Srečnica...
Iška je geslo gorske reševelne postaje Ljubljana, ki mi je danes priskočila na pomoč. Že zjutraj sem bila obveščena, da je na Grmadi, ki sodi pod občino Polhov Gradec, na skalah ujet pes in sicer najmanj drugi dan. Ampak jaz s to občino nimam nič...pravzaprav nima nihče nič. Ostali so se temu primerno obnašali, jaz pa nisem mogla - in smo šle tri ne ravno redne hribolazke
poiskat Grmado. Če odmislim, koliko več hriba sem prehodila, ker sem pametovala in izbirala poti kar povprek, da bom ja čimprej pri psu; je to vseeno kar "ornk" podvig.
Še večji je bil najti jo. Sem si prisegla, da ne grem s te gore, dokler je ne najdem, v kakršnemkoli stanju že. Tako vztrajno sta mi jo nakazovala dva krokarja, ki sta čakala na svojo večerjo, da sem jo nazadnje odkrila. In ugotovila, da brez tistih, ki gore obvladajo, ne bom prišla do nje nikoli.
Fantje so prišli takoj, brez pripomb, da gre le za psa ali kaj podobnega. Naredili svoje, pomagali punco spraviti v dolino, spili kafe z mano in šli. Hvala, res ste super
.
Iška je stara dve leti, brez oznak, se goni, je povsem izčrpana, polomljena pa ne. Ko bo prišla malo k sebi, bo iskala nov dom; po možnosti tak, kjer gore ne bodo v prvih izletniških planih
.
Utrujena na smrt, ampak tudi neskončno zadovoljna in vesela, da sem tako trmasta...da sem prišla na ta hrib in dol z njega
z živo psičko. Še nikoli nisem bila tako vesela mešanca z ovčarjem
. Slike sledijo kmalu.