mojpes.net

Psi kot orodje za doseganje uspehov


Dolgo sem premišljevala ali naj odprem to temo, pa mi razmišljanje o tem ne da spati.

Lep sončen dan, s psi se sprehajam po Brniku. Od daleč vidim živahno psičko, ki neumorno lovi žogico, meče starejši moški. Njena lepota in živahnost sta me prevzeli, zato sem lastnika začela spraševati od kje psička prihaja, koliko je stara itd; tipičen pasji čvek. Razkril je zgodbo, ki me je šokirala. Psička je bila last ene izmed forumovk. Ker naj ne bi imela dobre konstitucije za šport s katerim se forumovka ukvarja, se jo je želela znebiti z evtanazijo. No, njegove točne besede so bile: »Dala bi jo ubiti, meni pa se je zasmilila«. Tudi na enem drugem forumu je že bila debata na to temo oz o tej osebi, ker je kar nekaj njenih psov zaradi »neprimernosti« moralo iskati nov dom.
Naj še povem, čeprav zanjo verjetno ni niti relavantno, da je psička v novem domu izredno ljubljena, živahna, prijazna da je kaj in kar je najbolj pomembno; tam bo ostala, kljub svoji neprimernosti. Da ne bo pomote, psička ni nikakor pohabljena, za žogico je letela tako hitro, da je noben aussie ni mogel ujeti ;)

Kaj je point tega pisanja? To, da mi gre dobesedno na bruhanje ob takih zgodbah, to da nekateri vidijo v živalih samo koristi, ne pa duše. Ja, najlepša beseda, ki lahko opisuje takega psa, je ORODJE! In kar je tudi žalostno, da take osebe delijo nasvete o vzgoji psov, sami pa nimajo toliko srca, da bi videli v njihovo notranjost

Na zalost to ni zelo redka zgodba, veliko je podobnih v razlicnih sferah kinologije. Zal obstajajo tudi ljudje, ki morajo svoje ambicije na vsak nacin zadovoljiti preko psov. Mnogim so res samo orodje, s katerim se lahko uveljavijo v sirsi druzbi oz. da na tak nacin postanejo bolj prepoznavni ali pa si obetajo boljsi zasluzek s potomstvom. Vse lepo in prav, dokler "orodje" po njihovem mnenju ne "zataji" in ne izpolni njihovih pricakovanj in zahtev. Takrat pac postane "skart roba", ki je samo se strosek. S "pokvarjenim orodjem" ni mozno na vrh, zato ga je treba nadomestiti z novim, boljsim. In kaj se zgodi, ko tudi novo orodje ni po pricakovanjih. Spet zamenjajo. In nekateri menjajo tako hitro kot "spodnje gate", ob tem pa so prepricani, da delajo uslugo pasji in se kaksni populaciji. Tudi to je kinologija :P.

Na zalost dosti kinologije nima dosti opraviti z ljubeznijo in spoštovanjem do živali. Tako je v športu in razstavljanju/vzreji. Zaradi teh pojavov se je moja prijateljica, priznana vzrediteljica iz tujine, odločila, da svojih mladičkov ne bo več prodajala za vzrejo in razstave, ampak samo ljudem, ki si želijo pasjega prijatelja in spremljevalca. Seveda nima nič proti, če ti novi skrbniki potem psa tudi na kakšno razstavo odpeljejo, ampak njenih mladičev ne bodo več dobili v roke tisti, ki se ženejo samo za titulami. Naj še dodam, da je povpraševanje po psih iz njene vzreje veliko.

Lep primer tega odnosa je nedavni CACIB Luxembourg, kjer so razstavljalci, ki so bili razočarani z uspehom svojih psov, le-te preprosto zapustili. Pustili so jih v boxih in odšli.... O tem lahko pove več kdo od forumovcev, ki je to videl na lastne oči.

Kaj naj rečem? Slabo mi je ob misli na take človeške izmečke...

Tega, da menjaš psa zaradi dejstva, da pes ne dosega rezultatov, kakršne si hotel, enostavno ne razumem. Pa saj je živo bitje!! :( >:( Razumem, da si nekateri kupijo psa npr. za tekmovanja v agilityju ali pa za reševanje- vsak ima svoje želje, kaj počet s psom. Samo zaradi tega se ga znebit pa je zgrešeno- tak človek je za mene brez srca. Sama imam psa predvsem za družabnika na sprehodih, potovanjih, doma.. Nisem si ga kupila s posebnim namenom, sem pa bila na razstavi, kjer sem ugotovila, da ima verjetno preveč skodrano dlako, da bi bila v samem vrhu- pa kaj, razstave so mi všeč in še jih bova obiskovala, ne bom ga pa zaradi tega oddala. Mislim, da se je treba ob nakupu zavedat, da se lahko še tak super mladič (z dobrimi predispozicijami za razstave, reševanje...) izkaže za ne tako super. Upam, da bo čimmanj takih zgodb in takih ljudi :(

Obstajajo tudi ljudje, ki so "ponotranjili" mnenje, da je njihov posvojenec živ samo zaradi njihove intervencije. Nekateri imajo še kako priročno zgodbo o tem kako je bil pes zanemarjan itd. Ne me vprašat zakaj take napletajo.

Obstajajo taki ki dajejo v posvojitev in nikol nikomur ne pozabijo dodat, da gre pes na evtanazijo če ne najdejo posvojitelja. A mislijo resno al ne, me ne spraševat.

Če bi...če bi bil sam tak norec, da bi hlastal za rezultati, potem bi verjetno tudi pes ki bi ga proglasil za "škart", še vedno bil odličen predstavnik svoje pasme ki bi ga lahko nekdo manj zagnan ali začetnik, uporabil za športno udejstvovanje. Mladič ali mladi pes ki ga odda nekdo tak, je tudi že nekoliko šolan. VSAK, ki se resno ukvarja s tekmovanjem, začne pripravljat na kasnejše delo že mladiča. Torej je tak škart mladič vseeno nekaj vreden. In kreten bi bil, če bi ga stran vrgel kar tako. Al pa bi bil pač bogat mogoče in brez srca.

Sam nameravam nekatere psice oddati nekje do 5 leta, potem ko bom od njih dobil par legel. Preprosti prostorski razlogi narekujejo to odločitev, ker sem se pač znotraj kinologije odločil za to da se bom ukvarjal z vzrejo.
In kar vidim kako bo ležala v naročju svojim ljudem, oni jo bojo pa žalostno božali, češ: ti naša mala izkoriščana bokserka. štepali so s tabo in mi smo te rešili...In to morda celo kljub temu da so bili skrbno izbrani za posvojitev, ne kar eni ki bi jim dal psa kar na lepe oči. Sam svojih psov neglede na starost ne dajem kar tako.

Rekel bi, da je treba vse mal z rezervo jemat.

Žal to ni edini primer,da oddajo psa zaradi napake,zaradi katere ne mora biti uspešen na določenem področju(razstave,agility,...).
Jaz sem psa kupila kot za prijatelja,ki mi bo zvest in da bova skupaj preživljala skupne dni. Res da je Rina rodovniška psička,z njo bi lahko imela mladičke, če bi bila popolna in po standartu.Pa ni. In to me ne moti.Pač niso vsi psi popolni,ne morajo biti vsi lepo obarvani in biti dovolj hitri(za agility npr). Tudi ljudje imamo napake,pa nas zaradi tega ne ubijajo ali karkoli...
Jaz Rine ne dam stran za noben denar. Kljub temu da ni čisto po standardu bernija.Vseeno jo imam rada in ravnam z njo kot nekdo s popolnim psom.

LP,
Nina

Ne razumem v cem je problem ce nekdo najde psu, ki ga noce (ali ne more) vec imeti, nov dom. Poznam kaksen primer ko je pes menjal tri lastnike, pa je bil pri vseh treh neizmerno srecen in ni bilo opaziti nobenih travm.

Problem nastane, ko to postane posameznikova ustaljena praksa. Pri vzreji to še nekako razumem, kot je opisal Altervita, saj se ti drugače hitro nabere veliko psov, ki nikakor ne morejo biti srečni in za katere ne moreš enako kvalitetno skrbeti.

Vse je odvisno od posameznika, njegovega odnosa, motivacije, ciljev.... Če na ta način oddaš v kratkem času kar nekaj psov in jih še naprej menjavaš, pa nekaj ne štima. Še posebno, če to počneš pod pretvezo, da boš dal psa drugače uspavat, pa naj bo to laž ali resnica... V obeh primerih nekaj ni v redu z odnosom do živali takšnega posameznika....

Kakor koli že, meni se zdi sporno, da nekdo zaradi "neuporabnosti" želi svojega psa uspavati. Sploh mi ni jasno, kako bi bilo to možno, glede na to da se zdravih psov ne sme uspavati.
Ravno tako ne razumem, kako da vzreditelj omenjenega psa ni nič pripomogel k iskanju novega lastnika  ??? .....
Kar pa se tiče oddajanja odraslih psic, ki so bile uporabljene za vzrejo..... govorim izključno zase, da se sama preveč navežem na psa že v enem tednu in da kaj takega pri meni ne bi nikoli prišlo v poštev. Zato pač nikoli ne bom vzreditelj  ;). Če pa že kdaj bom, potem bom pa dajala perspektivne psičke raje v solastništvo in jim prihranila stres ob menjanju doma. Zame namreč niso psi nič drugega kot mali ljudje.... z vsemi čustvi, strahovi in potrebami  ;).

lp

No, ker se moderatorju na sosednjem forumu ne zdi sporno, da nekdo psa odda, če ta ne ustreza njihovim merilom, je temo zaklenil, s pojasnilom, da smrdi, bom pa tukaj povedala.

Strinjam se, da je psa bolje oddati če mu ne moreš več nuditi ustrezne oskrbe; sprehodi, hudi socialni problemi itd. Tudi jaz sem se znašla pred veliko oviro, ko sem imela doma psa, ki ni zdržal niti enega briketa v sebi, 2 hudo bolana mačja najdenca in spraznjene rezerve na računu. Požrla sem svoj ponos in si denar za zdravljenje psa sposodila, za mačkončka so prispevali tudi nekateri forumovci. Pa sva se prebila čez težave.

Žalostno je, da ko pride do tekmovalnosti, ceno plačujejo psi. Aja, saj se hitro navadijo a ne; tisti stabilni, moj norček pa se ne bi pobral, pa če še "športniki" kontrirate temu. Za tamalo ne dvomim, da bi se prilagodila a vseeno je del mojega srca njen.
No, vidim, da nekateri v psih vidimo še nekaj drugega, kot samo psa.

Meni je pri psu najpomembnejši karakter, šele nato vse ostalo. Seveda so pa moji psi zame najlepši da se ve ;). Doma ima 2 mešanki (11 in 6 let...) in gledano s stališča vzreje sta "v napoto, odžirata hrano, povzročata nepotrebne stroške..", kruto a resnično.. od njiju ne bo nikoli (materialne) koristi. A sta zato zame manj vredni? NE! Zame sta najčudovitejši psički. Njun karakter prekaša marsikaterega lepotnega prvaka. Vedno sta mi stali ob strani in jaz bom vedno njima. Upam da mi bo tastarejša vsaj še 10 let odžirala hrano ;) ;D!!
Osebno dvomim da bi lahko oddala psa, ki bi bil pri meni dlje kot 5-6 mesecev, ampak vzrediteljev ki oddajajo odrasle pse nikakor ne obsojam. Če vzreditelj odraslo psico sterilizira in ji najde dober dom- SUPER! Raje kot nekateri ki si nabirajo pse in se z nobenim resnično ne ukvarjajo. Veliko vzrediteljev prodaja show potencialne mladičke tudi po enem letu oz. nekako med 9-imi meseci in enim letom.
Uspavat zdravo psico ni taka grozna težava, če si le malo iznajdljiv se najde način... zato cenim tiste vzreditelje, ki to so- ki za psice ki so "odslužene" poiščejo dobro družino in ji s tem omogočijo v bistvu še lepše življenje kot če bi ostala pri njih. Lepše v smislu ker gre ponavadi v družino brez psa oz. z enim psom in se posledično tam ljudje lahko veliko več z njo ukvarjajo. Čeprav sama verjetno ne bom uspela bit tako čustveno distancirana da bi sprejemala take odločitve pa pozdravljam vzreditelje ki to počnejo.
Če pa nekdo vedno znova oddaja pse ker jim nekaj manjka.. potem pa ja... očitno nekaj manjka tej osebi in ne celi množici psov!

Meni pa ta zadnji odgovor malo smrdi po dvojni morali. Torej nekaterim ni sporno ce vzreditelj odda 5-6 let staro psico potem ko jo je "dodobra izkoristil", ce pa sportnik odda 1 leto starega psa za katerega je ugotovil, da pac ne ustreza njegovim merilom je pa to sporno in vsega obsojanja vredno?
Meni se zdi ravno obratno, psa ki je bil pri meni 5-6 let res ne bi mogel oddati. Pravzaprav bi tezko oddal kateregakoli, vendar ce bi se ze moral odlociti za oddajo, bi lazje oddal mlajsega.

Hja, sport in vzreja... Dve razlicni stvari.

Težko je posploševati. Vsak primer je različen. Seveda so razlike med športom in vzrejo prav tako imaš tudi znotraj tega različne primere.
Poznam vzreditelje, ki oddajajo "odslužene" pse in se jim za njih po oddaji gladko fučka. Pri takšnih vzrediteljih se psom ponavadi ne godi prav lepo tudi, ko so psi pri njih. ... in pri meni tak tip vzreditelja ali špornika izgubi vse točke, ne glede na uspehe, ki so jih dosegli in jih dosegajo s svojimi psi.
So pa tudi vzreditelji (ali športniki), ki psu po določenem času, ko z njim dosežejo svoje ambicije ali ugotovijo, da teh ambicij z njim ne bodo mogli doseči, poiščejo družino za katero se prepričajo, da je za psa boljša, kot pa če bi ostal pri njih... to se mi zdi v določenih primerih sprejemljivo. Amapak, kot sem rekla te zadeve ne gre posploševati, presojati moraš vsak primer posebej in poznati zgodbo iz vseh plati.
Sama pa sem človek, ki psa od sebe ne bi dala za nobeno ceno!

Zelo dobro poznam znana vzreditelja iz tujine, ki s svojimi psi zelo lepo ravnata. Trenutno jih imata 17. Kužki (gre za manjšo pasmo) živijo v hiši, se podijo po dnevni sobi, kuhinji, jedilnici, vrtu... Kot je že dejal Altervita in drugi, se vzrediteljem psi hitro "naberejo". Tako je tudi v tem primeru. Med temi 17 je nekaj starih psov, zvezdnikov psarne, ki zdaj zviška opazujejo vrvež okrog njih. Potem so tu psice, ki so trenutno mamice, pa glavni samec plemenjak, pa mladiči, ki so ostali doma in jih ne bodo prodali. Med njimi pa je kar nekaj samcev, ki so bili zelo obetavni v  mladosti, potem pa je njihov telesni razvoj zavil v napačno smer: so preveliki, njihovi komolci niso OK etc. Med njimi je tudi krasen samec, mladinski svetovni prvak, ki verjetno ne bo imel nikoli mladičkov, saj njegova sperma ni dovolj kvalitetna. Pa je vseeno njun ljubljenček. Prav vsi ti psi so zelo ljubljeni, kolikor je pri tej množici mogoče se vzreditelja ukvarjata z njimi, jih ckrljata, pedenata, se igrata z njimi etc. TODA, kvalitetno življenje pri tej množici psov JE NEMOGOČE, tako za pse  kot za vzreditelja/ljudi. Enostavno preveč psov je. Zaplete se že pri osnovni negi, higieni v hiši, kaj šele pozornost, da ne omenjam hrupa, ki ga trop zažene, ko zalaja samo eden od njih. Zato občasno kateri od odraslih psov zapusti družino. Vedno mu najdeta zelo dober dom in trdno prepričana sem, da je kuža tam srečen, saj ima končno celega človeka samo zase!!!! Vzreditelja ostaneta v stiku z novim skrbnikom, se obiskujejo, družijo...

Da ne boste zdaj spet v luft skočili, češ, to je pa mučenje, kot pri Mileni.... Ne, ni nobeno mučenje. Tako je v vzreji. Če želiš vzrejati zdrave, tipične predstavnike pasme, ki si jih toliko ljudi želi, vključno z veliko večino forumovcev, ki tako radi šinfajo vzreditelje, potem potrebuješ veliko pasjo družino z dovolj različnimi geni. Od tebe je odvisno, kako bodo živeli. Veliko lažje jih je imeti v kletkah in jih spremeniti v stroje za rojevanje, moja prijatelja pa imata trop pri sebi v hiši (gre za salonsko pasmo), kar zna biti zelo živce parajoče, vendar je njuna ljubezen do njih pomembnejša. Ta ljubezen pa prevlada tudi takrat, ko se odločita za katerega od psov poiskati nov dom. Ponavadi so to psi, ki se v tropu ne znajdejo dobro, zato gredo ti psi vsekakor na boljše

Stvari niso belo črne - vmes je še veliko drugih odtenkov.

ravno zaradi takih razlogov mi je še manj jasno zakaj bi nekdo hotel dat na evtanazijo psa, ki se "ni razvil" v tej meri da bi "zadovoljil" tekmovalne aspiracije. "Potencijali", tud če na koncu ne zrastejo v točno zaželjeno žival, so kvalitetne živali in ne neko "sranje" ki ga bi človek kar tako zavrgel. Al pa ok, dopuščam možnost da taki ljudje tud obstajajo. konc koncev sem tud sam imel priložnost neko drugo stvar dobit na podoben štos. Namreč bratranec olimpijec mi je šenkal pol garderobe ki so jo dobili za na olimpijado pred leti, češ da je dizajn oblek "kmečki". Zdaj sva oba happy. Ampak vseeno. On je vsaj mene "našel", ni kufra v kanto vrgel.

Iz prve roke vam lahko povem, da se to se kako dogaja. V druzino smo dobili zdravo bobtailko, ki jo je necakova punca prestregla na veterini, ker jo je frajer (beri: "skrben lastnik") pripeljal na evtanazijo, ker ni bila tisto, kar si je on domisljal, da bi morala biti. Res, da se je to zgodilo kar nekaj let nazaj in da danes baje veterinarji ne zelijo vec evtanazirati zdrave zivali, vendar sem prepricana, da se to se vedno dogaja.

Mislim pa, da zgodba niti ni tako iz trte izvita  ;)

Ne samo, da veterinarji ne želijo evtanazirati zdravih živali, temveč jim je po zakonu prepovedano.

Poznam podoben primer.

Nekega dne je k enemu od ljubljanskih veterinarjev prišla ženska, s sabo je imela šicuja. Rekla je, da ga naj uspavajo. Ko so ji odvrnili, da to pa ne gre, je vztrajala in dodala, da pes pripada njeni ostareli mami, ki je zdaj v bolnici, ona pa ne bo skrbela za ščene. No, veterinar ni popustil, ona pa tudi ne. Nazadnje se je obrnila in odšla, psa pa pustila tam. Ni mi treba dodajati, kako šokirano je bilo osebje klinike. Psa so pregledali, ugotovili, da ima bolne oči in pljuča, ga začeli zdraviti, k sebi pa ga je vzela ena od uslužbenk. Kuža je zdaj pri njej že vrsto let. Je že v letih in ima kronično bolna pljuča, vendar redno ju videvam na sprehodih.

Po nekaj mesecih se je na kliniko oglasila prava lastnica kužka. V solzah jih je prosila, naj ji kužka vrnejo. Ker je bila očitno slabega zdravja, pa tudi visoke starosti, se je veterinar pogovoril z njo. Vprašal jo je, če je njeno bolnišnično zdravljenje zaključeno. Gospa je priznala, da ni in da bo kmalu spet šla v bolnišnico. Veterinar pa ji je dejal, da je potem bolje, da kuža ostane kjer je, saj ga bo v nasprotnem primeru njena "ljuba" hči spet pripeljala na evtanazijo, samo da verjeto ne k njim temveč h komu drugemu, ki bo mogoče bolj ustrežljiv. Gospa se je nazadnje strinjala z njim in vsa nesrečna odšla.

Kaj naj rečem? Človeška sebičnost in zloba sta neizmerni. Ne čudimo se, da prizadeneta živali, saj ljudje celo z lastnimi starši in otroci ravnajo kot z gnojem.

Seveda se to dogaja!!! Pa čeprav se to marsikomu zdi neverjetno.
Tudi sama poznam primer, ko je "vzreditelj pridelal" leglo in se je kmalu (ko so bili psi še mladiči) pokazalo, da so kolki fuč. Odločil se je za evtanazijo, čeprav bi se dalo z operacijo vse sanirati. Seveda pa psi ne bi smeli biti prodani kot kvalitetno leglo. Verjetno je vsem jasno, da je tukaj denar odigral ključno vlogo.
Poznam tudi čisto svež primer, ko je bila psička kupljena izključno za vzrejo in spet se je pokazalo, da kolki niso OK. Odločitev lastnikov je bila evtanazija, veterinar pa hvala bogu toliko pri sebi, da psa ni evtanaziral.
Pa naj povem, da gre v teh primerih, ki jih jaz poznam tudi za vzreditelja, ki ga kinološki krogi visoko cenijo :-X

Torej. Moja logika je povsem enostavna. Človek, ki se odloči, da bo imel psa mora biti pripravljen na odrekanja. Imeti psa je luksuz (mešančka ali plemenjaka). Pes je čustveno in socialno bitje, edini pravi razlog za to da ga imaš (enega ali deset) je družabništvo. Razmišljam ravno v obratni smeri: po tem ko psa spoznaš, vidiš kaj bi lahko skupaj počela. Če vaju veseli agility, prav. Če razstave, tudi prav. Če pa si omisliš psa zaradi agilityja ali zaradi razstav, potem pa ga oddaš, ker ne zadostuje tvojim izkrivljenim kriterijem, pa to ni nič drugega kot slavospev unikatni človeški potrebi po samopotrjevanju na način, da cilj opravičuje sredstva. Pes ni podaljšek človekove lastnine in ega (ne bi smel biti). Psa se ne opisuje z izrazi kvaliteten in nekvaliteten. Pes je individuum!

Pa poglejmo še drugo al pa tretjo plat.
Obstajajo vzreditelji ki pridigajo o zdravju in v debatah o rodovniških in nerodovniških povdarjajo prav to komponento kot tisto bistveno, ki dela razliko med enimi in drugimi. In potem ti isti po vsako ceno v leglih "gor spravljajo" vse, tudi tiste mladiče, ki bi brez intervencije težko ali pa sploh ne bi preživeli. In s tem po domač na dolgi rok delajo škodo pasmi, saj tudi njihov škart s tem ko je živ, dela negativno reklamo in (recimo da) v ljudeh zbuja pomisleke o generalnem zdravju pasme. Če takega psa kupi nekdo ki je bil (morda) pravkar prepričan v "boljšost" rodovniških, je s tem prišel z dežja pod kap. Zagovorniki nerodovniških pa novo potrditev pravilnosti svojih teorij. Da ne govorim o stroških ki jih je tak nevesten vzreditelj "preložil" na svežega lastnika.

Obstajajo ljudje ki dneve preživijo v vlogi bolniške sestre svojemu psu. Naredili so več preiskav kot jih je v življenju dala skoz njihova že 30 let bolna babica. Vsakič ko se pojavi ali ponovi nadloga, obrnejo naokrog vse mogoče veterinarje in nikoli jim ni žal časa da si pridobijo še tretje četrto in peto mnenje, začinjeno z mnenji nestrokovnjakov, za dobro mero, toliko da so že sami z veterinarji vred povsem zmedeni kn brez kompasa. Psi še komaj živijo, a njihovi rešitelji imajo vedno še eno možnost v glavi, kako bi se dalo psa poštimat in še enega veterinarja ki jih še ni "zajebal". O stroških bolj ali manj specijalističnih veterinarskih pregledov in preizkav, ne bi...

Tu se sprašujem, komu pravzaprav pomagajo? Psu prav gotovo ne. Prej mu v nedogled podaljšujejo agonijo. Od rojstva naprej takorekoč. Pomagajo torej sebi? Svojemu občutku da so obvarovali svetost življenja? Da so z rešitvijo oz. reševanjem enega psa rešili cel svet? Kristusov kompleks?

Prvi in drugi so zame enaki mučitelji oz neodgovorneži kot "orodjarji". Če ne še večji.


In na koncu malo kruto, ampak recimo temu "pika na I": Vsi mi ki imamo pse smo na nek način s tem ko smo psa nabavili, ustregli eni svoji želji oz potrebi. Kakorkoli gledamo, je odločitev za to da si bomo to žival na glavo navlekli, čisto egoistično pogojena. Pa če smo egoistično vzeli brezdomca in si s tem na dušo naložili par plus točk za povrh, ali pa če smo si psa kupili, zgolj za zadovoljevanje svojih potreb, pa naj bodo to malenkosti kot je topla kepa za božanje v naročju, al pa športni kolega za jogging ob Savi. Al pa kaj tretjega.
Ko smo psa kupovali (oz. vsaj normalno bi se mi zdelo da o tem ljudje razmišljajo) smo imeli pravgotovo v glavi svoje želje ki naj bi jih ta objekt zadovoljeval. Nekateri smo vedeli tudi to, da nič ne zraste iz nič in da bo treba psa naučiti tistih stvari, ki bodo povzročile, da bo prvotna "slikica" ki smo jo imeli ob nakupu, na koncu dejansko podobna tisti ki smo jo skozi življenje s psom "narisali".
Karkoli izven te slikice, torej kronične bolezni, hudi vedenjski problemi, neplodnost pri vzrejnih živalih, nezmožnost doseganja rezultatov, itd. pomeni, da z nakupom nismo zadovoljili svojih potreb. Orodje torej ne zadošča za dosego cilja. Če je orodje pokvarjeno, ga je treba zamenjat. Če je zgolj premalo profesijonalno, se ga še vedno lahko podari sosedu ki ga lahko uporabi za drobna gospodinjska opravila. Torej bolanemu skrajšat muke in zdravemu poskusit najt ustrezen dom, kjer bo lahko uspešno orodje, zaradi nižjih zahtev "mojstra".

Alti,
ne te mesat "jabloka i kruske"  ;D
Vedno gre za neke vrste egoizma in ekstremizma.
O.K. psu najdes primeren dom, ker vzrejno ni vec zanimiv ali to sploh nikoli ni bil. Ce pes ne izpolnjuje tvojih tekmovalnih ambicij in storis enako, je tudi O.K. Pes ima neozdravljivo bolezen, zaradi katere bi zivljenje psa pomenilo le se trpljenje in mater, takrat se pac odlocis za injekcijo.
Ampak, da zdravega psa hladnokrvno odvleces pod injekcijo, ker ne dosega zelenih rezultatov... ja tukaj je pa nekaj zelo narobe.

Ne glede na naše ambicije in bolezni, psi so ŽIVA BITJA.

Tako bi moral vsak z njimi tudi ravnati, ne glede na cilj, željo, blodnjo...

Glede evtanazije pa tole: bi svojo babico peljali uspavat, ker ji je odpovedal kolk ali je neozdravljivo bolna?

Vsa živa bitja imajo enako pravico do pomoči in življenja. Zaverovanost vase nam preprečuje, da bi to dojeli. Zato z mašinami umetno držimo pri življenju človeška trupla, šepavega psa pa fentamo. Oziroma, celo zdravega psa fentamo....

Bruha se mi...

S tem se strinjam. V razpravljanje o tem, da je pes, otrok ali fikus v osnovi egoistična potreba, se nima smisla spuščat (ne me kamenjat, češ da vse mečem v isti koš). Pa tudi  nategovanje trpljenja, ko je zdravstveno stanje brezupno, je druga tema. Čeprav je res, da to ni tako zelo megleno področje (če poizkušamo pustiti sentimentalnost ob kraju). Dokler ima lahko pes kljub kakšni zdravstveni težavi še vedno kvalitetno življenje in voljo do njega, dileme ni. Ko pa je zadeva resna in nepopravljiva, pa je druga pesem ( v takem primeru pa je zakonodaja bolj prizanesljiva do bolnih psov kot bolnih ljudi).
Pardon. Zajadrala s teme. Hočem povedat samo to, da ko se odločiš za psa, imej v glavi psa. Vsaj primarno. Šele nato agility. In razstave.

ne sej, to ni "sporno". Zgolj na glas sem razmišljal (tudi) o naslovu teme. Da psi v bistvu so orodje, pa če si priznamo al pa ne.

Obenem mi je pa ob seveda globokem nestrinjanju s tovrstnim načinom kako se "znebit" orodja, tud popolnoma nejasno in nelogično ZAKAJ bi to nekdo pri zdravi pameti storil. Mislim...če bi iz sovraštva, potem bi ga verjetno raje sam uničil.
Pred leti mi oča djali, da so v starih časih ko je bil še sam otrok, njihov oča ob kakem podiranju lope , razdiranju kalupa kamor so beton vlivali, ali česa podobnega, izbijal cveke iz dil, ter jih poravnaval, ker so bili dragi, pa tudi kupiti se jih ni dalo kar za vogalom.

Kako lahko torej človek, ki je pred par meseci ali letom dal za potencijalno tekmovalnega psa nekomu najverjetneje kar zajeten kupček denarja, to orodje kar v kanto zabriše?
No na tem vprašanju se pa men vsa logika podre.

aja...podre se mi tudi z drugega konca: kako lahko nekdo proda nekomu potencijalno tekmovalnega psa in mirno dopusti da ga uni v kanto zabriše, ko se potencijal "razblini" in ostane zgolj navaden pes?

dva manijaka?

Seveda,ker ga je vzreditelj z iskusnjami nategnil,da bo idealen pes!
To je posledica vzrediteljeve suverenosti in sposobnosti prepoznati potencijal dvomesecnega psa.
Sledi razocaranje in evtanazija,ker orodje ni pravo.

Ne, ker skbrnik nima osnovnega čuta za ŽIVA BITJA. Ta čut je neodvisen od vzrediteljev, kinoloških zvez, zakonov itd.

klaus: nekdo ki je tolk odbit, da psa ki se ne izkaže za potencijal, da na evtanazijo, je sigurno tud v pogledu izbiranja psa dovolj suveren in razgledan da ga vzreditelj mal težko nategne- čeprav dopuščam možnost da obstajajo tud taki ki nimajo pojma o psih, jih pa menjajo ko stare gate ko ne "delajo" kot bi morali. Ampak to so po mojem izjeme. Vsak ki je tolk not v tekmovanjih, prekleto dobro ve kakšne zahteve ima v pogledu morfologije psa. Sej konc koncev poglej športno medicino. Se spomnim enega filma kjer je novinarka delala članek o počasi se krčečih mišicah nekega veslača. To je bojda ena posebnost s katero nismo vsi enako obdarjeni. In kdor je, je v prednosti. Al pa recimo ena čisto rasistična, ki pa ima znanstvene temelje. Zakaj so črnski bokserji uspešni proti belcem. Ker je boks bil začet kot belski šport, so bila pravila prilagojena konstituciji belca. In zanimivo, so belske brade drugačne od glave črnca. Slednji imajo prednost torej. Imajo pa po drugi cel kup pomanjkljivosti drugod, a jih belski bokserji ne izkoristijo, saj niso vključene v tehniko, ker belci na teh mestih niso toliko ranljivi in torej udarci v ta mesta v doktrini niso nikoli igrali vloge. Ne govorim na pamet, to je tekst iz ene zelo strokovne revije o boksu, ki sem ga nekoč slučajno našel na netu ko sem iskal črne nemške bokserje, hehe.

Kaj sem hotel povedat: Misim da se v tem primeru motiš in da "tekmovalec" ni bil žejen čez lužo pripeljan. Tu so zahteve preprostotako "pri vrhu", da vse kar ni idealno, odpade. Tu je dejansko štos v tem, da mora biti pes med top ten živalmi, če hoče zadovoljnega tekmovalca. To je enako kot če bi nekdo iskal idealnega psa za razstave in bi vsakega ki bi ne bil stoprocenten BOB vsakič, dal stran, ker nima šans da bi postal največji razstavni pes vseh časov. To vzreditelji počne(mo)jo. Doma zadržiš potencijal in ga če stoprocentno ne zadovolji pričakovanj, oddaš. Če pa nekdo pride k tebi po mladiča da bi malo za hobi razstavljal, mu daš pa tudi razstavno potencijalnega. In tak človek bo tudi če ma kasneje pes kako malenkostno pomanjkljivost, z njim ne bo obrukal v ringu, oz lahko celo zmaguje. Seveda pa pač nima "psa vseh časov".
Tko da...izbirat mladiče za ta nivo, je pa res nehvaležen posel. Konc koncev lej policijo.

Alti
terna,ravno take sem imel v mislih.Taksni smo potencialni kandidati,da storimo to cesar ne odobravam.Spreobrnemo se!,spremenimo pogled in rabimo izhod.Na tej tocki se razlikujemo!Eni zivimo skupaj naprej,drugi pac reagirajo na nam nerazumljiv nacin-evtanazija.Kot pravi Kalsang;"nima osnovnega cuta za ziva bitja".

no, sej. ste potencijalni "pacijenti" tid vi. če nase gledaš kot na nekoga ki goji neke ambicije s psom izven "osnovnega namena" torej "biti hišni pes". Ampak prav iz tega razloga, pa mora vzreditelj ki nekega potencijalnega psa daje od sebe tolk bolj poskrbet na nek način za to, da se s psom ne bo neprimerno ravnalo, oz da mu bo v primeru da bi ga novi lastnik želel oddat ali usmrtit, pes vrnjen. Vsaj jaz imam to napisano v pogodbi. Zato sem tud rekel, da mi ni jasno kako eni vzreditelji nimajo teh stvari malo pogodbeno urejenih.

Ker konc koncev ni tu vprašanje samo nekih tekmovalnih al pa razstavnih psov. so tud čisto banalni primeri ko se človek po par mesecih odloči da bo pa psa se zlosal, ker mu ne paše več, in ga hoče ubit dat.

Tko da...mal ma tud vzrediteljeva odgovornost zraven...

Jaz ne bi mogla psa oddati, če ne bi ustrezal mojim kriterijem (vzreja, šolanje, itd.), ampak se nisem še nikoli znašla v koži nekega vzreditelja in tudi šolanje mojih mi predstavlja sekundarno dejavnost  - psa imam namreč zaradi drugačnih potreb in želja. Takih, ki psu poiščejo novi dom, ne obsojam. Obsojam pa tiste, ki so v celotni situaciji toliko leni, da se ne potrudijo psu najti novega doma oz. niti sporočiti vzreditelju, kjer so ga kupili, da ga ne bodo več imeli. Obsojam torej te ljudi, ki kratkomalo pripeljejo psa k veterinarju in ga želijo evtanazirati, ker ne ustreza njihovim merilom.
Jaz si sicer kriterije, kaj želim početi z določenim psom, postavljam sproti in jih prilagajam sposobnostim mojih "beštij", njihovemu zdravstvenemu stanju in seveda tudi količini časa, ki ga imam na voljo za ukvarjanje z njimi.
Smo si pač različni, ampak evtanazija ?!  >:(

T (& A & K)

Bila sme že v vse sotre športih , tudi takih "najbolj vrhunskih", kjer so se psi precej prodajali za zelo visoke denrje (tja do 200 000 eur), včasih ker je nekdo dovolj ponudil, včasih zato ker nekomu nek pes ni ležal.
Največ "prodajanja" je po moji ovceni med razstavnimi psi, saj gre za plemenjake, sledijo vlečni, pašni psi, lovski , IPO. Agility psi , ki so tukaj omenjeni nekje pri vrhu pa se prodajajo res izjemoma, saj večinoma nimajo neke vzrejne ali druge vrednosti, ta šport pa je tudi predvsem rekreacijske narave.
 
Nikoli pa še nisem slišala, da bi kdo dal nekega psa ubit, ker ni bil (dovolj) dober  za razstave ali tekme. To bi bila namreč ne samo nemoralnost, ampak res velika neumnost in metanje denarja stran.

Taki psi so večoma dalje prodani, če so bili zdravi in delno izšolani večinoma za kar precej denarja (predvsem IPO in pašni, ki so tudi v primeru ,da niso najboljši z atekme še vedno zelo dobri za domačo pašo oz osebno zaščito).
Nekateri jih sicer včasih prodajo naprej za simbolično ceno, če si postavijo za cilj iskati najbolj primernega lastnika in pozabijo na finančno izgubo, ki so jo pridelali.
Od tekmovalcev se poklanjajo se večinoma le psi, ki imajo kakšno zdravstveno hibo.
Od vzreditljev pa tudi taki, ki so odslužili svoje.

Velika večina nesojenih tekmovalnih psov so namreč prav prijetni, tipični in dobri psi s katerimi si novi lastni lastnik kupi več , kot bi sam uspel narest iz mladička. Nekaj, kar je za nekoga moteče in napaka, pa je za družinskega psa, ali za psa, ki potem dela na drugem področju lahko celo velika prednost.
Videla sem celo primere, ko je kakšen vodnik prodal psa,ki pri njem ni in ni krenil, pri novem vodniku pa je v istem športu nenadoma zasijal. Ni namreč vse v kvaliteti psa, ampak v tem kako se posamezen tandem ujame. Prejudicirati, da se prodajajo samo slabi psi je zato čista neumnost.

Torej po mojih izkušnjah na evtanazijo in zavetišča ne prihajajo psi iz športnih vod, pač pa predvsem psi, ki so bili prodani za tako opevano življenje čisto družinskega psa, pa se je tisti, ki si je kupoval "psa čisto samo zase" malo uštel pri svoji idilični predstavi o skupnem življenju iz romana "lessi" ali "sto in en dalmatinec".

Glede pogodb:
Zato jaz napišen pogodbo z zelo strogimi določili predvsem kadar prodajam v "družinske roke" tudi, če prodajam psa, katerega nisem vzreditelj . V njem naveden točno tudi na kaj mora lastnik pazit (npr če pes kaže agresivnost v kakršnikoli okoliščini, morebitne zdravstvene posebnosti itd) ter postavka, da v kolikor bi se lastnik odločil za nadljno oddajo, prodajo (ali celo evtanazijo) mora psa najprej ponuditi meni nazaj, enako, da v kolikor bi imel kadarkoli kasneje karšne koli nepredvidene težave z vedenjem tega psa, da se najprej obrne name, ter da mu nudim brezplačno dodatno šolanje in pomoč.

Pogodbe pa žal, kot smo že večkrat ugotavljali nič kaj dosti ne pomagajo, če novi lastnik kljub pogodbi ne spoštuje dogovora.
Se mi pa zdi, da ko kdo podpiše in prebere pogodbo vseeno malo bolj razmisli kako in kaj in seveda lahko upamo, da se bo na pogodbo spomnil, ko bo šlo kaj narobe.

V kolikor pes ne izoplnjuje zahtev lastnika,  evtanazija  -NIKAKOR!....  Oddaja  drugemu lastniku,   kateri bi bil primernejši  -VSEKAKOR!

Velikokrat sem že  razmišljala v tej smeri. In sem prišla do zaključka.  Skrajno ne fer  do psa in  sebično  od mene  bi bilo  , da bi psa  omejevala, če bi  vedela , da nekdo drug  lahko  bolje  skrbi  in   več nudi psu kot jaz.

Ravno taksno vedenje je najbolj sporno, in ravno zaradi taksnega razmisljanja imamo med drugim azile.Vask ki takole razmislja je neodgovoren in nesposoben.Jasno je ,da je vedno nekdo,ki je boljsi.Tega se moramo zavedati.Prvi del stavka je razlog,drugi del pa opravicilo za tvoje dejanje.Eni jih spustijo,ker vedo,da bo prisel enkrat v prave roke,drugi ga pripeljejo,ker mu bo pri drugih lepse in boljse,tretji dajo vsaj oglas,da se ga znebijo in se in se bi se dalo nasteti.

Se ne strinjam.
V primeru , da se meni nekaj  zgodi.  In bi bila  fizično ali psihično   psu  nezmožna  nuditi kar on rabi  ali finančno nezmožna  nuditi psu kar on rabi.
kaj  bi bilo odgovorno  od mene?  Da  ga  omejujem ?  ga hranim z  slabo hrano?  mu ne plačujem veterinarske oskrbe? V primeru  bolezni  neustrezno skrbim zanj?
Najlažje  si je omislit  psa.  Dobro skrbet za  psa in mu nudit  vse kar potrebuje  je  pa nekaj drugega.
Vse preveč  je  takih lastnikov.  A je fer  od lastnika  , da  psa  zapre v pesjak,  da je  revež  cele dneve  omejen na  3x3 metre  ob  skledi  cenenih briketov  in kastroli vode?  samo zato , da lahko reče  pri nas imamo pa  psa.  za  psa  je treba  imet  čas...A je tako?
Kaj je bolje... v takem primeru.  Ali taka  situacija.......  ali da se  psa  odda nekomu.  kateri mu nudi vsaj dva sprehoda,  kvalitetno hrano, pozornost, nego  in skrb.
In ne  ne bi dala  psa v zavetišče.  To je  zame  isto  kot bi ga  brcnila na cesto " in znajdi se"
Mogoče  malo  iz teme.....  tole zgoraj napisano.  In  ni  nobeno " lastno"opravičilo.
 Jaz sem za dobrobit mojih psov spremenila  veliko mojih navad.  Če ne kar  način življenja
Sicer mi ne predstavljata nekega doseganja  mojih ciljev.... sem pa ponosna, če kaj  dosežeta.  Normalno.

Drug primer.  Sosed  ima   jazbečarja.  Kupil , ga je z namenom za lov.  Pes je  streloplah,  in mu ni  popolnoma nič za delo.  Stalno se drži lastnika.(  kar ne bi smel  vsaj  pri delu ne)  Sedaj  si je  kupil še drugega  psa,  katerega  lahko uporablja za delo.
Torej  prvi pes  njemu ne koristi popolnoma nič, in ga je  " šenkal"  neki družini,  pri njih  pa  koristi.  Je  krasen  družinski pes,  in  lepo po cele dneve pegla  kavč, se igra z  otroci.
Nudijo mu  vse in še več.
Kaj  je  v takem primeru  bolje za psa.  Da bi ga sosed  obdržal  in  ga omejeval... ali da ga  da  nekomu  , ki je  primeren  lastnik za njegove potrebe.?
Pa ne mislit  , da tega psa ni imel  rad.  Meni se  zdi  zelo fer, da mu je  poiskal primernega novega lastnika če sam to ni bil.

V primerih  kot so pa;  Pes je kupljen z namenom bodi si  za rastavo/  šport/lov/vzrejo  ali kar koli   ....  potem  se pa izkaže  ,  da ima  neko hibo,  psihično/fizično... in ne bo  primeren za opravljanje  naloge  , za katero je bil  kupljen....  in se mu lastnik  zaradi tega  odpove......->  smrt ali  zavetišče.
Tega pa ne odobravam!!!

Kako bi ga omejeval? Kaj bi mu zavzemal preveč prostora? Preveč pojedel? Zakaj ne bi bil kavč pes? Jst sem mnenja, da ko kupiš psa sprejmeš odgovornost, da boš zanj skrbel, ne glede na vse. Seveda, ob bolezni, ob stiskah, ki so nepremostljive, je upravičeno, da se psu ponudi boljši dom. Krivično pa se mi zdi psa oddati zato, ker je streloplah :-\  In krivično se mi zdi tudi to, da vzreditelji oddajo starejšega psa, ki je izpolnil svoje dolžnosti kot plemenjak/plemenjakinja.

Pri njemu pes ne bil kavč pes ;)  on  psov nima  v  stanovanju,  to je eno.  Drugo  njemu je pes  z namenom opravljanja  naloge  v tem primeru...   pomočnik  pri lovu(  kar je  za veliko lovskih psov  namen ;)).  Se  ukvarja  z njimi,  jih hrani njihovim  nalogam primerno nudi vet. oskrbo itd..  Ne morem trdit  , da svojih psov nima rad.To nikakor
Blisk je  bil pa pes  z  posebnimi potrebami.  Popolnoma antitalent  za delo,  streloplah(  te hibe se ni  dalo  odpraviti)   zato  tudi ni  opravil  PNZ-ja.  Torej  neuporaben.  Blisk  je pes kateremu je dovolj peglanje kavča,  čohanje  in nekaj igre  predvsem pa veliko pozornosti.
Če bi ga obdržal.....  bi ga omejeval  za gibanje in pozornost.
Vse  to pa sedaj ima.  In  cenim, da mu je  glede na njegove potrebe  poiskal primerne lastnike.
Lovska  kinologija  je  včasih zelo kruta ;)...  in  niso  vsi psi  taki srečkoti kot Blisk.
Ponavadi  so taki  psi  deležni  v najboljšem primeru-  čuvajske  službe in pomanjkanja  pozornosti  v  najslabšem pa  kugle.
Na  žalost tako je.(  to  pa zaradi različnih  dejavnikov-  od cene  lovskih psov- do  odnosov nekaterih lastnikov- katerim so psi potrošni material..... pa še in še  bi lahko naštevala... pa se bom  vzdržala...  ne paše v to temo)

Jaz se pa strinjam z damayanti, pa naj zveni lepo ali grdo. Jaz bi isto svojega psa oddala drugim, če ne bila sposobna skrbeti zanj, in to se mi ne zdi sebično dejanje, ampak časti vredno.

To je podobno temu, ko se ženske odločijo, da bodo dale svoje otroke v posvojitev, ker se ne počutijo sposobne skrbeti zanj, pa ga dajo ljudem, ki so tega sposobni. 100 krat boljša varianta od splava po mojem mnenju.  8)

Andi,kaj naj naredim s tabo,beres mi misli in se odgovarjas tako kot jaz.

Bolezni,bolezenska stanja so eno,to odobravam,Ampak streloplah!!!je razlog,ostalo je opravicilo za dejanje.Ali si ga vprasala,kako sta vezbala streljanje?in ali sta pravilno zacela?ne vem.Kako trenirajo streloklene pse ne vem in trenutno ni vazno.Dejstvo je da,da se je znebil slabega invalidnega psa,ker ni dosegel njegovega pricakovanja.
Vprasaj Altija zakaj ima Barka se vedno doma in sam pravi da ne bo Bark ocka.Le zakaj ga ni oddal,prodal....

Pa dejmo še vzreditelje.
Imamo vzreditelje in rejce. Vzreditelje trg potrebuje, za rejce bi bilo pa bolje ko jih ne bi bilo. Če gremo čit po teoriji, brez veenja, da je dejansko tud velik ljudi ki jih tehnično označujemo za vzreditelje, ker imajo morda celo registrirano psarno, delajo pa kot tazadnji dvoriščni rejci.

No...vzreditelji imajo pse zato ker jih imajo radi. To je nesporno. Hkrati pa kot gornji lovec, potrebujejo UPORABNE PSE. Torej plodne pse, ki ustrezajo kriterijem za razplod (tako eksterijernim, kot temperamentnih, karakternih in zdravstvenih kriterijih). Ker mnogi od teh vzrediteljev niso nobeni magnati, jih večina vzreja z nekje od 3-6 psi. Malo je takih ki imajo morda še kakega v solasti, in še manj takih ki imajo več kot 8 psov. KO se tkemu človeku prekine "tok rojstev" in je čas za upokojit psice, bi v primeru da jim ne bi našel novega doma, lepo zaprl vzrejo in se začel it dom za ostarele.
Medtem pa ko bi nek vesten in za vas mile duše idealen, človeški vzreditelj sedel doma in bil na nekajletnem prisilnem dopustu z morda enim leglom na leto od kake mlajše psice, ali dvema, bi cel kup enih ljubiteljev ki nimajo pojma, veselo plodilo svoje pse in jih spravljalo na trg.
Ko bi se po prisilnem dopustu vzreditelj spet reaktviral, bi moral spet malo "nazaj prit", ob tem, bi imel pa nov problem...v času ko ni vzrediteljev pravega kova, jim ljubiteljski rejci naredijo ogromno škode, ki jo na konc pokasira najmanj krivi člen. Škoda? Ja samo poglejmo si kolk škarta se koti in zarad neumnosti vzrediteljev, ki furajo kao neko svetost življenja, celo preživi, čeprav bi moralo bit po vseh pravilih odstranjeno iz legla. O tem kolk so natančni pri pregledu legel vzrejni refeenti, ki tega škarta ne opazijo, ne bi.

Na kratko rečeno: če hočete imet ok pse in zdrave pse, potem morate vzet v zakup, da nekateri psi pač niso "navadni psi". V življenju imajo "višji namen". In ta je ta, da imajo navadni ljudje, lahko zdrave, (magar) navadne pse.

Seveda pa noben resen in vesten vzreditelj, svojega penzijonista, ki mu konc koncev ta isti vzreditelj kar nekaj dolguje, nikol ne bi dal v azil, ampak si prizadeva najt najboljši možni dom takemu psu.

In kot je bilo rečeno prej: vsaki psici ki pride iz krdela, je nova "enopasja" družina PLUS. NE minus.

Branka
Primerjava je neumestna in ti moram vrniti v razmislek
Ali odobravas,oddajo otroka,komu je dokazana hiba in ves da bos trpel z njim celo zivljenje?!!!
Sedaj vidis,zakaj se mi zdi neumestna primerjava.Oddati psa je lazje kot otroka,ce sem odkrit.Manj se bom pocutil krivega,ce bom oddal psa kot pa otroka.Oddati otroka je v vecini primerov huda travma,ki se jo zavejo sele kasneje,ko je ze prepozno.Tista,ki nima travme je lahko samo brezcutna........

klaus...eni psi imajo slabe živce. veš, pri enih ni treba da lastnik kaj "zaj...". se kar lepo rodijo taki.
Ti dam primer dveh, treh bokserjev? Prima se po 5,5 mesecih preživetih pri meni, napoti živet v mesto. Nikoli nobenih travm. Ko sem prvo petardo vrgel pred novim letom, sta se psici zdrznili. To je pa vse. V mestu se zdrzneta ob kaki novosti (recimo pod zvočnikom v BTCju. Ko se obrnejo in gredo še enkrat mimo, je kot, da zvočnika ne bi bilo. NOBENIH FOBIJ torej nimata. V volčini sta bili pa v naravi, brez pretiranega hrupa, itd.

Psička ki je tudi v šoli, iste pasme, ima fobije. Pa je gor rasla od 2 meseca pri ljudeh ki niso kinološko neizobraženi. Poštimajo eno, pa se pojavi druga.

mislim, da nekateri v nekih stvareh fejst stopate v čevlje ki jim niste dorasli in debaterate o stvareh o katerih ne veste prav veliko.

Bark je moj hišni ljubljenec. Par tako Brina. Kupljena sta bila z namenom družabništva, ko sem se z idejo o lastni vzreji zgolj spogledoval. Z jajci ali brez, mi Bark "dela". Enako naša neuravnovešenka Brina. Za vse ostale sem že ob prihodu vedel in bil psihično pripravljen na to, da jim bom v nekem momentu, rabil najt nov dom. Ker so bile psice, kupljene namensko. Tu ne bi izhajal iz stališča, da to delam v korist bodočih kupcev, da bodo imeli vsaj od enega normalnega priložnost mladiče vzet. Ker to delam zarad svoje želje po tem, da bi dobre pse "delal". To da so dobri, pa seveda tud novim lastnikom nekaj pomeni. Drugač bi vsi vosičane in Mjeve bolgare kupoval.

Alti je vzreditelj.  Kot ti je  sam povedal...  primerjava  vzrejno odsluženega psa  tukaj ni  isto ;).  Tudi jaz se psu ne bi odpovedala, zaradi take hibe.
 Lovska  in športna kinologija  sta za enkrat  še vedno  dva  različna pojma( žal... tako je)
Lovski pes kateri ne  opravi PNZ-ja(  preizkusa naravnih zasnov)  ne  sme  biti  v lovišču.  Človek ( sosed)je lovski čuvaj  -  poklicno!...  torej  on v svoji službi potrebuje  psa.
Glede šolanja  in pravilne vzgoje.... ne bi.  Bliska je oddal pri starosti  3 let...
Izšolal je pa  tudi še kakšnega  tujega psa  poleg  svojih. ;)
( in če smo že ravno pri tem  kam , da pa vojska in policija  streloplahe  pse ;)-  ponavadi se  oddajo  v  roke  drugim lastnikom)
Kaj  je tukaj težko razumeti?....

Večina vas gleda  na to  precej  iz  ljubiteljskega stališča.  Tudi jaz imam  pse  ljubiteljsko  in ne  zaradi delovnih potreb.
Včasih je pa potrebno situacijo pogledati tudi iz drugega  zornega kota.

uf alti si me prehitel v odgovoru :)

Vidva lumpa!
V odgovor sta vpletla novi komponenti  "sluzben"in "vzrejno odsluzen".Menim,da je to cisto drugo poglavje in ne spada k temi neposredno ampak posredno.Kaj kdo dela v sluzbi in ,ce si sluzbeno delo nosi domov ne bi smelo biti tema pogovora.
Govorimo o amaterski ravni in ne mesat profesionalnega statusa.
Ce sem iskren nebi nikoli imel odsluzenega policijskega psa.Taksen pes ni bil dresiran za domaco uporabo in se je navadil sele tik pred smrtjo na "nas otroke",ki smo ga hoteli.........Se ko sedaj pomislim,je bila to najvecja striceva bedarija,ko ga je pripeljal domov.Policijski je za vedno policijski!

glede  otrok:  Ponavadi  za  otroke  katerih starši so nesposobni skrbeti za njih( narkomani, alkoholiki,psihiči.itd), poskrbi kar  država.
Čeprav....  zopet en naš  trapast  zakon.  dajo ga v  rejniške  družine.... če ima srečo odrašča, v zdravem okolju, če pa ne.... pa :-X
Vsekakor  bi bilo bolje da , bi se ga dalo v posvojitev nekomu , ki  bi mu nudil  tudi  čustva.  ( ne rečem , da nekateri skrbniki ne...  so pa  tudi  taki  , ki to delajo  zgolj zaradi  denarja :-\..na žalost)
Otroci  z  psihičnimi motnjami... ali  z  kakšnim koli sindromom(  down-ovim  itd),  pa  ponavadi  resnično pristanejo v zavodih.  Je pa  zopet  na starših  ali ga  zavodu  prepustijo... ali ne
Vsekakor  zelo težka   debata......  sploh pa ne  bi mogla  razmišljat in dajat nekih  mnenj  o tem ker sama  nisem primerna za take debate.(  nimam izkušenj niti ne poznam primerov)


Glede  psov/  vzreditelji/lastniki.
Se pa popolnoma  strinjam  z  Altijem.  Veliko ,če  ne  največ  za  psa  naredi  pa  prav vzreditelj.
Dober vzreditelj  lahko(  po izkušnjah katere naj bi imel) presodi, na podlagi želja kupca kakšen pes je primeren zanj.
Ponavadi se  vsak  kupec  zjasne  kakšnega  psa si želi in zakaj.  naloga  vzreditelja je pa  ,  ali  bodočemu  kupcu da tisto kar si želi ali mu  poturi  nek približek.

Moja Dina je bila  namenjena  za lov na divje prašiče->  nekemu Italjanu.
Vzreditelj  jo je oddal  pri  dveh mesecih in pol.Če mene  vprašaš...  takrat  niti  približno  še ni mogel  preceniti, ali bo psica  sposobna opravljati  nalogo katera  naj bi ji bila  določena.
Dal jo je za naskok ::).
Potem  jo je pa  lastnik psa, začel  vzgajati.  In v dobrem mesecu  in pol je prišel do zaključka,  da je  psica  sposobna dati od sebe  veliko več,  kot zgolj  pogona  .  Pri   3 mesecih starosti je  aportirala  race  iz vode  in to  s takim veseljem in vnemo-tako velike , da  ko  ji je bila pretežka  za prinest jo je  ritensko  zvlekla  iz  vode.
In na tej podlagi in  še kasneje  glede  na  njeno  dominantnost(  psica ne zna odnehati) se je lastnik psa( ne psice)  odločil,  da  ni primerna  za tak način dela.  Ker ne bi  dočakala  4 let starosti.
Torej  ali bi bilo  odgovorno... oz. moralno  psa  dati nekomu, ki je  želel  od  njega  nekaj povsem drugega?
Je pa  vsekakor lep  primerek  svoje pasme  in  bi  lahko svoj prispevek  , dala  tudi  za dobrobit  pasme.
Tako  je Dina pristala, v mojih rokah.  Šolam jo še vedno  njenim potrebam  primerno(  in  nujno)  Kočljivih  situacij se izogibava(  kjer  bi lahko  dobila  kakšno poškodbo zaradi njene hibe).  In ,  ko bo  dovolj  izučena,  bo pač  tiste vrste  pes  ki  bo  svoje  znanje kazal na  delovnih tekmah,   lova  se bo  udeleževala  zgolj  ljubiteljsko.
Ko pa ne bo  na  delu bo pa hišni ljubljenček.
In  to je tudi najboljše zanjo.
Italjan je  pa dobil drugega  psa... njegovim potrebam primernega.

Včasih se je  resnično potrebno zamisliti  tudi nad nekaterimi vzreditelji in njihovo odgovorostjo  oddaje mladičev, če ne kar parjenja  .

viš ko ne veš...policijski pes, mišljeno kot pes ki je bil skoten v policiji (sedaj pa jih ne kotijo več, ampak delno šolane lepo nekoliko starejše odkupijo) je po tistem ko so naredili preizkuse naravnih zasnov, šel direktno stran. Niti šolat ga niso začeli.
Praksa je pa taka, da oslužene delovne pse iz policije, v 90% vzame za domačega psa, njihov vodnik. Ker imaš prav: policijsko šolan pes ni za vsake roke.
Seveda je tudi vprašanje ZA KAKŠNE NALOGE je bil šolan pes. Psa za demonstrante razganjat al pa zaščitnega psa, sigurno da ne more met vsak. Sledarja ali kaj podobnega, pa lazje, oz. komot.

Ce so tako nekoc delali ni nic zame spornega.Oni so pofesionalci,ki ne rabijo skarta.Sporno se mi zdi ,ce bi profesionalec tako se delal doma,to pa je nekaj drugega.In tale lovski cuvaj se obnasa malo sluzbeno doma.Sluzbenih psov nimas kaj doma vzgajati.Sluzba je sluzba,druzba pa druzba.Si predstavljas kaksna anarhija in siva ekonomija je to.Ne mores se doma obnasati kot v sluzbi!Ce se,nisi profesionalec.Ce ti sluzba dovoli uporabljati domacega psa za sluzbene potrebe,je spet nekaj drugega,vendar je to tvoj pes,ki ga ne smes z izgovorom ,da ni dobro za sluzbo odslovit.To pa je se vecja neumnost obeh.Privat psa dal naprej,ker ni dober za sluzbo!Lepo vas prosim,a se vam to zdi normalno.
Rad bi videl policaja,ki bi se vozil s svojim osebnim avtomobilom,ker je boljsi od sluzbenega oz bi ga zaradi tega ker nima 300KM prodal(podaril)ker bi nekdo vseeno se imel koristi od njega.

 :o človeški škart??? a ste vi normalni?

Galy,
ne dobesedno prevajati,glej v celoti.Ce iz konteksta vzames je res hudo.

Oprosti, ampak  ne poznaš zdeve .
Določene  službe  so 24/7 ;)
kakšna siva ekonomija.  Lovski pes mora imeti  opravljen  VP1,  (  nekakšen tečaj poslušnosti) PNZ-  To je sveto!  potem za  jamarje(  kar  jazbečar je) še  opravljen  preizkus iz te discipline.
V kolikor pa pes, ne opravi  PNZ-ja  zaradi kakršne koli hibe  pa  tak pes ni primeren in ne sme biti  uporaben v lovišču.
Določeni  poklici  imajo  pse za  pomoč pri svojem delu  kar lepo  nastanjene  v domači oskrbi.
Denar katerega  so deležni   za  plačilo  psu pa  dobijo šele po  opravljenih preizkusih.
Določeni ljudje kateri opravljajo svoj poklic  s pomočjo psa  morajo najprej psa kupiti, potem izšolati,  in šele  ko se pes  izkaže pri delu dobijo  neko "bagatelo"- za plačilo.
Prej pa lepo iz lastnega  žepa  sponzorirajo državo ;)....  in če  pes ne naredi  izpita...  državo  boli k***c  za  psa.

A razumeš kaj ti hočem povedati.
Policijski psi,  vojaški psi, določeni  lovski psi.... so  službeni psi. ;) - torej  orodje.
Žal!!!!... verjamem , pa da je  ljubiteljskim lastnikom težko razumeti tako situacijo.

Neumnost in naivnost.Ce sluzba rabi psa ga bo imela,ali najela.Izgovori,da moram sam poskrbeti za psa,da bom lahko opravljal sluzbo so iz trte zviti in naivnost tistih ,ki verjamejo v to.Da ,dobim nadomestilo za vzgojenega sluzbenega psa v lastni reziji verjamem.Samo bodi brez skrbi ,da nebo nihce sel v svojo skodo.Naivno bi bilo ,ce bi to verjel.Denar je denar.Mati Terezije  ni vec.Ce pa je kje kdo,ki dela tako je lolek.In smo ponovno na zacetku z izgovorom ,da ni dober za sluzbo ga dajem naprej oz prodam ker je skart.
Kar se zakonov 24/7in VP1 izpitov tice,so v tem primeru brezpredmetni.Saj ne debatiramo kaj vse rabi sluzben pes.Debatiramo o tem kaj delamo,ko domaci kosmatinci ne dosezejo nasih pricakovanj,se jih navelicamo ali spoznamo,da nismo z njimi zadovoljni.Nasa bolezen,financno stanje.....,naj ne bi bila predmet pogovora.Bolj nas zanima moralna plat in vse kar spada zraven,ki te pripelje do tega ,da se ga hoces znebiti,na tak ali drugacen nacin.Dejstvo je,da se ga hocemo znebiti ker ni dosegel NASEGA ......

Pomembno  državi je zgolj to , da    človek v njihovi službi opravlja svoj poklic ( v tem primeru-  primerno skrbi za  divjad...  vključno  s tem , da preprečuje  , da  kdo ne krade njihove lastnine(divjadi- raubšica ... za enkrat je  lastnik divjadi še vedno država).... če za to rabi   psa  ok.  Če je pes pri tem uspešen, lastnik dobi  neko  žepnino za tega psa in delno povrnjene stroške.  Delovni čas je  24  ur na dan.  Če je  uspešen pri svojem delu  službo obdrži  če je  neuspešen  ga  šutnejo v rit...( pa njegovega  psa  tud.)
Če  pes ni  uspešen  , pa vendar  človek pri opravljanju takega  poklica,  potrebuje  psa... mu bodo  direktno v glavo povedali , naj  si  za svojega  potrebe  pri delu  primernega psa  tudi  usposobi.
Če  ima  pa  on  doma psa  katerga ni mogoče  izšolati v namen opravljanja  dela....... "his lost"... ali pa  vzreditelja  prebutat.
Potem pa  verjemi kar hočeš!

off topic
Policijski avtomobili  tukaj  niso enaki. ;D  Ti ko avto  kupiš  že  dela  z polno močjo.  Psa pa  kupiš kot mladiča  vsaj lovskega  ker  njegov proces zagona je  pa  od  3- 18  mesca starosti. ;)
lahko pa  dava  drug primer. :)
Država  plača  cestarja....  on za  delo potrebuje  metlo.  Kupit si jo more  na  lastne stroške  po njegovih potrebah primerno(  reciva  da  rabi posebno metlo  katere  država nima v skladišču ;)).
Če  ima  metla  nalomljen  štil...  in cestar  z njo ne more delat.....  kaj to briga  državo  oni mu plačajo eno metlo... če je pa on  škart  kupil... ima  pa  zlomljeno lahko doma  ali jo pa  da  eni  niskopritlični babnici  za pometanje dvorišča, sebi mora pa  novo kupit  tako , da bo lahko z njo delal...  pri plači pa predloži  račun zanjo  in mu  stroške povrnejo..
A  sedaj  razumeš ;) ;D

In ne boš me prepričal, da je  neodgovorno  ravnanje in dejanje  , če daš psa  v roke lastniku , kateri mu glede na njegove potrebe lahko nudi več.
Sploh pa ne v tem primeru.
Sem ti že povedala  , da  lovska kinologija  je  svoj pojem.
Veliko lovcev je še vedno  za  hobi( večina)....  malo se pozanimaj  kam gredo  psi ( pri nekaterih) kateri ne opravijo  PNZ-ja....  v večna  ... po veliki večini  :( (v pnz je vključen tudi  preizkus  strelomirnosti  in  ostalih  sposobnosti  za  delo  nujnih)
Sicer sem pa  že rekla  , da ne bom  tukaj  o  določenih  temah.

Vem, da ste bili dobronamerni, samo hvala bogu, MENI STE ODPRLI OČI.  Začenjam se spraševati kakšno orodje za doseganje mojih uspehov so te moje mrcine.
Strežem jih spredaj in zadaj, mrhe pa se blagovolijo odzvati na klic, če ravno nimajo kakega drugega dela.

Na sedežno  se lahko spravim le pod pogojem, da imajo slučajno kak opravek v spalnici, jem pa tako ali tako naskrivaj.

Po vsem tem branju sem se začel zavedati,  da sem prej, preden sem jih imel čisto spodobno živel  in kar je najbolj pomembno:  za uresničevanje svojih ambicij in za dosego uspehov sem imel bistveno več časa.

ups  sem spregledala  tvoj prvi stavek.... ja  točno tako... najame  ga.
Ampak  usposobljenega. ;)
To je ta  žepnina  o kateri govorim. ;)

Ste pozabl na še ene pse v službi...vodičev slepih, asistentov invalidom itd...tudi za te poiščejo nove domove, če se izkažejo za neprimerne...pogosto šele po enem letu starosti ;)

No kako je  pa  s temi  psi?
Nekdo ,ki je slep  kupi psa vodnika...  torej  izšolanega psa(  logično... ne?).
Kdo pa  krije stroške v času  šolanja in vzgoje takega psa?
Močno dvomim , da  država.

Ja država rabi tudi ministre, ki tudi rabijo metle, da temeljito pometejo vsakič, ko se zamenja oblast.  Za razliko od cestarjev si metel ne kupujejo sami, zato jim je "škart" toliko lažje zamenjati.

;D ;D ;D
Pa še kaj bi lahko pometli.  Npr.  odcvetele  športnike,  ki se  jih financira iz proračuna.  Uni se pa veselo pasejo in jih prav briga za dosežke.  Če pa že kaj naredijo  pa  nagrado v  žep  strpajo.  Če  bi  država tisti denar namenila,  za  kakšno bolj pomembno  stvar( v tem primeru  za  službene pse....  s katerimi se tako rada  ponaša-  potem ko so  dobri), bi  bilo  tudi  marsikaj  boljše. ;)

Kaj češ, eni smo pač obsojeni na pasje življenje. Vključno s športniki, saj gre ves šport v maloro. Pa ne po krivdi športnikov.

Nope, sporočilo obeh tekstov je še slabše.
1. s tistim stavkom o »odstranitvi škarta, takoj ko se ta rodi« altervita kaže svoje veliko neznanje (ja, očitno bo treba še malo brati)
2. definicija »škarta« bi bila težka, se strinjaš?
3. samo žalost? Ma, dajte no…
4. nekdo, ki je bil vsaj en teden spremljevalec v koloniji in je vse, kar je odnesel s sabo povezano z denarjem… oprosti, zelo žalostno.

Primerjati pse in otroke na tak način je nedopustljivo (veste kaj me čudi? Na teh parih straneh vsi zagovarjate pse – otrok nihče).
Glede na to, da forum ni več ljubiteljski in da naj bi deloval na »višji ravni«, ter da – konec koncev – cenzurirate vsako malenkost… Jana, mislim da nisem edina, ki se ji zdi tako pisanje odvratno, predvsem pa neprimerno za javen forum. Predstavljajte si čez eno leto naključnega obiskovalca, ki bo naletel na take oslarije.

Ko že govorite o pravilni porazdelitvi denarja v naši državi: meni je najbolj všeč vojska. Vsak dan namreč na poti v Ljubljano gledam kolone vojaške mašinerije. >:(

*****

Apak ker nekateri pač vstrajno vmešavajo v pasje razgovore otroke, sem stvar komentiral iz čistega vidika selekcije. In za selekcijo, ti povem, da je denar ki ga požre en mongoloiden otrok na primer, direktno z lopato vržen stran. MEDTEM KO imamo socijalno ogrožene otroke ki jim socijalno stanje tud dolgoročno lahko na zdravje udari, pa ko bodo nekoč davkoplačevalci. In če bi vanje vložili, bi bili lahko morda še "težji davkoplačevalci".
In dej si preberi: HKRATI s tem ko imamo ekipe ki skrbijo za tisto kar je človeškega rodu un družbeno nekoristno, država plača okol 80.000 sit na mesec po psu nekemu privatniku. Ob tem imamo pa tolko LJUDI, OTROK. Nepreskrbljenih.
KOnc koncev: zakaj drnovšek hodi med sebi podobne v darfur, pa se gre akcijo. NEj naredi akcijo da v sloveniji ne bo niti enega otroka ki bi bil lačen in ki bi moral domače naloge delat ob sveči!!!


Ampak res...nehejmo v pasje stvari mešat ljudi. NI primerjave, ni higijenično. Pes ni otrok. dejte si že zapomnit. pes je žival ki je svetlobna leta daleč od tega da bi bil kakorkoli podoben človeku. nobene pasje situacije ne moremo prenašat na človeški svet. So spremljevalci. So plus, ne pa enako.

Zanimiv pogovor je tekel med tem.
Dmayanti,
Pocasi bomo prisli nasemu lovcu do dna,stvari se bistrijo.Ce clovek dela pogodbeno za nekoga,potem si mora res vse sam kupiti za opravljanje dela.Naj bo to cestar,cistilni servis,pralnica ali sofer ali gozdni cuvaj.Najemodajalca res nic ne briga.Tudi mene ne bi.Ampak trenutno me nic ne briga zakaj on psa rabi in kako bo prisel do njega,mene samo zanima zakaj in na kaksen nacin se je skarta znebil.Ce tako nujno rabi psa za krivolovce bi mogoce bilo boljse kupiti ze formiranega ,naucenega psa.Sedaj smo pri italijanu,ki je pametno ravnal in si je psa raje kupil kot pa da bi delal skodo.To dejanje pa si odobravala z velikim veseljem.Tudi jaz.Vendar je to predrago in si raje sam vzgaja.Hkrati smo odgovorili tudi zakaj kupujejo invalidi psa ze solanega in ne opravijo dresure sami.Tisti,ki solajo prevzamejo vso odgovornost,da ni prevec skarta.Brez skrbi,tudi oni niso matere Tereze in bojda kar veliko zahtevajo za tako izsolane pse.Sicer je lepo bilo povedano v sozitjih,kako je invalid prisel do podobnega psa.
Pa kaj pol,ce sosed zna in ima izkusnje,ce je pritem hladnokrvno neusmiljen in se skrt povrhu.Mogoce se niti nikoli ni vprasal glede tega.

Pismo Klaus  teb je pa res  težko obrazložit, no  ;D ;)

Zagovarjam    da  psa  odda lastnik/  vaditelj,  v primeru, da ima  psa  za namen dela( bodisi  lov,  kriminalce,  delo  pri vojski,  invalidi  slepi  itd)  Seveda  v kolikor  se  izkaže , da pes  svoje naloge, ne bo mogel  opravljati.
In če  tak vodnik  temu psu  poišče še primernega lastnika, je  to  za moje pojme  zgolj v dobro psa.
Torej  psi  kateri so  za  namen  dela.  ena  skupina

Ne strinjam se pa  , da  odda  nek " hobi" lastnik  psa  ... zgolj zato, ker pes ne izpolnjuje  njegovih osebnih kriterijev.  Njemu pa pes ni sodelavec  ampak mu je luksus.  To je pa  druga  skupina  psov.
A sem bila sedaj dovolj jasna.
p.s.
In ne  unega  "kalabreza" niti  najmanj ne zagovarjam.  Zame je  tak  navadna lenčina.  On pa  ni  profi... ampak  hobi.  In če  ni sam sposoben  psa  vzgojiti in izšolati,  naj ga ne  ima.
Šolanje  psa  ni samo zato , da se pes nauči  ampak  ,da se  obadva  naučita  in navadita  en na drugega  pes  in lastnik.
p.s.s.
  Apriorij,  sosedovega  psa, je bilo delo.  Pomoč pri lovu.
In ker  pač  Blisku ni bilo do dela  ampak je bil po njegovem karakterju  bolj primeren za  družinskega psa  , je šel v lastništvo družini  In ja  podarjen je bil... če bi bil sosed  škrtuh  kot si rekel  bi ga  prodal. In ne  podaril ;)(  ker  pes  mu je  sigurno  kakšen strošek  tudi naredil  v treh letih...  a  se strinjaš? :).  In sedaj Blisk  " glumi glive"  in pegla  kavč ;D.
Kaj je v tem  slabega  za psa?????

mim tolčeš tudi ti damayanti glede kalabreza ki naj bi ne bil sposoben psa vzgojit (če se na splošno pogovarjamo seveda. pravgotovo je možno da je butelj, pa vendar je bolje posplošeno debatirat, kot pa posamezne primere delat splošne...poglejmo si kaj je bistveni naslov teme...)...Tvoj današnji pes (oz psica) je za njegove potrebe preprosto al "preveč" al pa "premal". "Ali-ali" pravim zato, ker o lovstvu nimam pojma in mi ni jasno tvoje pojasnilo okol tega kako in zakaj je psica pri tebi pristala.

Poglej top športnike...al pa resne lovce ki jim v ladah nivah psi ne obležijo ves čas lova, ker so tam zarad "fazona", uporabni so pa glih za golaž polizat na koncu iz lonca. Iščejo svoj ideal in psu ne oprostijo ama ništa. To ne pomeni da so leni, neprofiji al pa da ne znajo. Pri nekaterih, ki so dali tolk in tolk psov čez, je stvar taka, da ga dobesedno zavohajo, začutijo, če je taprav, oz če ni taprav.
Kje je bilo rečeno, da se morda dva tud ne ujameta kot tandem...mal nazaj mislim da...

Če grem k naslovu teme: Več al manj so vsi psi orodje. Eni psihične štose rihtajo, eni pa fizično delajo. Na začetku naročnih psov ni bilo, samo priročni so bili. kdor ni bil priročen, je pa v kotlu pristal in so z njim če ne sebe, sfutrali priročne pse.
Prej bi se začel spraševat, kako zaboga in kdaj, so psi izgubili namen in nehali bit orodje. Za krave oz vole mi je jasno: ko je traktor prišel...

in ko so nehali bit orodje tudi "orodni" psi, smo začel z : pregledi za kolke, pregledi za sluh, pregledi za PRA, pregledi za, kolke, komolce, hrbtenico JRD. Začeli smo debatirat o zajcjih ustnicah, razklanih nosovih, brezjajčnikih, volčjih žrelih, juvenilni spondilozi, zapletih pri kotitvah....v vzreji se gremo mamo naravo in ji tud kolkor je črnega za nohtom, ne pridemo blizu, ker po vsako ceno hočemo vse gor spravit....

...

Ekola eno osebno priznanje; altijeve besede dajo misliti.
Predno sem kupila svojega psa, sem bila totalno v podnu(razpad veze), počutila sem se prazno, neljubljeno, bla bla bla. In da bi potešila svojo praznino oz potrebo, da me nekdo potrebuje, sem si kupila psa, ki me je vesel tudi če imam mozolj na sredi nosu. Torej, bil je moj most, da sem se zopet dvignila v življenju; orodje, s katerim sem premagala svojo "depresijo". Kljub temu, da nisem dobila ravno psa, ki bi čutil z mano, temveč pobezljanega bika, ki mi je v začetku prinašal same težave in žalost, sva ostala skupaj. In ravno s to svojo težavnostjo, me je pripravil, da sem se ponovno socializirala v svetu. Velikokrat sem pomislila, da mu bo nekje drugje bolje, pri človeku, ki ga bo lahko porihtal, pa sem spredvidela, da dokler sem jaz razvalina, bo tudi pes. Šele ko sem začela delati na sebi, sem lahko začela delati na psu. In sedaj, ko sem se spravila iz tega začaranega kroga, je moj pes dokaj uravnoteženo bitje.

Pa saj ne rabis meni razlagat ,saj samo debatiramo in kvazi filozofiramo,malo je ze resnice v tem in ima nek smisel.Saj ni vazno kdo bo prej odnehal,zame je vazno,da se vsak zamisli in zacne razmisljati o temi.Ce bo vsak razmisljal o tem in si ustvaril svoj zakljucek je veliko.Se bolje pa je,ce se to javno pove oz.zapise.Visek bi bil.....

Osebno sem se naucil,da je za sluzbo skoda privat sredstev in svojega prostega casa.V vsakem primeru imas izgubo.Da se odlocis za nakup formiranega psa (za dosego cilja), ni nic slabega,nasprotno celo korajzno.Ni nujno,da sizaradi tega butelj,nesposobnez....
Alti je nekoc lepo napisal v smislu,ker nimam denarja za dobrega plemenjaka,si ga bom sam vzredil.....Na sreco se ni naredil veliko skode,vsaj take ne,da bi jo moral podariti.

Nisi me razumel...( mogoče  danes res  dolgovezim  )
Kalabrez je  lenčina.  On  ni  tiste  vrste,  da ne bi imel  časa  psa  izšolat.    Njemu se pač  ne da  ukvarjat    s šolanjem... on bi imel  psa  samo  takrat  in samo  za  tisto kar  rabi.
(  opravljanje  on:Če se je lahko hodil  v Slo  cenkat za  ceno psa...  in po  tri dni  bluzit  po oštarijah , bi imel  tud  psa čas izšolat.... pa  še kaj bi lahko rekla  na  njegov račun...   že po velikosta njegovega  vampa. :P)
On je hotel psa.  Z namenom , da ga bo  uporabljal  pri  pogonu  na divjih  prašičih.
Zdej  je pa  že  tukaj  zanka...  on je  hotel nemškega  žimavca. Torej  ptičarja... to pa  zato ker te  vrste psi  so    lahko tudi vsesplošno uporabni(Ti  pa  že  beseda  pove za kaj so pa najbolj primerni).  Za  prasce  bi lahko  imel  tudi  drugo  pasmo(  pa  skoraj še bolj primerna bi bila ;)).... je pa res  , da  bi se  mu  ta  druga  pasma  bolj  odaljevala od njega....  torej  bi on  moral psa  čakati  tudi  kakšno  uro ali dve...  ptičar je pa  kratek pes  in  če opravi delo ga  opravi  v najkrajšem možnem času......  A je dokaz ;)
A je  lenčina  a ni? ;D
In  on  ni  nič  izbiral  kakšnega  psa    iz legla.  On je  samo dal  naročilo...  tako  kot za  avto...  tako pasmo psa,  toliko denarja dam za njega( nič važno pes/psica) imel ga bom za to in to in  hočem da  to zna.
Torej  ta  vzreditelj( psa- plemenjaka) je pa ljubitelj pasme.  In  se mu je  te  psice  katero je  drugi  vzreditelj( lastnik psice)  , kalabrezu namenil  zdelo škoda.  Zato  sem do nje prišla  jaz.  Njemu  pa  je zrihtal   psa, kateri je  primeren za njegovo  vrsto dela...  torej  psa  kateri  ima  opravljen  PNZ(  za silo)   in nima opravljene  vzrejne preizkušnje....  torej  psa ki je  po  vzrediteljski oceni manj vreden  kot  nek  drug, ki je  pa za  nadaljno vzrejo....  Honorarca  mu je  zrihtal ;)
( čeprav jaz  kalabrezu  tud  rdeče pese ne bi dala  , kaj šele  psa....  pri takem odnosu  kot ga je imel... pa pustimo  to ni pomembno)

In ja seveda  ... sem se nekje  že  strinjala  s teboj  , da so  vsi  psi  neke vrste  orodje  in  v tem ni nič  spornega . 
Tudi moja dva.
Ne maram , pa  da se ima  pse za  potrošni material.  To mi je pa  etično sporno,  ker  nek odnos  do živega  bitja  pa  tudi mora  biti. :)...  a  je tako?

Saj vem , da je samo  debata in kvazi  filozofija.... ampak  sem ti vseeno  hotla  to  razložit, no  :).
Dones  se mi slučajno da  filozofirat  na dolgo in široko 8).
Ne mi tega  veselja  vzet  :-[

o.k,ali ze kaj razmisljas?

Sem prišla  že do zaključka... da je  čas  , da neham dolgovezit ;) :) Vsak ima  svoje mnenje in prav je tako...  če ga ne bi imeli bi bil svet dolgočasen. (Je bila  pa danes  prav prijetna  debata :)......  bokseraši  ste  res marsikaj  ;) ;D...  dolgočasni pa niste  nikoli :))
.....trenutno pa razmišljam  ... ali bom gledala sedajle  vojno svetov  ali ne(  ponavadi se mi potem celo noč od vesolcev sanja :P)
Je pa moje  pasje  orodje do sedajle  že  prav  prijetno posteljo ogrelo... zdej jih pa  dokončno lahko  izkoristim ;D

ni za kej. sej sem rekel, da so vsi orodja. psiho al pa fizična. tud tableta prod bolečini je orodje.

Alti je nekoc lepo napisal v smislu,ker nimam denarja za dobrega plemenjaka KUPIT ( VELIKA RAZLIKA V KONTEKSTU_ PA CCA 15.000 evrov) ,si ga bom sam vzredil.....

damayanti: tvoj vzreditelj ki je za psa svoje pasme vzel naročilo ki je kazalo na bebavost kupca....on je lolek, ker je italjanu podlegel zarad evrov.

Meni so prvič psa prišli kupit, jim ga dal nisem. KEr so razumeli da sem jim dobro hotel, imajo leto kasneje mojo psico. Ker sem dobro psu hotel predvsem, in seveda tud psici. Vsakemu svoje (ups zdaj pa za Suum Quique psarno delam reklamo....)

No, medtem, ko nekatera orodja ogrevajo postelje, so se moja orodja lotila računalnika.  Znajo ga vključiti, ko  tega ni treba in kar je še huje, znajo ga tudi izključiti, ko je tega najmanj treba. Vse visoko doneče in modre besede, ki sem jih ure in ure skrbno sestavljal,  da ne bi izpadel neuk, neveden, bedast, ti grejo z enim pritiskom tace v maloro.
Zdaj se dogovarjamo glede operacijskega sistema. Stara dva sta za Windows, Dom in Del boy kot pripadnika mlajše in bolj odprte generacije pa zagovarjata linux.  Problem so le tipkovnice, ki imajo po mnenju mojih "orodij" za njihove šape malce premajhne tipke.

Nič hudega, ima plačan velik paket

Če bi imel kaj manjšega (buldoga), ti do vrha mize z računalnikom niti ne bi prišel. Zato pa se ukvarja z aktivnim nižanjem mize, da bo nekoč lahko prišla do računalnika.

ja, verjetno je res treba delat sistematično in na dolgi rok. tega pa hiperaktivci nismo sposobni. Predlolgo traja.

Alti,kljub popravku,ga se nekaj casa verjetno ne bos imel!Bo treba sparat in vsak skart porabit.
Kaksna vojna zvezd,ogreta postelja!Na sprehod tako kot jaz in moja speca lenoba poleg mene.Med tem ko jaz srfam je po zvoku sodec sanjal nekaj lepega...

ja, ...ma smo konkurenca, no!

danes, ko vem več bi lahko rekel: ker nimam denarja za kupit plemenjaka....bom vrgel puško v koruzo. danes se ga ne vzredi več, ampak ti ga frend naredi al pa ga kupiš od sodnika ki sodi svetovno specijalko.
To je pa leto 2000-...postajamo amerika. Izgled in denar šteje.

Ja,ja samo ne smes pozabiti,da za ob primera rabis evre.Edino puska bi bila lahko zastonj,ce jo imas,seveda.

Seveda  je podlegel.  Pa  še marsikakšen pred njim že  in  za njim bo tudi :P
Vidiš  to je pa to.  Glede tega sem se  pizdila v tisti temi  " cena psov".
Te  pasme psi se pri nas  prodajajo( mladiči  )  po  cca 400 eur.  To  pa  zaradi  trga >:(.
Italjan je  pa  pokazal  800  eur  in rekel  , da  hoče  imet pa  še delno  izšolanega  psa  z  opravljenim  PNZ.  In ga je dobil.

Klaus:A  ob pol  polnoči  imate  pri vas  sprehode :o ;D....  pismo  to  pa nisem vedela  , da  je pasma  že  tolk napredovala  , da ima  night-vision ;D ;D ;)
Mi še vedno podnevi  okrog  lazimo :-[.... ;D

Klovn:  da ne boš  mislil......  tvoji  samo  pc  ugašajo....  moji so pa  na  umazano perilo  specializirani ;D.....  imata  žensko  vodnico, pa  sta se  očitno  bolj na gospodinjska  posla  verzirala :D
Sedaj  moram  samo še  naštudirat , da ga  bosta  znala  ločit- na  barvasto  in belo  in  v  pralni stroj znosit :)... pa bo  mision complete 8)

Ko pa je taksen mir in naju nihce ne moti,vse je najino!