


Naslov: Re: Bi parili ...
Poslano od: Lanabela , nedelja, 17.08.2014 : 18:58:09
...in jo lahko komot date sterilizirat drug teden, ko boste imeli čas.


Naslov: Re: Bi parili ...
Poslano od: it , nedelja, 17.08.2014 : 19:48:54
Ja, začeli so izpaditi spodnji dolgi zobki in še potem naprej proti sredini čeljusti (majhni). Čist na sveže videla. Očitno na veliko izgublja mlečne zobke.

Hm, sedaj oz. že ves čas, samo mi ne uspeva preveč, jo poskušam naučiti, da pride na odpoklic. TAKOJ. No, ne uspeva mi preveč. Ne glede na to, koliko priboljškov ji dam, kako jo vedno pobožam, pohvalim... ko ji nekaj odvrne pozornost, ponavadi so to drugi ljudje ali živali, jo ne prikličem pa če se po tleh mečem. Drugače pa ja. Nazadnje sem dobila sicer dobronameren nasvet, naj bom huda na njo, ker ni ubogala, in naj ji ne posvečam pozornosti, ko končno pride do mene, pa se mi nekako zdi skregano z logiko. Mislim, če pride k meni pa ji ja naj bi bilo lepo, ali ne? Da bo vedela, da se splača priti k meni. Ne vem, ima kdo kakšne izkušnje...
Sicer razmišljam tudi o pasji šoli, pa imam nekako občutek, da me bodo čudno gledali (glede na to, da so v njej bolj kot ne sami čistokrvni psi-z rodovnikom ali brez). No, sicer pa ne bodo edini. Na vasi me čudno gledajo vsi sosedi, ker psičko vsakodnevno po 3x sprehajam, drugi in to zraven mene počne samo še ena lastnica psov (pa je psov kar nekaj), si mislijo, da se mi malo trga in zakaj rabim sprehajat, če pa je psička tako v ograji, torej niti na verigi ne in ima posledično dosti možnosti za skakanje oz. aktivnosti. Druga stvar, ta se jim pa še bolj zdi zblojena, je pa da počistim za psičko, ko se podela. Zakaj le, ko pa so vsenaokrog tik ob cesti, zelo nazorni kupčki, da se tam sprehajajo tudi drugi psi. Tisti, ki prosto tekajo po vasi, seveda. Tako da še eno čudno gledanje več pač ne bo nič novega... :) (To je malo za hec).


Naslov: Re: Bi parili ...
Poslano od: Lanabela , nedelja, 17.08.2014 : 20:59:25
V šolah je tudi veliko mešancev, nihče te ne bi čudno gledal :)
Sicer pa psa, ki ne uboga vedno  odpoklic učiš tako, da ga imaš  na 5 - 10m dolgem povodcu (ne fleksu) in ga ne spuščaš, dokler te ne uboga vedno. Potem povodec pustiš, da ga vleče za seboj (in ga lahko ustaviš če ne uboga) in šele ko te tudi tako povsem zanesljivo uboga par tednov ga lahko spustiš. Podrobneje si poišči v poglavju o vzgoji in šplanju.


Naslov: Re: Bi parili ...
Poslano od: sanco1a , nedelja, 17.08.2014 : 22:31:49
Na podeželju, kjer je kup tako ali drugače lutajočih vaških loverjev, je sterilizacija edina zares pametna opcija, če želiš sebi in navsezadnje tudi psici prihraniti kup stresa, ki žal ne traja samo tistih nekaj najbolj "vročih dni", ko je tudi psica pripravljena na paritev, ampak tri tedne skupaj.
Bravo za tako odločitev. <:] Mislim, da bo čisto ok, če jo steriliziraš v najkrajšem času. In bravo za ukvarjanje z njo.  -*;


Naslov: Re: Bi parili ...
Poslano od: sanco1a , nedelja, 17.08.2014 : 23:00:25
Pa še to o rodovniških in mešancih, ko je že bilo ravno govora o tem: imam mlado rodovniško psico, vem, da bi mladiče lahko dobro prodajala, če bi mi šlo  za to, in hkrati vem, koliko dodatnega dela, odgovornosti in skrbi za seboj potegne tovrstno početje, pa nimam za to ne časa ne pravega veselja. In sem jo dala sterilizirati, čeprav živim v mestu in ne bi bilo pol toliko težav z gonečko kot na vasi. Iz dveh razlogov: ker mi zelo veliko pomeni sproščeno sprehajanje psa zunaj skozi celo leto in ker je med mojo službo v varstvu pri mami, ki ima svoja leta in ji res ne privoščim, da se ukvarja še s kakšnimi nezaželjenimi prepotentnimi samci, ko jo dopoldne pelje na sprehod. V katerem zelo uživata obe.  :)
Kar se zdravja tiče: poznam kar nekaj steriliziranih psic, ki so dosegle zelo lepo starost, pa tudi nekaj takih nesteriliziranih. In takih, ki so šle v zgodnji starosti, ne glede na to, ali so bile sterilizirane ali ne. Pri naši nikakor ni sledi o kakšni inkontinenci ali  sterilizacijski debelosti, je pa sicer zelo aktivna psica.


Naslov: Re: Bi parili ...
Poslano od: it , ponedeljek, 18.08.2014 : 18:50:26
Hvala lepa za napotek glede učenja na odpoklic in tudi vse ostale spodbudne in pohvalne besede. Bomo nabavili ta flexi povodec, sedaj imam fiksnega. Saj pravim, v kolikor ni nekih motečih dejavnikov, gre rada in hitro k meni, ko jo pokličem, pa tudi k hčeri, ki je takoj za mano. Tako za hec, je včeraj moj mož, ko je opazoval mene in našo psičko, kako sem jo klicala k sebi in kako hitro je stekla k meni, imam jo spuščeno na dvorišču, ograjenem seveda, in sem jaz komentirala, da kako me ima rada, no, je mož uporabil malo črnega humorja in rekel, da me ima vsaj nekdo rad. :)

Sem brala ravno članek glede pasje pubertete in sem brala glede spremembe vedenja v puberteti, me je kar malo strah postalo, kaj se nam v kratkem obeta. In to sedaj, ko je nekako to "luštno" z njo. Marsikaj že uboga, če ne takoj, ko rečeš, pa v drugo, tretjo. Ta odpoklic v primeru motilnih dejavnikov ni ravno idealen, ampak bomo še to tehniko uporabljal, pa da vidimo. Sicer se pa lepo vsede, sedi, za lezi pa mi uporabljamo dol oz. to uporabljamo da ne skače po nas, in včasih sedaj tudi tako, na vmes, uporabljamo in uboga, da se nekako uleže. In seveda sem potem še jaz vesela in jo z veseljem pobožam, in tudi ona je zelo vesela crkljanja, med božanjem je sprva čisto pri miru, božam jo seveda po trebuščku, ki mi ga z veseljem kaže, potem me pa še začne sama lizati (čeprav ji tega res ne bi bilo treba).
Ne vem, kaj bo sedaj s puberteto, upam pa, da bo vsaj nekoliko manj stresnih hormonov, ker bo sterilizirana.

Kakšne so pa vaše izkušnje glede pubertete, je res tako težavno obdobje, kot se piše/bere?




Naslov: Re: Bi parili ...
Poslano od: natis , ponedeljek, 18.08.2014 : 19:32:26

Ok iz vprašanja, če bi parili in kako je z oddajo mladičev in kako so rodovniški bolni in sterilizacije in odpoklica smo prišli na puberteto psa  :o :o  :wtf: :wtf: :wtf: :wtf:

jest sem pa res ČIIISTTT blont  ???


Naslov: Re: Bi parili ...
Poslano od: Lanabela , ponedeljek, 18.08.2014 : 19:41:11
Ne fleksi, sledni (=navaden 5 - 10m dolg) povodec.
Puberteta je normalen del odraščanja, bolj izrazita je pri samcih. Kar bi morali lastniki vzeti v obzir. Kadar je le mogoče, je dobro, da se pusti pse da normalno dozorijo. Kar pomeni, da gredo samci skozi naval hormonov in samice vsaj skozi eno ali dve gonitvi. Za lastnike je to malček bolj zoprno obdobje in žal se mnogi lastniki samcev ob prvih težavah odločijo za kastracijo, čeprav ta sicer ne bi bila potrebna.
Samice se po gonitvi spremenijo. Lastniki zgodaj steriliziranih samic se pogosto hvalijo, da se njihove psice med odraščanjem niso spremenile in da so enako igrive, kar jim je sicer  všeč, a ni čisto res.
Natis, meni je to, kako se je obrnila debata zelo všeč. Sej se jo kasneje lahko tudi zbriše, če bo preveč zmešana.


Naslov: Re: Bi parili ...
Poslano od: it , torek, 19.08.2014 : 05:32:36
Psice se spremenijo, če se gonijo, če so sterilizirane, pa kao ne? Priznam, nimam pojma zakaj se oz. se ne spremenijo. Jaz sem domnevala, da se vsi spremenijo zaradi odraščanja. Je to mišljeno, da zaradi nekega pomanjkanja hormonov ne pride do neke "resnosti" oz. umirjenosti... pri njih?


Naslov: Re: Bi parili ...
Poslano od: sanco1a , torek, 19.08.2014 : 09:14:38
Itak da se spremenijo in odrastejo, sterilizirane ali ne.


Naslov: Re: Bi parili ...
Poslano od: Lynn , torek, 19.08.2014 : 10:48:30
Mene pa neki zanima že dlje časa, pa bom kar v tej temi vprašala. :) Dostikrat rečem komu, da naj dajo psičko sterilizirat in pol mi odvrnejo, da mora vsaka psička vsej enkrat imet mladičke. Kar ni res kot jaz vem... Ampak me zanima od kod ljudem tako prepričanje?


Naslov: Re: Bi parili ...
Poslano od: Lanabela , torek, 19.08.2014 : 11:14:44
Lyn, to seveda ni res. Res pa je, da je dobro, da se pred sterilizacijo vsaj enkrat goni. Če seveda lahko lastnik v tem času zagotovi varnost psici. Če varnosti ne more zagotoviti ali je to povezano z velikimi težavami (kjer je veliko nekastriranih potepuških psov recimo) pa je sterilizacija pred prvo gonitvijo še vedno daleč najboljša opcija.
Pri psicah po prvi (in včasih še po drugi in tretji) gpnitvi  lahko opaziš vidne spremembe, kot da bi kar naenkrat stopila za stopničko višje pri dozorevanju. Nekaterim lastnikom to ni všeč, saj se poveča samostojnost, samozavest in s tem tudi težave pri vzgoji in šolanju,sploh  če lastnik na to ni dovolj pripravljen.
Zgodaj sterilizirane psice sicer seveda tudi odrastejo, a nimajo takih skokov pri dozorevanju in kot vse kaže jim precej pogosteje manjka samozaveti kot intaktnim (ali pozno steriliziranim) kar je mnogim lastnikom zelo všeč, saj so lažje vodljive, a žal pomeni tudi pogostejše vedenjske motnje (fobije, ločitvena tesnoba, agresivnost zaradi strahu...)


Naslov: Re: Bi parili ...
Poslano od: Lynn , torek, 19.08.2014 : 12:29:04
Aha, hvala za odgovor Lanabela. :)


Naslov: Re: Bi parili ...
Poslano od: airedale10 , sreda, 20.08.2014 : 10:29:17
Meni (!) je pa čisto mimo to razmišljanje, da bi mogli biti vsi psi sterilizirani/kastrirani, da je to edina prava možnost za preprečevanje legel, za to, da pes ne postane ''dominanten'', za zdravje itd. Seveda je pri tistih, ki nočejo/ne morejo/ne znajo čuvati svojega psa ali psice pred paritvijo to še vedno daleč najboljša možnost in tudi sama vsem, za katere nisem sigurna, da bodo svojega psa pazili, svetujem s/k še pred prvo gonitvijo. Ne strinjam pa se z rezanjem zdravih organov kar vse povprek, tudi pri odgovornih lastnikih ki bi lahko preprečili paritve. Tudi to, da so s/k psi bolj zdravi, me ne prepriča ravno. Eko, to npr. govori o tem (pa še dosti je napisanega): http://avmajournals.avma.org/doi/pdf/10.2460/javma.231.11.1665 . Jaz osebno zase lahko rečem, da ne glede na to, kaj mi ljudje govorijo, mojega (rodovniškega) ne bom kastrirala in tudi mojih prihodnjih psov ne, ne glede na to, da bodo mešančki ali rodovniški, če to ne bo res nujno. Zakaj? Mojega imam vedno pod nadzorom, zaplodil ni še nobenega legla in ga skoraj sigurno tudi ne bo, saj skorajda ni brez povodca. Marsikateri pes se po kastraciji zredi, in za jazbečarjevo hrbtenico in sklepe je to pogubno. Ne rečem, da se ne da imeti fit kastriranega psa, daleč od tega, ampak mi res ni do štetja briketov do konca življenja pri psu, ki mu je hrana največje veselje.  ::) In že tako se precej hitro zredi in moram kar paziti, ne vem kaj bi bilo šele po kastraciji... Pes nima nobenih zdravstvenih niti vedenjskih težav, ki bi bile povezane s kastracijo. Torej se mi zdi čisto nesmiselno dajati zdravega psa pod narkozo in mu odrezati zdrave organe. Mislim pa, da zaradi tega, ker moj pes ni kastriran, nisem nič manj odgovorna, saj čisto nič ne povečujem števila psov v zavetiščih.  :)
Torej po mojem mnenju s/k absolutni DA pri neodgovornih lastnikih oz. pri vseh tistih, ki niso sigurni, da bodo lahko preprečili nezaželjena legla. NE pa kar tako vse povprek, samo zato ker je moderno in proglašanje vseh, ki nimajo s/k psov za neodgovorne in krive za pse v zavetiščih.  :)


Naslov: Re: Bi parili ...
Poslano od: airedale10 , sreda, 20.08.2014 : 11:37:56
http://www.naiaonline.org/pdfs/LongTermHealthEffectsOfSpayNeuterInDogs.pdf še ta link sem pozabila v prejšnjem postu


Naslov: Re: Bi parili ...
Poslano od: Lynn , sreda, 20.08.2014 : 12:10:19
Jaz se tudi strinjam z Airedale, da čisto vsak pes (predvsem samček) ne rabi bit kastriran, če ga imajo lastniki pod nadzorom, tudi če je mešanček. Tudi moj prvi pes je bil mešanček, ni bil kastriran, na sprehodih je bil na vrvici, drugače smo ga imeli v hiši, problem je predvsem pri tistih neodgovornih lastnikih, ki imajo pse spuščene, to je predvsem na vaseh, taki neodgovorni lastniki bi bilo itak bolje, da psov sploh nebi imeli..


Naslov: Re: Bi parili ...
Poslano od: it , četrtek, 21.08.2014 : 20:33:00
Glede sterilizacije... kar neko krivo vest sem dobila. Začela sem namreč razmišljati, da bom s tem svoji psički nekaj odrekla. Neko pravico, kot jo imamo ženske oz. ljudje. Saj najbrž je čisto mimo razmišljanje.
Je pa tako, da jaz res ne morem zagotovit, da ne bi moja psička bila breja. Imam jo zunaj, sicer imamo zagrejeno, ampak sem ravno danes govorila z gospodom, ki je občudoval mojo psičko oz. bil do nje prijazen, in mi je razlagal, da ima on doma tudi eno psičko, ki ima sedaj mladička. Tudi njegova psička je mešanček, in čeprav so se pogovarjali, da bi jo dali sterilizirati, so mislili, da to ne bo potrebno, da jo bodo pred nezaželeno brejostjo lahko zaščitili s tem, da bo zaprta v boksu, kar je tudi bila. No, sedaj pa ima psička mladička. V glavnem, ta gospod mi je razlagal, kako je bilo, ko se je gonila. Okoli pesjaka kup psov, psica se je celo tako obračala, da je bila z ritko ob ograji, da bi le lahko kakšen pes prišel do nje. V glavnem, nazadnje so našli enega psa v pesjaku, kljub temu, da je pesjak tako narejen, da so med tlemi in ograjo še "šipke", v glavnem, pes se je noter splazil skozi luknjo tam cca 15 cm premera. Jaz svojo tako v ponedeljek peljem na sterilizacijo, ker mislim, da je sedaj spet v neki novi fazi, po moje jo že malo neka puberteta daje, ali nekaj takega. Njen karakter se je spet spremenil. Skoraj nič več me ne posluša, kar naenkrat, vse kar je prej znala oz. me ubogala, sedaj popolnoma ignorira, ko gremo na sprehod vsakih nekaj metrov lula (zakaj to, mi sicer ni jasno) in čeprav se je do sedaj vedno odmilkala nepoznanim psom, bežala od njih stran, je bilo zadnjič nekaj "novega". Namreč, s celo družino in našo psičko smo šli na sprehod, imelo smo jo seveda na vrvici, ko se nam približa nemški ovčar. Brez povodca, brez lastnika. Jaz upočasnim korak, moj najmlajši sin se ustraši, začne jokat, mi leze v naročje, hči se tudi nekaj začne skrivat, kar videla sem, kako me bo naša psička začela vleči stran od psa, ko ona naredi nekaj nepričakovanega. Postavi se pred mene in zalaja. Ne zarenči, samo zalaja. In potem še nekaj bolj čudnega, pes odskoči, kot da sem ga z vodo polila, ali kaj podobnega in pobegne na drugo stran, stran od nas. Očitno se jo je ustrašil, čeprav mi ni jasno, kako je to možno. Potem smo lahko mirno nadaljevali svojo pot. Tako da ja, veliko psov bi lahko imeli na dvorišču, ob ograji in verjetno tudi v ograji.

Eno vprašanje bi pa za konec vseeno zastavila. Ko pridemo ven, vedno skoči na nas. Jaz jo nekako prepričam, da gre potem v položaj "dol", in ponavadi se je potem ulegla, jaz pa sem jo nagradila z božanjem in pohvala. Drugi (otroci) jo pa ne morejo do tega pripraviti, jih ne uboga. Tako skače v otroke, in jih nekako hoče "ugriznit" oz. prijeti z zobmi. Ko jo opazujem pri igri z drugimi psi, je to takrat, ko vabi k igri. Saj veste, ko psi skačejo drug po drugem in se nekako cukajo. Tega bi jo rada odvadila, ker se enostavno bojim, da ne bi prehudo koga prijela, in ga ranila. To je vedno ob tem, ko pridemo ven, oz. pridejo otroci ven, potem čez čas pa nima več takšne želje. So pa otroci veliko zunaj, ne ves čas, vendar veliko, sploh sedaj, ko so počitnice. Je pa res, da jo nimamo notri. Ima kdo kakšen predlog, izkušnjo.


Naslov: Re: Bi parili ...
Poslano od: Lynn , četrtek, 21.08.2014 : 22:18:46
Hm, zanimivo kako ljudje različno razmišljamo. It razmišlja, da bi s sterilizacijo psički odrekla neko pravico do potomstva, jaz pa sem razmišljala ravno obratno, da s kakšno pravico recimo nek vzreditelj psico pari ali jo umetno oplodi. Kaj če si psička v resnici ne želi tega in jo človek v to prisili? No jaz sem potem ugotovila, da je zame najbolj fajn imeti samca, pa če je kastriran ali pač ne, ker sta itak oba ves čas pod kontrolo oz na vrvici..


Naslov: Re: Bi parili ...
Poslano od: Lynn , četrtek, 21.08.2014 : 22:29:45
No tole bom pa še zdaj povedala, kak video sem enkrat vidla na you tubu.. Glih o tem nasilnem parjenju. Ne vem kako sem sploh do tega videa prišla, ampak bil je prav res brutalen video, da sem bila povsem šokirana. Dva moška sta privezano psičko in z nagobčnikom gor držala, da jo je samec lahko naskočil. Psička se je vidno upirala, so pa bili psi iste pasme. Meni kot ženski je vse skupaj dobesedno delovalo kot posilstvo. V kateri državi se je to dogajalo ne vem, so pa bili tej moški podobni latinoameričanom. Kdo take stvari dela psom, mi ni jasno. Samo nekdo, ki je precej bolan v glavi. Zato jaz če bi imela psičko rodovniško in če se psička sama nebi želela recimo parit s samcem iste pasme, jaz pač nebi vzrejala, ker ima tudi psička pravico izbire, če noče imeti mladičkov, je nebi silila na noben način, tudi ne umetno oplodila. No to je moje mnenje...


Naslov: Re: Bi parili ...
Poslano od: bamfel , četrtek, 21.08.2014 : 22:40:45
Glede skakanja po otrocih ste že malo pozni. Od prve minute bi bilo potrebno paziti. Naš je imel lahek povodec pripet na ovratnici ves čas. Ko je iz veselja ali česa drugega hotel skočiti na otroka sem samo pohodila povodec in ga ustavila. Poleg tega je spoznal ukaz "dol" in "ne kakat". Tako je govoril najmlajši, pomenilo pa je "ne skakat". Otrokom je bilo jasno pred prihodom psa, da cviliti in jokati in k mamici teči ne pomaga. Odločen "ne" mora pes upoštevati tudi od gospodarja, ki ima manj kil kot pes.
Predvsem in pa najpomembnejše pa je:
   Pes in otrok sta lahko skupaj samo pod nadzorom odraslega!


Naslov: Re: Bi parili ...
Poslano od: Lanabela , petek, 22.08.2014 : 11:08:18
Nič ni prepozno, samo otroke bi bilo treba naučiti pravilnega vedenja: če psica skače vate, samo obmiruješ in gledaš stran. Ko se psica umiri in ima vse štiri noge na tleh pa  jo lahko pohvališ (in če spet začne skakati, se ponovi vajo). Psica zelo hitro ugotovi, da bo svoje dosegla samo takrat ko miruje in ne takrat, ko skače. Treba je biti samo dosleden, pa nobenega kričanja, kriljenja z rokami, zmerjanja... Celo NE je v tej povezavi nekoristen, ker vsaka reakcija, tudi negativna pomeni pozornost in ravno to pes hoče. Če nikakor ne zmorete delati brez povelij, pa je bolje, da namesto NE daste psici neko povelje, ki je nezdružljivo s skakanjem. Ponavadi je to povelje sedi, lahko pa tudi kaj drugega (recimo da se pes dotakne roke, naredi krog pred vami....nekaj kar pes že od prej dobro obvlada in kar rad dela, zato, ker je bila vaja vedno dobro ngrajena.

Tisto postavljanje pred spuščenim psom - psica je začutila vaš strah in vas je hotela zaščititi, vendar si (vi, ne psica) takih izpadov raje ne privoščite več, ker si boste sicer lahko pridelali probleme. Kaj hitro se lahko zgodi, da se bo psica začela zaganjati v vsakega mimoidočega psa vedno, kadar bo na povodcu.

Kar se tiče psov in njihove svobodne volje pa samo toliko: psi svobodne volje nimajo, ker so naši sužnji. Današnji še veliko bolj kot pred desetletji. Čeprav se jim v povprečju godi veliko bolje. Ker smo jim vzeli svobodo v popolnosti: ne smejo kamor bi si želeli, še več, večini je svoboda gibanja omejena na dolžino povodca,  s svojimi vrstniki se lahko družijo samo toliko kolikor se naprdne njihovim lastnikom in na način, ki si ga omislijo njihovi lastniki (ali pa se sploh ne smejo družiti), jedo lahko samo tisto, kar jim dovolijo lastniki.... .... To, da se jim jemlje reprodukcijska sposobnost ali pa se jih pari po naši volji je samo majhen delček v sestavljanki. Skratka: bivajo samo zato, da zadovoljujejo take ali drugačne potrebe lastnika. Vse kar odstopa od tega je motnja. Ki se jo skuša odstraniti po najkrajši možni poti. Z rezanjem jajc recimo.

Ne glede na pomisleke: če ne morete zagotoviti, da bo psica v času gonitve v varnem zaprtem prostoru, potem druge opcije kot je sterilizacija sploh nimate. Psici boste sicer res odvzeli možnost nadaljevanja vrste, vendar se ona tega, kaj je izgubila ne bo zavedala. Ne predstavljam si, kako bi vi prenašali dobre tri tedne pasje tabornike okrog vaše hiše (in če ne bi zapirali oken tudi v hiši), ko se pa bojite še spuščenega psa na sprehodu. Saj otroci niti na vrt ne bi mogli. In če odmislimo strah, že samo to, da vse preščijejo je dovolj neprijetno.
Za psico je čas, ko ima leglo je (če gre vse v redu in je za psico dobro poskrbljeno) eno od najlepših obdobij njenega življenja. Vendar: psica si ne želi mladičev (ima samo nagon) in če jih nima, sa ne zaveda, da je kaj izgubila.



Naslov: Re: Bi parili ...
Poslano od: it , petek, 22.08.2014 : 15:12:18

Tisto postavljanje pred spuščenim psom - psica je začutila vaš strah in vas je hotela zaščititi, vendar si (vi, ne psica) takih izpadov raje ne privoščite več, ker si boste sicer lahko pridelali probleme. Kaj hitro se lahko zgodi, da se bo psica začela zaganjati v vsakega mimoidočega psa vedno, kadar bo na povodcu.


Lanabela, jaz ti verjamem, da bi bilo to najbolje. Samo odkrito povedano, že ko se meni približuje ena tako velika (in fizično močna) mrcina, mi ni vseeno. Zdaj pa ti povej 3-letnemu otroku, da se nima česa bat, ko je pa pes vsaj toliko velik kot otrok sam (in veliko močnejši). In ko se tako približuje kakšen takšen pes in moj sin začne jokat in mi silit v naročje, ja kaj pa bi lahko drugega naredila, kot da se ustavim in ga vzamem v naročje. In tako majhni otroci se bojijo tako velikih psov, in mi je čisto razumljivo, da se jih.  In potem si predstavljaj še situacijo, ko imaš eno takšno mrcino na eni strani, recimo da gre z ene strani proti tebi, z druge strani pa se v laježu v tebe zaganja drug pes, spet neprivezan, spet brez lastnika, potem pa res več ne veš, v katero smer bi se obrnil in kaj bi naredil. Res, imamo tudi takšnega psa, ki je do nedavnega za vsako, ko smo šli mimo dvorišča, kjer živi skupaj z lastnikom, ki pa ni ograjeno!!!, pritekel do nas, lajal na nas, edina sreča je bila, da ni stopil dlje kot do ceste, tako da smo se morali umikati na sredino ceste, da smo šli lahko mimo. In kaj lahko narediš? Takrat, v tistem trenutku, ne vem, res ne vem...

Glede psov, da so sužnji, pa ti moram kar prikimat. To je nekako res. Ampak žal nas k temu sili tudi zakonodaja. In potreba po varnosti. Je edina sreča, za psa, da ima takšno nravo, da nam omogoča, da ga imamo tako radi, da za njega skrbimo čimbolj v skladu omogočanja mu čimveč svobode oz. zagotvljanja njehovih potreb, da čuti čimmanj nekih primankljajov zaradi tega, ker smo mu odtegnili to njegovo pravico po svobodi. Vsaj naj bi bilo tako. Jaz nisem ponosna nato, da moja psička ni svobodna v celoti, zato pa potem nekako sklepam kompromise (s svojo vestjo), da se ji čimveč posvečam/-o, da se prosto sprehaja po dvorišču, da skrbim/-o za hrano, vodo, toploto, čistočo in seveda njeno zdravje. Pač kolikor le lahko.

Hvala za vse nasvete in napotke. So dobrodošli.

Mimogrede, občutek imam, da zelo dobro poznaš pse in dresuro psa, da nisi ravno samo ljubiteljica psov, ampak mogoče nekaj bolj šolanega. Se motim?


Naslov: Re: Bi parili ...
Poslano od: Lanabela , petek, 22.08.2014 : 15:44:51
Delam marsikaj, ampak psov pa ne dresiramo že zelo dolgo. Pse vzgajamo in šolamo.
Strah pred psi je sicer razumljiv, a če imaš svojega psa, tega strahu ne smeš pokazati. Psica mora vedeti, da si za varnost odgovorna ti in ne ona. Vem da ni lahko, a se je vredno potruditi. Tudi otrok se ne bo jokal, ko se mu bo bližal neznan pes, če se bo počutil varnega ob svoji super neustrašni mamici. In btv, taki super neustrašni mamici se bo tudu tuj pes raje izognil.
Če ti to ne uspe, imaš lahko potem še hujši problem: psica bo na vsakega psa reagirala sovražno in temu primerno se bo odzval tudi tuj pes. Večina sicer nergače na povodcu ignorira in gre mimo, vsi pa ne.
Vsekakor vam svetujem da si izposodite nekaj pasje literature, saj vam znanja zelo manjka. Eno od knjig sem že omenila: Moja psička, Govorite po pasje (se naučiš prepoznavati telesne signale psov, tako da vsaj veš, ali ti prihajajoči pes grozi ali ne), za vzgojo tudi Psi za telebane (čeprav je za marsikaj mogoče najti precej bolj elegantne rešitve kot so opisane  v knjigi), za splošno razumevanje živali tudi Živali nas človečijo. Mislim da je vse naštete moč dobiti v knjižnicah. Če se omejim na te, ki jih imamo v slovenščini.


Naslov: Re: Bi parili ...
Poslano od: it , petek, 22.08.2014 : 18:02:47
Ja, tako gledano je res, kot da nam primankuje znanja. Včasih se niso/-mo tako poglabljali v vzgojo psov, kaj šele nekemu načrtnemu šolanju. Verjetno se še sedaj dosti latsnikov psov temu ne posveča oz. se posveča v zelo mali meri.
Psi za telebane sem prebrala, ostale še poiščem. Bi rekla tako, da ne gre samo za vzgojo psa, gre tudi za vzgojo nas samih,  ki smo v nekem sožitju s psi (ali se trudimo biti), za neko samoprevzgojo. Moraš načrtno nekako pozabit tisto, kar so nas učili starši, drugi starejši, kot napr. psu se raje izogniti (torej tujemu psu), in se ga bati, ker te lahko ugrizne. Kaj šele, če laja in se zaganja v tebe.



Naslov: Re: Bi parili ...
Poslano od: it , ponedeljek, 25.08.2014 : 12:12:35
Eto, mi smo našo psičko pripeljali od veterinarja, sterilizirano, tako kot sem rekla, da bomo naredili. Je pa ful boga. Trese se, cvili, jaz ne vem, kako bi ji najbolj lezišče uredila. Vse možno deke sem ven iz omar izvlekla. Mislim, da jo je dost strah, ker ima repek skoz med nogami, ali pa jo tako boli ?, gleda me pa tako milo. No, saj drugače že tudi nekaj hodi naokoli, jesti ji pa še nismo dali, smo dobili napotek, da dokler se ne zbudi do konca, da nič. Vodo ja, jesti pa ne. In to pred večerom ne bo, so mi rekli.

Hm, sprašujem se, kako izgleda "zbudi do konca"? Verjetno ne bo ravno tak razigrana, kot je bila do sedaj. Sicer pa tudi piti noče, samo nekaj hodi sem pa tja, bolj počasi, pa se uleže, pa čez čas spet vstane itd....

Hvala bogu, da je samo enkrat v življenju ta sterilizacija, in da jo ne bomo več temu morali izpostavljat. Mislim, da jo to kot velik stres sedaj doživela, ali pa ima res bolečine. Kaj pa vem...


Naslov: Re: Bi parili ...
Poslano od: Lanabela , ponedeljek, 25.08.2014 : 13:55:15
Seveda ima bolečine, saj operacija ni tako lahka kot bi nekateri radi prepričali lastnike. Ponavadi dajo psicam za prvi dan ali dva kaj proti bolečinam. Bo pa, če bo vse ok, kmalu spet živahna kot prej. Paziti boste morali, da si ne bo populila šivov in odprla rane.


Naslov: Re: Bi parili ...
Poslano od: Pepsi , ponedeljek, 25.08.2014 : 14:35:27
Naj bo na toplem in naj ima mir, oziroma naj bo z njo tista oseba, ki ji najbolj zaupa. Večino dneva bo verjetno prespala - tudi, ko se zbudijo, so namreč še malo 'zadeti'. Danes skoraj zagotovo ne bo tista prava, tudi zvečer še ne.

Glede šivov pa res pazite - upam, da so vam dali zaščitni ovratnik, drugače ga raje pojdite še iskat. Ne glede na to, kako se psi smilijo sami sebi, jim ovratnik preprečuje dostop do ran. Predvsem ponoči naj ga ima, ko je ne morete ves čas nadzorovati.

Za hrano ne skrbite; od enega dneva posta ji ne bo nič nudega.


Naslov: Re: Bi parili ...
Poslano od: it , ponedeljek, 25.08.2014 : 15:50:25
Ja, res bolj spi. Zdaj ji bom dala počasi jesti, če bo hotela. Saj za hrano mi ni tako grozno, če ne bo jedla, skrbi me, ker ne pije. Ovratnik pa imamo, čeprav sedaj še nič ne kaže nekega zanimanja, da bi si kaj polizala. To verjetno še pride.

Je pa tako, da ko me zagleda, je kar vesela in je hotela priti k meni, pa je po koraku jo zabolelo, tako da je kar zacvilila. Upam da ni kakšnih komplikacij. Od kolega psička, ki so jo dali sterilizirat, je namreč tako poginila, je dobila notranje krvavitve.

Upam, da ne bo kaj takega doletelo še našo, ker se bom v takem primeru res pošteno po "glavi tepla".





Naslov: Re: Bi parili ...
Poslano od: bina , ponedeljek, 25.08.2014 : 16:04:03
moja psica je tretji dan imela željo, da bo zbežala v gozd za srno. Še sreča, da sem jo imela privezano  ::)
skratka, hitro se poberejo po sterilizaciji. Pred odstanitvijo šivov jo boste morali še umirjati in nazaj držat, ker ona bi že norela, pa še ne bo smela.

To da ne pije, mogoče ni presenečenje. predvidevam, da je dobila infuzijo. In tudi če manj je, potem je manj žejna. in danes ni vroče...


Naslov: Re: Bi parili ...
Poslano od: Lanabela , ponedeljek, 25.08.2014 : 16:09:16
Prvi dan (24 ur) po operaciji ji ne dajaj za jest nič. Normalno je, da je prvi dan bolj boga. jutri bi morala biti že bistveno bolje. Če se ti karkoli ne zdi ok (če se ti zdi, da ima psička vročino, če je čedalje bolj zaspana namesto da bi se zbujala...pokliči veterinarja in ga vprašaj. Če prav razumem, je bila operirana danes. V tem primeru ni nič posebnega, če še ne pije. Ovratnik ji pa le daj gor, ko jo ne boš gledala, bolje ovratnik po neportrebnem, kot pa še ena operacija.


Naslov: Re: Bi parili ...
Poslano od: it , ponedeljek, 25.08.2014 : 17:57:39
Ja, jesti noče. Sem ji ponuja celo meso, pa je glavo samo stran odvračala. No, se je pa vstala in šla lulat, pa tudi pila je sedaj malo. Mogoče so ji res dali infuzijo, saj od nečesa pa mora lulat. Ali pa je že vmes kaj pila, ko je nisem gledala.

Ja, sedaj se že malo lažje premika, pa tudi trese se več ne. Prej mi je zgledala tako boga, da sem jo še pokrivala. Edino zacvili, ko se vstane pa hoče korak naredit.

Punce, hvala vam za nasvete in izkušnje. Vsekakor sedaj odmaknem posodico s hrano, pa ji jutri zjutraj ponudim (meni je sicer veterinar rekel, da zvečer ji lahko dam, ampak ziher je ziher). Tako ali tako ni ravno podhranjena, čeprav nekih velikih zalog pa vseeno nima. Se mi zdi da je kar prav.

Zdaj vsaj malo lažje diham, ker se mi zdi, da je vseeno nekoliko lažje za njo, da stoji, mal se sprehodi, pa da pije... Tako da, upam, da bo vse v redu. Vsekakor javim, kako bo.


Naslov: Re: Bi parili ...
Poslano od: Lynn , ponedeljek, 25.08.2014 : 20:55:59
It, tudi jaz želim tvoji psički čimprejšnje okrevanje po operaciji.. :)


Naslov: Re: Bi parili ...
Poslano od: it , torek, 26.08.2014 : 05:56:59
Hvala Lynn. Danes je že bolje. Že hodi "normalno" naokrog, tudi jedla je z vso vnemo. Je vse prešnofala naokrog, če ji je slučajno kje kakšen briketek ven iz skledice padel. Edino tiste ovratnice ji dol ne upam dat, se takoj, ampak res takoj začne tam okrog šiva lizat, verjetno bi tudi kaj drugega naredila, če ji jo ne bi potem iz previdnosti raje kar gor nazaj dala. Tako da, stanje se izboljšuje. :)


Naslov: Re: Bi parili ...
Poslano od: branka , torek, 26.08.2014 : 08:02:43
Kmalu bo vse po starem  ;), naša Pika je že naslednji dan tekala naokrog  :)


Naslov: Re: Bi parili ...
Poslano od: Lynn , torek, 26.08.2014 : 09:47:52
Tisto ovratnico bolj da ji vsaj en teden do deset dni pustiš gor. No tle ena moja soseda je tudi ravnokar dala psičko sterilizirat in mi je rekla da mora ene 10 dni imet to ovratnico gor, da se ne liže, oz. kot ti je veterinar rekel.. Lepo da ji je že bolje. :)


Naslov: Re: Bi parili ...
Poslano od: Lanabela , torek, 26.08.2014 : 10:28:48
Za čas, ko na psico lahko paziš, lahko namesto ovratnika narediš psici oblekco iz mrežice za rane in pod njo daš na rano dovolj velik vatiranec. Na ta način je rana zaščitena pred umazanijo, psica pa ne more do rane kar takoj (za ponoči in za takrat, ko nas dlje časa ni zraven to ne zadošča in mora imeti še ovratnik). Rano je dobro parkrat na dan sprati z jodom (betadin ali braunol) ali plivaseptom, ker tako psico tudi manj srbi.


Naslov: Re: Bi parili ...
Poslano od: it , sreda, 27.08.2014 : 07:40:32
Ja, naši psički je očitno že precej bolje. Ovratnico ji dost puščamo, ker kakor ji damo dol, gre z gobčkom proti rani. Zdaj, če smo zraven, ji odmaknemo, jo pazimo. Vendar me je pa kar groza, ker si "ves" čas z zadnjo tačko hoče praskat.  Sicer je predel šiva zelo lep, res ni videti kaj narobe, nobenih praskic, nič ranjenega, tako da zgleda, da ne praska po šivu. Bom danes vzela tudi priporočen pripravek joda, sem šele sedaj prebrala nasvet.

Me pa zanima, sedaj je že kar precej živahna in "gibčna", bi že skakala oz. ko me zagleda se že kar pošteno vrti okoli nog, rep pa sem pa tja ves navdušen poplesuje. Seveda mi želi tudi skočiti v naročje oz. mi dat poljubčka, tako da sem kar v pripravljenosti, ko grem k njej, da hitro počepnem, pa roko k tlom, da jo začnem božati, da ne rabi skakat v višino. Ja, torej zanima me, kdaj lahko gremo na krajše sprehode, brala sem da prve tri dni naj ne bi, in koliko so to "krajši" sprehodi. Naša je sedaj cca 5,5 m stara, tehta pa nekje dobrih 7 kg. Koliko je to krajši sprehodi, 5 minut, 15 minut...

Lanabela, glede knjig, ki si mi jih priporočila, pa moram povedat, da sem začela brati knjigo, ne spomnim se sedaj naslova, vendar gre o pasji govorici, in moram povedat, da je res zelo dobra knjiga. Se mi zdi, da sem jo kar na drug način začela opazovat (našo psičko). Da se nekako osredotočam na njen smrček, rep, gibe... in sedaj si tudi vrtim film o vseh srečanjih z drugimi psi, ki prosto tekajo po naši okolici, in nekako bolj razumem, kaj so nam spročali oz. koliko se je resnično od teh psov bilo za bati. No, tu moram povedat, da res samo enega psa, ampak verjetno zato, ker je branil svoje dvorišče, hiša (dvorišče) je namreč tik ob cesti, res tik ob cesti, tako da pri tovrstnih srečanjih pa res ne vem, če bi lahko kaj JAZ spremenila, lastnik pa najbrž bi lahko.

Zanimivo pri tem lastniku, tega res popadljivega psa je, da je ob enem takem laježu, renčanju, in zaganjanju v nas, lastnik bil zunaj in ga je samo pogledal, svojega psa, samo gledal ga je, ampak gledal z rokami oprtimi v bok, rahlo sključen nad psa, tisti poza, ko si misliš, da bo vsak čas skočil na psa, pes je bil ves, ne vem niti, kakšen, nehal je renčati in lajati, in je nekaj poskakoval okoli lastnika, kot da bi se mu želel odmakniti, zbežati, pa si ne upa ker se ga boji, v smislu, mora bit na mestu, pred lastnikom, pa najraje bi pobegnil stran, vsaj tak občutek sem dobila. Poskakovanje bi lahko bilo podobno poskakovanju psa, ki vabi k igri, ampak ni bilo čist.

V glavnem, sedaj ko grem z otroci na sprehod, sedaj brez naše psičke, seveda, opazujemo pse in razlagam, kaj domnevam, se nimam za strokovnjaka, kaj si o nekem psu lahko mislimo, kako se počuti.

Pa še nekaj, naša psička je sedaj (sedaj kakšnih 2x) na sprehodu zarenčala, ja tudi zarenčala, na druge pse, tudi ljudi. Ko jih zagleda, se ustavi, ušesa pokonci, rep pokonci in kratko zarenči. Pri ljudeh je potem zelo hitro rešeno, recimo, soseda naša ji je namenila stavek, prijazen, in je naša psička takoj k njej stekla, z repkom mahala, se ji pustila pobožat, vse OK. Tudi jaz jo pohvalim, pobožam, in gremo mirno naprej. Pri psih pa zna bit rahel problem. Ko je nazadnje tako zarenčala (bilo je pred vet. bolnico), je bil to doberman, in potem je začela lajati na njega, tako da je pes kar gledal jo, pa kar hotel jo je priti bliže pogledat, je že kar cepetal. Zdaj pri dobermanu se zelo težko osredotočimo na uhlje, ker kolikor mi je to znano, jim ves čas stojijo pokonci, rep imajo pa tako odrezan. In nisem 100% glede te govorice psa. Za dobermane tudi vem, da zelo malo lajajo. So bolj tiho. Ampak glede značaja pa mislim, da niso tako agresivni. Vsačih sem namreč imela partnerja, ki je imel dobermana, pa vem, da je bil pes pravzaprav zelo ubogljiv, na nikogar ni lajal oz. če je zalajal, ko si prišel blizu hiše, kvečjemu, potem pa je bil ves prijazen. Nič renčanja nič skakanja, je bil res lepo vzgojen pes, ko se ga sedaj spominjam. Ne vem pa, če so vsi psi taki. No, glede tega renčanja in moje bojazni, da ne bi prišlo do kakšnega spopada, se jaz potem s psičko umaknem, jo z glasom mirim, oz. potem gremo naprej. Ne vem, če je to najbolj prav način.... ima kdo kakšno izkušnjo, predlog... vem pa, da se moja psička boji, sigurno se boji, do sedaj se je vedno umikala z repkom med nogami, sedaj pa je nehala. Očitno je takšen značaj, da bi se tudi spopadla s kom, če bi bilo treba. Ali pa ne, ampak raje ne bi vedela.



Naslov: Re: Bi parili ...
Poslano od: Lanabela , sreda, 27.08.2014 : 11:55:18
psom, ki branijo svoje ozemlje (žal imajo za svoj tudi pločnik in cesto) se je bolje izogniti, ker znajo biti nevarni. Najbolje je, če se je moč z takim lastnikom normalno pogovoriti. Psa mora po zakonu imeti pod kontrolo, kar pomeni, da ga lahko tudi posnamete in prijavite, če imate živce za to. lahko ga opozorite, da je kazen za psa, ki ogroža okolico do 800€.
Dobermani so do ljudi v veliki večini prijazni, da psov pa pogosto ne. Tudi kupirani dobermani dajo lahko ušesa nazaj, vsi telesni znaki so enaki kot pri drugih psih, edino repa ne vidiš.
Psica na druge renči bodisi zato ker jo je strah, bodisi zato, ker zazna, da je strah vas. Menda je v poglavju o vzgoji kaj napisanega tudi na to temo, pobrskaj.


Naslov: Re: Bi parili ...
Poslano od: it , sreda, 10.09.2014 : 05:55:40
Že kar dolgo nisem nič napisala o naši psički, tako da sedaj par besed...

Ja, sterilizacijo je zelo dobro prestala, tam 3-4 dan je že veselo skakala naokrog. Seveda smo jo imeli bolj na mirno in vse, ampak skoraj kot da ji ne bi bilo nič. Ko smo dali šive ven, sem domov od veterinarja skoraj prišla še z enim psom več, majhnim pritlikavim pinčem, bi mi ga podarili. Žal vseh psov ne moremo imeti doma, tako da ostajamo pri tej naši psički.

Moram povedat, da že veliko stvari zna, še posebej, če imam v žepu priboljške. Zna sesti, to ni dilema, ker vedno sedi, preden ji dam jesti, zna čakati, sicer ne ne vem kako dolgo, vsekakor pa lahko grem v drug prostor za nekaj sekund, ona pa še kar čaka da pridem nazaj. Na tem še delamo, tako da upam, da se bo to podaljševalo. Če smo zunaj, pred hišo, ne da bi bila privezana oz. bi lahko mahnila po svoje, če bi se ji zahotelo, in zaenkrat če ni preveč motilnih dejavnikov, zelo lepo pride na odpoklic, seveda jo vedno nagradim s priboljškom. To še vedno vse veliko vadimo, edino na sprehod se pa ne upam še vedno ne it brez povodca. Nekaj tudi zato, ker je nazadnje naš sovaščan izrazil željo, da ne bi moja psička slučajno opravila svojo potrebo na njegovi parceli. Ponavadi tega tudi ne naredi, če pa že naredi, imam vedno s sabo tudi vrečke in pospravimo. Tako da to še ne vem, kako jo naj navadim na opravljanje potreb samo na naši parceli. Naprimer lulanja. ??? Zdaj se njegovi parceli na veliko izogibamo.

Glede psa, ki se vedno, ampak res vedno, če je spuščen, zaganja v nas, naj povem, da sem kontaktirala lastnika, ga opozorila na nevarnost prometa, predvsem, da stvari lahko uidejo iz nadzora, ampak spremenilo se ni pa še nič. Po eni strani me ima, da bi prijavila vso stvar, po drugi strani pa vem, da pes pač ni kriv, če je tak. Seveda pa bi bile potem tudi kakšne zamere. Tudi tukaj grem mimo zelo previdno, se vedno oziram, če bi slučajno bil pes spuščen, da se potem raje obrnem in grem nazaj.

Glede renčanja na druge, pa tako, sedaj že dostikrat tudi ne zarenči (večinoma), predvsem na ljudi niti ne več, ker jo kar lepo opozorim na sebe, jo pokličem, če vidim, da gre kdo mimo, tudi na pse dostikrat ne zarenči, jo vedno prvo opozorim na sebe in rečem, kar pridi (pridi je ukaz, drugače, da gremo na sprehod, ali da pride k meni, mogoče je povezala s kakšnimi priboljški, kaj pa vem), če pa že renči, pa se sklonim k njej, (tudi če se česa boji), pa jo božam, mirim z glasom, in ko sem tako blizu nje, moram počepniti, da sem res blizu, se potem umiri, s psom se povohata itd.. Se mi zdi, da je precej plašna, vedno se raje umakne, kot pa da bi se spusila v kakšen pretep. Že če se jaz približam medtem, ko ji dam jesti, se ona umakne, kot da bi mi prepustila mesto. Samo pozdravlja me še vedno s skokom navzgor. Zdaj če obstanem, takoj tudi ona obmiri in se usede, samo rep ji šviga sem pa tja, potem ji ponavadi dam priboljšek, jo pobožam, pohvalim... in gremo lahko brez skakanja naprej. No, moram si vzeti pol minute ali več za božanje po trebuščku, ki mi ga vztrajno kaže. Ampak dobrodošlica je pa taka, da prvo skoči. Glede tega bomo morali še kaj narediti.

Toliko. Par utrinkov iz našega vsakdana.