Miška & Maška

[delavec@amis.net]

Hvala za slikce, tako ste luštni. Veseli smo, da ste se našli z Mišo.    

l.p.

[berghaus]

Hvala, hvala.

Smetka, mi se pa jutri popoldne vidimo, ko pripeljemo Mišo, da se ji poberejo šivi. Imam pa dve vprašanji: kdaj se ji potem lahko sname satelit in pa, kako je s cepljenjem proti steklini? Se tudi ceplenje opravi pri vas? Verjetno ne, pač, samo vprašam. Kar na kliniki, mar ne?

 Lp

[berghaus]

Aha, ni panike, se bomo potem raje dogovorili s kliniko za male živali, ker nas ta vikend ne bo, bi se pa res radi znebili satelita. Nikar zamerit  za obisk pa velja, da prifrčimo takoj, ko bomo uskladili termine.

EDIT: na kliniki smo že dogovorjeni, tako, da ti Smetka mirno opravi kar imaš.

Me pa zanima kako je s tem cepljenjem. Lahko vpliva na pooperativno počutje? Tega pa nisem vedel, lahko bi si pa mislil seveda.Če je to to. Upam, da ne zameriš, ker toliko sprašujemo, a kaj, ko se ne rodiš pameten, hehe.

Zaenkrat pa lep pozdrav

[Smetka]

O, Postojnčani! Vidim, da se imate radi...

[berghaus]

Končno zopet pozdravljeni.Vem, veliko časa je preteklo vmes, a tudi zgodilo se je toliko tega, da mi verjetno ne boste niti verjeli.

Kot prvo, skoraj bi zgubili Mišo. Še zdaj nam ne gre v glavo, da obstajajo taki ljudje, ki so sposobni ogroziti tudi človeško življenje, kaj šele živalsko. Pa kar k dogodkom.

Tiste sobote smo namreč opazili, da se v Mišinem gobcu pojavlja kri. Kot običajno, sva se igrala z žogo, ki je bele barve in seveda so mi rdeči madeži kojci padli v oči. Pregledal sem njen gobec in opazil, da rahlo krvavi iz dlesni. Zdelo se mi je, da bo kriva nova kost, ki se jih kupi po 4 v vrečki, za čiščenje pasjih zob. Saj veste tiste, narejene iz kože. Zdela se mi je pretrda in preostra, no, vsaj tisti ostanki, ki se jih tudi Miša ni več dotaknila.

Prišla je nedelja, Mišino obnašanje pa je postalo hudo sumljivo. Nič več ni bila razigrana, samo počivala je non-stop. Izgubila je tudi  tek, pila pa je prekomerno. Prej se ji je čisto utrgalo, ko smo v roke vzeli povodec, zdaj se je komaj dvignila. V glavah so nam zazvonili alarmi, začeli smo vrteti telefon. Prvo smo klicali Polono, nato dežurnega veterinarja, ki nas je hotel pomiriti s tem, da je verjetno kuža samo kaj takega pojedel in bo zjutraj že vse v redu.

Pa ni bilo. Daleč od tega. Nihče od nas ni spal, ponoči je namreč začela hudo krvaveti iz gobčka. Bili smo stalno ob njej, ji z robčki brisali kri in stalno kontrolirali njeno dihanje. Takrat sem opazil, da se ji kri zelo počasi ali pa sploh ne strjuje. Pojavil se je prvi sum. Za tiste, ki ne veste kako zgleda tak gobček, naj povem, da je bila dlesen ena sama kri, oziroma tam, kjer si se nežno dotaknil z robcem, se je samo ulilo.

Ponedeljek zjutraj. Takoj na kliniko.Vzeli vse tekočine, dobila takoj veliko injekcijo sredstva za strjevanje krvi. Prva diagnoza: sum na zastrupitev s strupom za podgane. Po nasvetu smo jo odpeljali domov in jo pustili počivati. Povedali so še, da bodo izvidi znani naslednji dan, ko pridemo po novo injekcijo. Mišino stanje ta dan katastrofalno. Veliko krvi, sploh ni več vstajala, jedla praktično nič. Dajal nas je občutek, da se bomo komaj po treh tednih poslovili. Žena panična, meni stalno na jok. Zvečer pa: vstane, pride k meni, mi položi glavo v naročje in mi z gobčkom pomenca roko. To je njen znak, da jo moram čohat. Noč je bila še zelo panična, a za odtenek manj, kot prejšnja.

V torek izvidi potrdili zastrupitev. Zopet injekcija. Mišo odpeljemo domov, jaz pa v lov. Na strup namreč. Kužko namreč stalno sprehajamo na povodcu in to večinoma na travniku okoli naše večstanovanjske hiše. Najdem prvi košček kruha, nato drugi in tretji. Vsi premazani. V meni vre. Okoli te hiše se namreč igra tudi okoli 15 otrok!! . Še sreča, da sem v hišnem svetu. Izdamo opozorilo in pozovemo pristojne organe. Vem, da je jalovo početje, a če dobim v roke pras**, ga ni kirurga, ki bi ga spravil skupaj.

V glavnem, Miša je iz najhujšega, ni pa še tista prava razigranka. Še vedno nas skrbi, trenutno ne vemo, če bo kaj posledic ostalo. Na sprehodih se v širokem loku izogibamo te "začarane" hiše. Tisti, ki spremljate slovensko nepremičninsko brozgo, ste nas lahko že velikokrat videli na tv-ju, trenjih, časopisih. Ime hiše: Trzinski grad (isti šmorn kot Zbiljski gaj).

Da vas ne bom moril z zadevami, ki niso topic te izbe, bolje, da počasi končam. Bojimo se zanjo. Pokazala nam je, da so ljudje še večje svinje, kot smo si mislili. Sicer pa Polonine fotografije povozenčkov in zapuščenčkov povejo še tisočkrat več. Včasih mi je res žal, da sem pripadnik te "inteligentne" rase. Pismu, od kje nekaterim pamet........

Zaenkrat lep pozdrav in upam, da se slišimo z bolj prijetnimi zadevami. Pa-pa.

[Kalsang]

berghaus, tudi pri nas stiskamo pesti in tačke za vas! Tako kot pravi svrkica, ki je v medicinskih logih doma, mala se bo zlizala, samo nekaj časa bo treba!

Nisem pa vedela, da se da strup za podgane na kruh mazat. Sem vedno mislila, da je v kuglicah. Tudi jaz kar naprej bentim, ker je v naši kolesarnici strup vedno na tleh, da ga lahko pes povoha in poliže, zdaj bom pa še bolj sitna in bom še bolj strup na okensko polico dajala!

Držite se!

lp

[ka ty a]

Miška je mamica od maške ane?
Držimo pesti in tačke,da bo kmalu vredu.
Saj bo