mojpes.net

Nekaj dni se je pojavljala ob robu gozda in ušla, ko je koga zagledala. Danes se je približala hiši in presodila sem, da je čas za akcijo. Psička je tako izmučena, sestradana, dehidrirana in polna klopov...da niti bežat ni mogla dosti. Tudi šavsala ni, samo nakazovala je, naj ji ne hodim preblizu. Spodnjo čeljust ima precej krajšo, nisem pa še uspela ugotoviti, ali gre za genetsko reč ali poškodbo. Rok se boji, ampak prejle je že malo pomahala z repkom...stara je manj kot leto dni, ime ji bo Vila. Slike sledijo. Lp vsem.

A ja, najdena v Hotedršici. Saj ne, da bi si bivši skrbnik želel srečati z mano, pa vseeno v informacijo.

http://www.moj-album.com/slike/1601452/iNssxBinz6CkKZPS.jpg
http://www.moj-album.com/slike/1601452/AstrOEtn6L5jvOHz.jpg

Smetka,očitno zdaj zapuščenčki že kar sami najdejo do tebe ;)

Ne, ujela sem jo v Hotedršici.

Očitno sem danes popolnoma zmedena :D  Moraš pa prinati, da misel niti ni tako slaba ;)

Kakšno lepo pravljično ime... ::) Vili želim eno lepo pravljico s srečnim koncem... :-*

Takega nenavadnega psa še nisem videla. Predvsem nikakor ne moreš potuhtati,
kaj si v nekem momentu misli, ker ne daje nobenih "uporabnih" informacij od
sebe. Bojda pa je v vedenju ogromna razlika od včeraj na danes!

Slikice pa povedo marsikaj.....

žalosten pogled:
http://www.moj-album.com/slike/76039/7fanj3GKXzvlrBtM.v.jpg

ko stoji, je malce negotova:
http://www.moj-album.com/slike/76039/AEY0u8gCOrFWsANi.v.jpg

shujšana do kosti:
http://www.moj-album.com/slike/76039/Je8gnqKdGlWwZjF2.v.jpg

kar kmalu se je dokaj sproščeno zleknila na sonce, njena suha dlaka je kar
štrlela:
http://www.moj-album.com/slike/76039/YIEKrPNVvEYIVoPi.v.jpg

tu pa se dobro vidi, koliko je krajša spodnja čeljust:
http://www.moj-album.com/slike/76039/3sf503JBRQP6WMby.v.jpg

Kakorkoli obrneš, simpatična, nežna in glede na to, kaj je prestala, precej zaupljiva. Nekoga bo imela zelo rada.

lp, Katarina

Zgleda prav simpatično in verjamem, da ko bo videla da ji nihče nič noče, da bo tudi spremenila vedenje.

Upam, da čim prej najde koga.

Jezus marička, kako je shirana!  :(

 >:( ostržka

Ko bi bila le samo shirana...tole njeno vedenje je res nenavadno. Večino časa deluje tako, kot da se ne zna obnašat v nobeni situaciji, da bi sicer rada sodelovala, pa ne ve, kako...Bo čas prinesel svoje, si mislim. Ne ve niti tega, kje se lula in kaka, pa to navsezadnje naredi v pesjek...okej, nič novega, ampak da se potem točno v to uleže...Pa ko bi bilo le to. Vem sicer, da to ni posebna reklama zanjo, ampak tako ta trenutek je. Upam, da se bo obrnilo v pravo smer.

Važno je, da bi rada sodelovala. Se bo že naučila...
Meni se je zdela taka nežna dušica, ki hrepeni po bližini in toplini. Je pa res, da deluje malce zmedeno. Še ena taka, ki bo potrebovala potrpežljivega lastnika.

Kako je z revčko?  :( Sploh mi ne gre v glavo kako sesuta je! Če bi jo namočil v vodo bi bila pomoje še najbolj podobna kakemu hrtku...

eh ostržka

Slabo, fizično in psihično.

 :( :( :(

eh!

Mogoce bedasto vprasanje, ampak ali ji tako huda podgrizavost dela kaksne tezave pri hranjenju?

Sploh ni bedasto vprašanje...precejšnje težave ima, ja. Brikete sem ji dala samo zato, da vidim, če jih sploh lahko poje, pa ji to predstavlja uganko...tudi če bi rada. Sicer pa dobiva kuhano hrano, pa še po tem driska...vse gre od nje, kljub temu, da pazim, da ima majhne in po večkrat obroke, ampak to je že druga reč.

Danes smo imeli "nočno" pri nas. Sem si prisegla, da jo odpeljem na evtanazijo, če/ko bo imela prvi epileptični napad. Glede na stanje sem ga pričakovala....no, ponoči se je zgodilo v precej hudi obliki za videt. Zjutraj sem jo odpeljala, Vile ni več. Dalo bi se seveda zdravit, pa ugotavljat, od kod in zakaj...ampak tako sem se odločila.

Boga Vila :'( :'( :'( Naj ji bo sedaj lepo...

Zakaj se je pa dalo pričakovat napade (sorry za radovednost :-[)?

To je pa težko povedat...izkušnje najbrž. Smo imeli enkrat muco, pa Vila je tretji pes; po obnašanju sodeč jih pri takšnih lahko pričakuješ. Odsotnost, nezmožnost normalnega reagiranja na kakšno koli situacijo že...težko opisat. Ko se je znebila strahu pred mano, pa se je začela drgnit ob mene kot mački, zraven je poskušala na vsak način ugriznit v nogo...pa ne zato, ker bi bila huda(zakaj, ne vem)...in to je počela kar naprej. Eno uro, če je bila toliko časa zunaj. Kadar ni počela tega, je strmela v prazno in se ni odzivala, ali pa je spala tako trdno, da se je skoraj ni dalo zbudit...Prejšnja dva in muca so bili še slepi oz. so vsaj delovali tako...

Glede na to, kaj sem videla (pri njej) in kar sva predebatirali, sem prepričana, da si se odločila prav. Tudi zanjo.

lp, Katarina

Ojej, kr stisnl me je pri srcu. :( Ubogo dete malo... :'( Smetka, drži se.

Mogoče tale podatek pride prav še komu. 
Njeno obnašanje in epilepsija sta tipični za poškodovane možgane. Pa še spodnja čeljust.. Take hude anomalije v naravi ni.
Si upam trditi, da je to posledica zeo močnega udarca.
Reva uboga. Bo vsaj zdaj nekje na mavrici.

 :( Ja, čudežev ni!  :'( So samo ljudje, ki z bolečino sprejmejo odločitev, da odrešijo takšno revše!

Kaj naj ti rečem drugega kot, da mi je žal zanjo in za vse vas, ker vem da trpite! Njej je lepše tako!

Držite se!

eh ostržka  :(

Spodnja čeljust je bila takšna genetsko. Psička je imela vse zobe na svojem mestu...Sem prepričana, da je šlo pri njej za kombinacijo genetike in nikakršne oziroma zelo slabe oskrbe...tako fizične kot v smislu ukvarjanja z njo. Sicer pa...najbrž se bere, kot da sem kakšen robot, ko vas takole obveščam...ampak takšne stvari ostanejo in moram živet z njimi...s svojimi odločitvami torej o življenju drugih. Ni enostavno. Tolaži me vsaj to, da ni bila sama nekje v kakšnem gozdu.

Naj ji bo samo lepo! In, mislim, da je bilo tako bolje zanjo.
Zagotovo bo dobro poskrbljeno zanjo tudi tam na mavrici! :'(

Smetka, hvala za vse te podatke, se mi zdi, da je tako obveščanje dobro.

lp polonak

Smetka, žal mi je, vendar sem prepričana, da si se odločila pravilno.
Naj te tolaži, da si ji polepšala zadnjih nekaj dni, drži se!

Se strinjam z Nadjo, njeni zadnji dnevi so bili verjetno za njo pravi luksuz...Smetka pravilno si se odločila, seveda...zdaj se Vila preganja po neskončnem zelenem travniku z vsemi peseki, ki jih ni več z nami... vsi so zdravi in počesani pa vsak dan dobijo en veeeeeeelik šnicl za kosilo ;) Upam, da je RES tako ::)


Lp. vsem

Evtanazija je vedno najtežja odločitev za lastnika oziroma v tem primeru skrbnika živali. Smetka jaz se tolažim, da so na boljšem (tudi moje pokojne živalice) nekje, kjer jim ji treba trpeti.
lp
T.

Ja, saj se jaz tudi...ampak za vraga, vedno pride kak slab dan, pa se mi "privozijo" pred oči in v misli, pa si rečem, kaj pa če....Po drugi strani pa vem, zakaj in kdaj se tako odločim. Le sranje je, ker je treba živet s tem.
Tej punci sem privoščila najbolje, res. Toliko težje je delat z glavo takrat, ko se žival potrudiš ujet, da ji boš omogočil lepše življenje. Zaupala mi je, ne...

Ja, zaupala ti je in ti si naredila tisto, kar je najboljše zanjo. Vem, kako se počutiš, iz lastnih izkušenj. Jaz se po 4 letih še vedno zjokam, ampak vem, da smo takrat storili prav in smo Arija odrešili muk. Hvala bogu, da imajo živali to možnost, ljudje je nimamo.
Res si ji polepšala zadnje dni, da ni bila sama. Mogoče je pa čutila, da ji boš pomagala v lepši svet, brez bolečin...
Je pa vseeno hudo :'( :'( :'(

Mala lepotica s prelepim imenom, ko pride cas, se vidimo na oni strani mavrice. Mojim zgagam, ki so ze tam, sem narocila, naj pazijo nate.

Ja Smetka ti je..in vedela je zakaj in vedela je zakaj ravno tebi. Ni bila sama, bila si z njo. To je potrebovala. Nič ni naključno. Drži se, mi vsi pa mislimo na Vilo...



Tudi jaz mojemu borčku...Mi je hudo zanjo, res...hudo, kaj vse je morala pretrpet da je zdaj odrešena...

Vila...naj ti bo lepo..se srečamo...na nebu je nova zvezdica.

Diana

Ze od zjutraj se trudim napisati nekaj pametnega, kaksno spodbudno besedo, pa kar nic ne pade pod prste. :'( Zal mi je za malo punco, se bolj zal pa zate Polona, ker moras sprejemati taksne odlocitve. Drzi se. lp

sem jo imela čast spoznat... malo shirano pasje dete...  :'(

najbrž je tako najbolj prav. čeprav boli.

žal bremena takih težkih odločitev padejo ravno na ramena tistih, ki niso sami zakrivili takega poteka dogodkov in se trudijo zadeve popraviti, kolikor se le da. s tem paradoksom se najbrž ne bom nikoli povsem sprijaznila.

Mene najbrž spet čaka takšna odločitev  :( . Naš Jani je namreč spet na antibiotikih in zalivju (ledvička) pa se zadeva kar noče izboljšat ... Se še kar tolažim da bo jutri boljši  :-\ . Zato Polona glavo gor, pri tebi je bila vsaj zadnje ure ljubljena.
lp
T.

Redno spremljam na tem forumu vse, kar se dogaja tam pri vas, ampak tele besede so me primorale, da sem se sedaj prvič oglasila tukaj:


Nihče pri zdravi pameti ne bi nikdar pomislil kaj takega!!!
Toliko volje, truda in srca, kot ga vlagaš v delo s temi ubožci je vredno vse pohvale in če si se odločila tako, kot si se, vsi vemo, da si se zato, ker ni bilo druge izbire ...

Moja Roxi je tam zgoraj prav gotovo vesela družbe ... (z ovčarji - ali pa nekaj podobnega njim - se je vedno dobro razumela  ;))

Smetka drži se, psički je gotovo bolje na oni strani  :'(. Sigurno si se prav odločila.

Smetka drži se, radi te imamo (čeprav nekateri samo na daleč).