mojpes.net

Zdravo!

Moja Žiža se nenormalno boji veterinarjev. Že preden pridemo v prostor se trese kot šiba na vodi. Nikoli ne vleče nazaj ali se upira, samo trese se. Največji problem je, ko mora iti na mizo. Da jo samo pogledajo, ni problem, če je treba kaj več pa... Danes sva bile na primer na praznjenju analnih vrečk - in je bila cela panika. Poiskusila sem jo držati cel poseg, pa ni šlo. Potem se je veterinar ustrašil da bo koga ugriznila. Tako smo jo dali pomirjevalo, da smo ji lahko iztisnili analne vrečke  :o . Veterinar mi je držal pridigo, da je to nenormalno obnašanje in da je moj pes zrel za psihologa. In naj jo sebi v dobro peljem k psihologu ali naj kako drugače rešim to nadlogo. Naj jo počim s  časopisom, ko bo kazala zobe in naj jo nato ignoriram. Ampak pri nas ni problem, če ji jaz čistim ušesa ali zobe. Do mene ni napadalna. Če pa sem udeležena v postopku pri veterinarju, pa verjamem, da bi ugriznila tudi mene. Naj bo pri veterinarju namaham  :o ?

Priznam, da je neprijetno - za vse udeležene. Držimo jo - najmanj 5 ljudi. Ima 11 kg. Prizanam tudi, da je meni hudo, če jo jaz peljem. In to najbrž tudi čuti - da sem tudi jaz nervozna. To pa moramo nekako rešiti. Ker vedno ne bo možnosti, da bo dobila pomirevalo. Pa še zdravo ni. Kaj predlagate? Sem čisto "fertik"... In se bojim kdaj bomo naslednjič rabili veterinarja...

nagobčnik?

v naši ambulanti jih imajo cel kup, vsake velikosti in če je pač nevarnost, da bi pes zaradi bolečine ugriznil, se mu da pač gor nagobčnik (, če ga že prej nima gor). sicer konkretnega primera v živo še nisem videla, sem pa slišala za to. aja, pse ki so z nagobčnikom že prišli tja, sem pa že videla.

po mojem pa je normalno, da se pes brani, če mu kaj povzroča bolečino. konec koncev ne ve, da mu to koristi, ker mu pač tega ne moremo dopovedati. eni pa imamo očitno srečo, da so naši psi do takih situacij ravnodušni oz. če ne to, vsaj stisnejo zobe, ušesa nazaj in malo potrpijo (po več pregledih že itak vedo, da bo tega slej ko prej konec). no, jaz imam konkretno probleme s tem, da se vsakič, ko prideva v ambulanto, od strahu polula (v čakalnici je vse ok). ampak s tem sem se že (skoraj) sprijaznila. 

Nas je ponavadi polulal celo ordinacijo. In zato sva uvedla obvezno lulanje (najprej doma en sprehod, pred ordinacijo obvezno se en sprehod okrog, da izprazni zadevo). Notri je moral biti pa obvezno na sedi, da ni mogel spustiti luzice. Lulanje smo tako resili, se pa se vedno nekako boji ordinacije, ceprav ga nato notri podkupijo z vsemi priboljski, kar jih imajo na voljo.

O veterinarju pa raje ne bom...

Kaj pa ce bi se z veterinarjem zmenila, da bi veckrat obiskala veterinarja pa da ji nic v bistvu ne bi naredil... Recimo prideta noter, sledi nagrada, ce je pridna in ven...

Ok. Moja se tudi polula. Poleg tega da še nori od groze. Vedno ima nagobčnik...
Si predstavljate da 5 odraslih ljudi drži 11 kg težke psa? Res ne vem kaj naj naredim...

Pri nama so pa veterinarji že kar obupali in se navadili, da noče na mizo. Moram dodat, da je tale miza kar malo nevarna. Moja psica postane nervozna na njej in že velikokrat je poskušala kar skočit dol, pa sem jo komaj zadržala. Lahko bi si poškodovala noge. Tako da vedno ko prideva na pregled, ostane psica na tleh. Veterinar se mora pač skloniti in počepniti, da jo pregleda in cepi.

Meni se zdi tale "rostfrajasta" miza tudi smrtonosna. Žiža izvaja prav smrtonosne obrate tam gor.

@Afi: kako ste prepričali veterinarja, da se skloni?

Sebi, tetin pes je ob vsakem obisku grizel in savsal in mu je vet. pac popolnoma rutinsko zavezal gobcek in ga cepil. 1, 2, 3.
Tudi moj sicer zganja paniko, drzimo ga 4je (vcasih pet), pa mi se noben vet ni kaj rekel glede tega. Grize pa ne, to je pa tudi res. Niti zarenci ne, samo cvili in jokca (in leze v narocje). Kri mu jemljejo iz zadnje tace.

Veterinar sam je obupal, ker je videl kakšna samomorilska nagnenja ima pesa. Bilo bi nesmiselno vztrajati. Kam pa vozite pesa?

Nasega tudi kar na tleh pregledajo. Ne vem, kaj je problem v tem, da veterinar ne bi hotel tako pregledati psa. Ce bi meni takole pridigal, bi zamenjala veterinarja.

ja , glede te mize. če lahko odgovorim ... ga damo gor samo, ko je res treba, drugače pa vse opravimo na tleh. in ni bilo nikoli nobene prošnje, če lahko ostane na tleh - ko prideva not nam reče, da lahko kar spodaj ostane.
mislim, da to ni noben problem - če se veterinar do sedaj ni še tega spomnil, ga pač prosi, če lahko ostane pes na tleh.
ampak če tako pomislim, ne vem, če je psa laže obvladati na tleh. :-\

Naš Rem je bil pri vetu priden, ko smo ga dali na mizo je pridno sodeloval, vet je rekel,da je malo tako pridnih psov,  ni imel nobenega strahu pred vetom, Bond pa pride v ordinacijo kot en gospod stopi na vago, počaka, da odčitamo, potem prevoha veta, dvigne taco kar pomeni daj mi bonbon, ko ga dobi pokaže vajo poleg in prostor, potem pa domov, razen za cepljenje mu še niso nič delali, razen vsak mesec zvagali, tako,da misli da je tam en šef, ki pride v kontrolo :)
Pri nas tudi cepi ,da je pes na tleh.

Psa lahko primeš z roko pod njegov prsni koš in ga nekako prikleneš nase. Ga "fiksiraš". Mislim, ni nobene nevarnosti na tleh, da bi se kuža poškodoval. Pa še lahko ji prigovarjam in jo mirim. Za na konec dobi pa priboljšek.

Po drugi strani je pa res neudobno zate in za veterinarja ,ker "trpi" hrbtenica. Moraš biti sklonjen, v počepu.  :D :D da ne govorim, ko vstaneš se ti tako luštno zvrti, hehe :D

Tudi mi zelo dobro poznamo ta strah :-\ In je tudi mene vsakič groza veterinarja. Zanimivo je, da moj Ori do 8 leta starosti veterinarjev sicer res ni maral, ampak neke panike pa tudi ni zganjal...po 8 letih pa katastrofa. Iz nič. No vsaj jaz nimam v spominu da bi kadarkoli bilo karkoli, kar bi ga pri veterinarju prestrašilo (edinole analne vrečke ???)...enostavno postal je nemogoč - prestrašen, paničen, napadalen, začel je renčat in verjamem da bi veterinarja tudi ugriznil. Res je, da nikoli ni bilo z njim nič resnega kar se bolezni tiče - cepljenja. In 2 x analne vrečke - morda se mu je zaradi njih vse zamerilo...čeprav med praznjenjem je bil priden...kasneje pa se je začelo...

Vglavnem bil je nemogoč...lansko leto ko je zbolel, sem šla k veterinarju, daržalo nas ga je 5!!! pa ima nepolne 4 kile. Enostavno nimaš ga kam prijet, je zelo hiter in gibčen...mislila sem da se bo veterinarju zmešalo, jaz tudi nisem imela več idej. Bolj so bili veterinarji nestrpni, bolj je bil Ori nestrpen in seveda tudi jaz. In po pravici povedano sem bila jezna na veterinarje - kaj nimajo nekih strokovnih prijemov?! Na koncu smo bili že tako daleč, da mu niso uspeli dati niti nagobčnika gor...pristali smo na pomirjevalu, ki pa je bil brez učinka...veterinar se je spet križal - češ kaka panika je to v psu da niti pomirjevalo ne prime? Celotni pregled bolnega psa je izgledal le merjenje temperature, in ogled psa od daleč...
Seveda sem odšla k naslednjemu veterinarju - zgodba enaka...in tako naprej. Na koncu sem pristala pri Matkotu (ne delam reklame ;)). Ko sem vstopila v ordinacijo, sem že razlagal kakšen je moj Ori, da bo vse skupaj zelo težko, da bo najverjetneje rabil pomirjevalo itd. Matko me je ustavil in rekel, da bo on precenil kdaj je potrebno pomirjevalo in da ga psu ne bo dajal, ker tako jaz pravim, ampak da bo to on ocenil...Pripeljem Orija notri, on se seveda trese kot šiba na vodi, mi leze v naročje...Matko me pomiri, naj ga kar imam v naročju, da se bomo prvo malo pogovarjali, da psa takoj ne vznemirimo in da naj se malo pomiri pri meni v naročju. In tako se mi pogovarjamo, Ori se za 0.1% umiri in Matko ga je začel božat in mirit, medtem ga je druga veterinarka zadaj lepo nežno a odločno prijela (to je tisti prijem - strokovni o katerm sem prej govorila ::)), in Matko ga je brez problema :o pregledal- pa še prebil solzne kanale (kar je baje za psa izredno zoprno, tudi boleče in pes ne sme niti trznit, saj gre z dolgo iglo v smrček) in stvar je bila opravljena brez pomirjevala, brez nagobčnika... :P :)

Orija je veterinarjev seveda še vedno strah (pri Matkotu je bil kasneje še na operaciji, kjer je zaradi delikatnosti moral prenočiti :'(, in ko sem zjutraj prišla ponj, je mirno pustil pri Matkotu da ga pregleda :o - mene je na rit vrglo, Matko mi je pa rekel da sta se spoprijateljila ;D), vendar je zdaj njegova panika obvladljiva ;) (čeprav imam še vseeno cmok v želodcu, ko greva k veterinarju :P)...

Če bi meni rekel veterinar naj ga po riti s časopisom bi jaz rabila pomirjevalo, ker bi se mi utrgalo >:(

Uf sem se raspisala  ???

LP,
Diana

Ok, lepo po vrsti:

1. Meni se pač zdi tista svetleča miza nevarna. Drsi, pes skače kot nor, itd. Enostavno se bojim, da bo dol padla medtem, ko izvaja te smrtonosne obrate. Lažje bi bilo na tleh - mogoče vsaj poskusiti.

2. Moji dajo vedno nagobčnik. Jaz jo držim pri glavi. Pa kljub temu ni nič boljše. Če vam pokažem moje roke - strahota. Pa tehnik je ni nič bolje odnesel. danes bi jaz rabila zdravniško oskrbo.

3. Zamenjale sva 2 veterinarski ambulanti in skupaj 6 veterinarjev. Noben nima tega magičnega prijema.

4. Noben od veterinarjev mi do sedaj ni rekel česa takšnega kot mi je ta dotični: da je moj pes zrel za psihologa oz. da je to on rešil tako: ko mu je pes pokazal zobe v takšni situaciji, lepo dol z mize, s časopisom po riti in zapret v sosedajo sobo, kjer ni nikogar. Bi rada videla kako to zgleda. Veterinar pač pravi, da je moja psica v takših razmerah alfa in omega. In da sem za to kriva jaz, ker je nisem tako počila, ko je to začela delati. Kako naj rešim problem? Kaj kaj naredim?

5. Dotični veterinar se psice ni niti dokaknil. Jaz sem jo držala, analne vrečka je praznil tehnik, veterinar je pa stal pri pultu in gledal kako stvar poteka. In pametoval poleg - da me bo ugriznila v obraz in da nujno potrebuje pomirjevalo. Šele ko je Žiža spala, ji je pogledal ušesa in oči. Prej se je niti dotaknil ni...

6. Res je težko delati s takom psom. Prav tako se zavedam, da če nastopi kakšna resna bolezen ali poškodba in pes potrebuje dolgotrajno zdravljenje, ne more pri vsaki obravnavi dobiti pomirjevala. Kaj naj naredim, da ji pokažem, da to ni nič hudega. Mogoče bi ji za začetek začela sama doma meriti temperaturo. Postopek mora biti rahlo pospešen, ker morava čez 4 - 6 mesecev ponovno na pregled (v najboljšem primeru).

Čisto sem na tleh zaradi tega. Kaj če...
Prosim pomagajte!

S kakšnim bolj pametnim nasvetom, od že zgoraj navedenih, ti žal ne znam postreči. Lahko pa ti povem - če bi meni veterinar razlagal kaj tako bedastega, bi njega razučil s časopisom dvakrat okol ušes, če pa ne bi imel časopisa, bi vzel rolico papirnatih brisačk, ki so v ordinacijah vedno na dosegu roke!!  ;)  (no, v resnici bi mu zelo iskreno povedal, kaj si mislim o njegovi strokovnosti in metodah...)
Je pa zelo korektno s tvoje strani, da ne poveš kateri vet je to bil. Ko jih hvalimo, jih brez zadržkov poimenujemo. Zakaj jih ne bi tudi ob grajanju?

Če te zanima, ti lahko odgovorim na zasebno. Javno ga ne bom linčala... Čeprav me v svoji ordinaciji na vidi več!

Kako si prizanesljiva... Tepce je treba javno linčati, zgodovina človeštva to potrjuje!  8)

Imas pa res smolo, sebi. Pa ta veterinar je tudi malo mimo. Verjetno se nikoli ni dobil na mizo kaksnega zapuscencka, macko ali psa, ki ni vajena prijemanja.  :( lp

Sebi, a pa se boji nasplosno bit pri veterinarju (panicari ze v cakalnici) ali je problem samo v tisti nesrecni mizi? Pa se je kdo od vetov ze poskusal psici kako priblizati/prikupiti? Ne vem, mogoce, ce bi se dalo zmenit, da je brez halje, da npr. cakata pred kliniko in pride vet ven in se s psico malo poukvarja, ji da kaksen priboljsek, ... Ker jaz cisto verjamem, da zivalim ni najbolj prijetno, ko jo privleces v nek neznan prostor, kjer je polno enih cudnih vonjev in te neka neznana oseba v beli halji (to je velikokrat vzrok strahu) potem mecka in pocne neprijetne stvari.
Moja Spela je nad kliniko in veterinarji kamor hodimo navdusena (pa bi glede na vso sranje, ki smo ga ze imeli, povsem lahko razvila kaksno negativno izkusnjo) in vcasih se hecam, da si kaj naredi zanalasc, samo zato, da gre lahko k vetu. Pristop je bil pa vedno (tudi do malih zverin, ki so pa po vedenju precej blizu tvoje psice) super.
Ce bi meni nekdo od strani pametoval, da imam motenega psa in mi napovedoval, da mi bo odgriznil pol frisa, bi ga gladko nekam poslala ... Ne recem, ce bi se vsaj potrudil in kaj naredil.

Ne, se ne upira, ko gremo v ordinacijo. V čakalnici se začne tresti kot šiba na vodi, ampak se ne upira. Ko gledam druge pse, ki se usedejo in jih lastniki po riti vlečejo v ordinacijo - moja je čisto nasprotje. Gre lepo noter, lepo stoji ali sedi na mizi. Tudi pogledat je ni problema. Ko pa je treba nekaj narediti... Potem je pa na vrsti zvijanje, cviljenje, skakanje. Če "šausa" nisem nikoli videla, jo vedno tako močno držim in sem tako pri stvari, da ne vidim nič drugega. Pa saj ne vem, če bi v taki situaciji ugriznila tudi mene... Ker ko sem jo spustila nazaj na tla, se je prišla skrit k mojim nogam. Potem kaj jo pa poleg vsega takega drenja še namlatim  :o . Saj so čisto zmešani...

jaz sem pa res mislila, da je nekaj narobe z mojim psom in mano. Da bomo tako vedenje odpravili samo s psihologom. Bolj sem mu govorila, da je Žiža posvojenka in azila in da ne vemo kakšne izkušnje ima - blj mi je tupil, da je potebna sankcija...

Nekatere moje psice se veterinarja malo bojijo, nekatere čisto nič, pa sploh ni odvisno od tega, kaj se jim je tam hudega zgodilo (tista, ki je doživela kar nekaj bolečih posegov, se popolnoma nič ne boji). Ponavadi zelo pomaga, če gremo že z mladičkom k veterinarju kar tako, ga recimo stehtamo, veterinar mu da kakšen priboljšek... Vendar to ni vedno mogoče, večina veterinarjev za takšne hece nima časa, pa tudi zaradi bolezni ni ravno priporočljivo voditi mladička po ordinacijah za prazen nič. Veliko je odvisno od odnosa veterinarja do psa, vendar  nekateri psi paničarijo tudi pri najboljših veterinarjih. Jaz tiste taboječe večkrat vzamem s seboj, ko grem recimo po recept za Alico ali pa po kakšen frontline, tako da grejo tja, so nekaj časa tam, veterinar jih malo počoha, in ne zgodi se jim nič. Tako se njihov strah nekako vzdržuje v povsem znosnih mejah.
Poleg tega je zelo pomembno, da pes zaupa svojemu vodniku, v tem primeru bo obvladljiv tudi takrat, ko se bo hudo bal. ( dobra vaja je  veliko krtačenja, krajšanje krempljev, čiščenje ušes in oči, mirno vedenje se seveda nagradi) tudi na mizo se jih da navaditi doma (damo psa na kakšen višji prostor, kjer mora mirno stati ali ležati (in zato dobi tudi nagrado). Psa tudi navadimo, da ni nič hudega, če ga dvignemo in nesemo.....
Pri najbolj paničnih psih bi se v sili verjetno obneslo tudi kakšno pomirilo, recimo kakšen apaurin kakšno uro pred obiskom, vendar bi moral to seveda odobriti veterinar.

Da ne bo nesporazumov: ni problema, če greva po ampulo k vetu. Ni problema, če doma čistiva ušesa ali zobe. Ni problema hoditi po visokem (delava za psa reševalca in nama gre dobro). Zaupa mi tudi. Ampak ne vem v čem je problem. Ta strah se je začel s sterilizacijo - s kanilom so ji prerezali žilo, kar ni nobena tragedija. Nato se je samo stopnjevalo.

Sem naredila plan: enkrat na teden ji bom temperaturo merila. Prvo bom morala zbrati ves pogum, da se bom tega lotila... Najprej na hitro, nato bom podaljševala čas ko je termometer vstavljen. Pa da vidim kaj se bo zgodilo... Potem pa bom veterinarja (ne dotičnega) prosila, da hodiva tako brez veze k njim na mizo. Me prav zanima, če bo kdo pripravljen pomagati. Druga rešitev je, da Žižo "obdelajo" zunaj. Je to možno?

kako je z dajanjem Apaurina Labanabela?

Seveda bo, tisti veterinar, ki hodim k njemu najbolj plašne pse pogleda zunaj, če je mogoče seveda. Kar se tiče apaurina: nič ne smeš narediti, ne da bi prej vprašala veterinarja. Tako na splošno pa se obnese pri hudih strahovih. Pes je sicer čisto lepo buden, samo zaradi stvari, ki se jih sicer boji, se ne sekira več. Pri takem paničnem vedenju je problem v tem, da se strah po vsakem obisku še stopnjuje ( to da psa drži cela četa pomočnikov samo še poslabša položaj). Z apaurinom je tak začaran krog mogoče prekiniti in strah postopno spraviti v neke znosne okvire. Pri meni se je obneslo pri psici, ki se zelo boji pokanja. V nekaj letih sem porabila mogoče 10 tablet, psica pa se sedaj tudi brez pomoči pomirila bistveno manj boji.

Definitivno se ne bi Apaurina predpisala tako sama za nič. Ta strah je potrebno rešiti, kakor koli že. In naredila bom točno tako kot sem napisala. Sama merila temperaturo za začetek, hodili bova k veterinarju na priboljške. Samo moram sedaj še nacijati veterinarja, ki se mu bom potem obesila okoli vratu... Ker tako ne gre več dalje....

Pri nas je tudi ta problem, da se Buba panično boji veterinarske mize  :( V ambulanto gre prostovoljno, ko pa jo dam na mizo, se začne tako trest, da se skoraj odtrese z mize  :-[ Tudi šavsnila bi z največjim veseljem, če bi imela možnost. Tako da ji je nazadnje veterinarka poslušala srček in pogledala zatečen sesek kar v mojem naročju... Se je pa ta strah pred mizo prenesel na razstave. Tam jo mora sodnik enako pogledat na mizi in dvakrat se je že zgodilo, da je šavsnila proti sodniku, ko jo je prijel za rep. Tudi če jo kdaj postavim kam višje za fotkanje, se drži kot kup nesreče in čisto otrpne... Bi pomagalo, da jo kdaj pa kdaj damo doma (ali kje na obisku, če bi dovolili) na mizo in jo malo pretipa kdo, ki ga ne pozna ravno dobro?

A ja, ta strah pred mizo se je začel letos na vzrejnem pregledu (pri ocenjevanju na mizi) pa ne vem, ali jo je sodnica malo štorasto prijela okoli repa, Bubica je bila pa ravno po gonitvi...

zakaj pa jo je potem treba gledat na mizi? Se ne da zmenit, da lepo ostane na trdnih tleh?
m.

Torej se pa veterinarjih da zmeniti za pregleda na tleh in zunaj?

Ja, pri vetu to že prakticiramo, ampak lahko se kdaj zgodi, da jo bo pa vseeno treba dat na mizo. Na razstave pa ne hodimo več, ker nas bi prej ali slej doletela diskvalifikacija (ne morem pa rečt sodniku, da jo pogleda rajši na tleh)...

sebi - ja se da. Verjami, da jaz Spele nikoli ne dajem na mizo ;D

Kako pa to, Maja no  ;) Sej je lahka kot perešček  :D

Ne, resno, vse se da zmenit, če je vet vsaj malo fleksibilen, predvsem pa razumevajoč. Če ni, greš pač k drugemu...

Poskusi ugotoviti, česa se pravzaprav boji, mize ali višine. če se boji višine, začni s čisto nizkimi  "podstavki", če se boji mize pa poskusi z kakšnimi višjimi mesti, ki niso preveč podobne mizi (recimo kakšen kolut, gajbica, štor...) samo pazi, da bo stabilno. Gor naj bo samo kakšen trenutek pri miru. potem podaljšuješ, v začetku naj se je med tem ko miruje nihče ne dotika.  mogoče bo šlo. Če pa se boji kovinske drseče podlage, lahko prineseš s seboj svojo podlogo (recimo kaj opodobnega, kot so podloge za v banje da ne drsi)

Imam nadaljevanje problema - po moji skromni presoji  :'( :
Od srede, ko so ji zaradi praznjenja analnih vrečk morali dati pomirjevalo, se odnaša čisto drugače. Noče se več igrati z nama (prej je non-stop nosila igrače po stanovanju, sedaj ji jaz igračo prinesem pod nos - ona pa nič, niti zgrabi je ne). Ni ji prav, če jo pobožam (začne "gruliti" - zatohlo rančanje). Včeraj je prišla na obisk gospa, ki jo Žiža zelo dobro pozna. Na njo je renčala in ji ni pustila, da bi prijela njeno igračo.
Ali je možno, da je vse to povzočilo pomirjevalo? Obnaša se kot, da je jezna, užaljena in razočarana. Ne zaupa mi več... Kaj je narediti?

Drugače pa se privajamo veterinarjev. Včeraj sva bili samo v ambulanti in sva se obrnili in sva šle ven - sledila je obilna pohvala. Danes greva v ordinacijo. Z obilo priboljški. Samo pobožal jo bo vet in bo ostala na tleh. V četrtek greva še enkrat - takrat jo bo vet tudi malo pogledal, ampak vse na tleh. Naslednji teden pa na mizo - postopoma.

Prav tako se privajamo, da ni problem, če ji kdorkoli pogleda zobe ali ušesa ali ji dvigne rep. Kolege iz društve sem prosila, naj ji naredijo kaj iz omnjenega. Tudi to ni povzročalo problemov.

Poleg tega sem ji začela meriti temperaturo - in nisem imela nobenih problemov tako kot jih imajo veti, ko ji želijo zmeriti tepmeraturo. Torej ji bom od sedaj naprej temeraturo merila semo jaz.

Če sem iskrena, sem čisto zafrustrirana zaradi tega kar se dogaja. Trudim se po svojih najboljših močeh. Kaj delam narobe? Kje sem kiksnila? Zakaj se tako zelo boji, da postane agresivna?

Ali mi lahko kdo karkoli svetuje? Katerega pasjega psihologa mi priporočate?

Saj nimaš dosti izbire. Ali Sabina Stariha Pipan (pri Zaninoviču) ali pa Metoda Mikuž.
Sicer pa včasih ne treba nič drugega, kot psa pustiti malo pri miru, da pozabi na "žalitev". ki ste si jo privoščili, ko ste bezali po njegovi tazadnji. Naš maček recimo strašansko zameri, če ga kdo prijema takrat, ko njemu ni do tega. Ko sem mu nataknila ovratnico, tako ki se ponoči sveti, da ga vsaj domači na dvorišču ne bomo povozili, je tako zameril. da en teden ni hotel jesti, dokler sem bila kjerkoli v bližini. Da o tem, kako hud je bil, ko sem mu odstranila klopa ne bi...

Torej je to zamera? Saj pravim, da se obnaša točno tako... Malo jo bom pustila na miru... Ampak danes pa morava k vetu, sva že zmenjeni...

Ah, kako bi mi bilo dolgčas, če je ne bi bilo...

ja, sebi, verjetno je uzaljena. Se prav spomnim Spelinega "dolgega ksihta", ko sva enkrat spomladi z Lukatom prisla z obiska pri "valvasorjih". Se bozat se ni pustila. Bog ne daj, da bi se sisnil k njej. Celo v drugo sobo se je premaknila. Pusti jo, se bo ze potolazila.
m.

Danes greva še na odpravljanje strahu k vetu. Tam bom za ziher vprašala kako in kaj - da ne bi bilo res kaj narobe. Potem jo bom pa lepo pri miru pustila, da se malo pomiri in ohladi.

Nisem hotela direkt vprašati če psi zamerijo - da se mi ne bi kdo preveč smejal  ;D ali pa da me ne bi odpeljali na zaslužen dopust  ;D .

Hvala vsem!

No, da malo poročava. To je 6 teden odkar poskušava odpravljati strah pred veterinarjem. Sva ugovotile v čem vse je problem in sedaj lepo odpravljava probleme (polna čakalnica, miza in rokavice). Dosegli sva celo to, da se sama sprehaja po ordinaciji in se nič ne trese. Samo veterinar si ne sme dati rokavic gor... Do prejšnjega tedna je bilo vse ok. Potem ji je pa probal sčistiti analne vreče in je bil problem že takrat, ko si je nataknil rokavice. Bomo sprobali ta teden še enkrat. In če bo treba še stokrat...

Kaj pa ce si ti das rokavice gor?

Sem si nabavila rokavice in bova danes sporobale same doma.

Je pa zanimivo nekaj drugega: tehnica ji lahko v čakalnici naredi praktično vse (pogleda ušesa, pogleda zobe, dvigne rep, itd.), če je brez rokavic.

Zdaj moraš samo še pripraviti veterinarja, da ji bo brez rokavic očistil analne vrečke.

Sanja svinja kukuruz...

Se bomo še na rokavice navadili - mislim, da bo to lažje kot pa veterinarja prepreičati, da bi delal brez rokavic.
Tudi to bomo zrihtali!

S temi medicinskimi rokavicami pri nas odstranjujemo dlako, lahko jo vmes tudi čohaš kjer ima najraje, pa še dlaka se lepo sveti, mogoče je to bljižnica k spoznavanju z rokavicami :)

Hvala za namig  ;) !

sm tak me zanima ker sem brala glede analnih vrečk...kaj je to? zakaj majo vrečke?  ???

Analne vrečke so žleze ob analni odprtini pri psu. Ponavadi se vsakič ko kuža kaka malo snovi iz analne vrečke iztisne in se izloči skupaj z blatom, zato tudi psi tako ovohavajo blato od drugih psov in tudi po ritkah se ovohavajo, torej lahko predvidevamo da te žleze izločajo neko posebno vonjavo, posebej prijetno psom, sicer pa ogabno smrdi ljudem. Nekaterim psom se v vrečkah nabere preveč tega izločka in potrebno ga je iztisniti, ker lahko pride do najrezličnejših zdravstvenih problemov pri psu če se ta zadeva ne iztisne. Meni to ponavadi opravi frizerka za pse, vendar se je to pri mojem psu pojavljalo samo toliko časa dokler je jedel človeško hrano in je kakal sicer veliko, vendar mehko blato. Odkar pa imam več psov in jedo večinoma brikete visoke kakovosti, imajo kompaktno trdo blato in se jim te žleze očitno same izpraznijo saj že leta ni imel noben naš kuža nič za stisniti. Seveda pa je od psa do psa različno. Nekaterim moraš stiskati vse življenje neglede na to kaj jedo, jaz sem pač samo navedel mojo izkušnjo. Najhitreje pa opaziš da ima kuža prepolne ali zamašene vrečke, če se z ritko drsa po tleh, včasih to počne samo zato ker ima umazano rito, če pa to počne kar naprej je pa to sigurno znak zamašene žleze.

jzt sm mislila da se psi drsajo po tleh z ritko, ker imajo gliste... ker jih srbi ???

To je tudi ena od možnosti.

Mojemu kužku damo samo nagobčnik in je vse ok. Veterinarjev se sploh ne  boji, razen prvič takrat je norel skakal kot nor...

tudi moj se je vedno bolj bal veterinarjev, pa so vsi res lepo delali z njim, mirno in prijazno, ampak ko je videl inekcijo je bila pa panika in plezanje po stenah in zaletavanje v mizo... pa je cisto spodobno vzgojen in spostuje vse ljudi in jih ima rad. predlani smo mu morali dati pomirjevalo, da smo ga lahko cepili >:(
lani smo sli pa v tristokosmatih - in je v hipu popolnoma spremenil vedenje!!! ne vem, zakaj, malo sumim, da je Iris Selan ena od 'carovnic'  ;)
mogoce je tudi kaksen drug razlog, ki ga ne poznam, pa sem o tem ogromno razmisljala, ampak od takrat ga ne samo cepimo in dajemo inekcije, tudi kri mu mirno vzamejo, za ultrazvok je lezal na mizi kot palacinka! in ko smo morali se v mestni log na nadaljne preiskave, se je se vedno krasno obnasal  :)
nic mi ni jasno! me prav zanima ali njemu je  :D

Blagor tebi Skyko, moj je star 9 let pa še vedno nori. Neprestano ga moram božati ko sem pri veterinarju in takoj ko ga neham, me začne vleči proti vratom in ga ni ravno enostavno zadržati saj je velik pes z 45 kilami. Najhuje pa je, ko vidi veterinarja. Ga ne spravim v ordinacijo na miren način, moram kar malo huda postati. Ah kaj češ, saj ne ve da je tam zaradi svojega zdravja. Revež očitno misli, da sem ga zopet peljala v mučilnico ;D