PES ALI MAČKA? (ali kaj se resnično dogaja v Horjulu)
Pri Smetki imam še enega mačka "v dobrem", kar ona sicer ve.
Čeprav zadnje čase sama že precej dvomim v to.
Do te mere, da se mi zdi kar prav, da se pošiljajo inšpekcije v Horjul, ker imam
vedno močnejši občutek, da me je gospa (ki je ne bom imenovala, da me ne bo tožila)
lepo prinesla naokrog.
Namesto "angleške seterke Mone", (kot jo je imenovala taista gospa) imam namreč doma mačko.
Ja, mačko.
Res, da ima povešena ušesa in je malo pikasta, ampak bom pa ja vedela, kakšna je mačka.
Kako naj bi drugače pojasnila dejstvo, da se zna Mona izmuzniti iz zaklenjene hiše in me pričakati
na dvorišču??
Pri tem, da so vsa okna v pritličju zaprta, da je treba strgati mrežo na vratih, ki vodijo na stopnice,
se stisniti skozi režo, ožjo od 10 cm, skočiti na okno v prvem nadstropju in nato še 2m v globino
na kup peska?
No, kako???
Prvič sem začela sumiti že takrat, ko je Mona eno uro nepremično stala ob krtini in se ni premaknila niti
za milimeter. To znajo samo mačke, pa recite, kar hočete.
In v bazenček tudi ne gre. Medtem, ko Fina vsak dan veselo čofota, si Mona zmoči samo krempeljce (ki
so mimogrede odločno preostri za psa).
Jasno ko beli dan, nisem še srečala mačke, ki bi šla prostovoljno v vodo.
Pa mi še ni potegnilo.
Ko sem prvič ob prihodu iz službe zagledala odtise tac na mizi, sem se še slepila, da morajo imeti sosedovi
mačkoni zelo dobre živce, da si upajo v hišo z dvema psicama notri.
Napaka, priznam.
Ker sem kmalu za tem, nekega jutra, našla na kuhinjskih tleh ostanke papirnatih krožnikov, s katerih so
prejšnjega dne zidarji jedli klobase.
Smeti imam (po izkušnjah človeka, ki ima živali že skoraj vse življenje) obešene meter in pol od tal.
Kot veste, za pravo mačko to ni problem. Za Mono pa še sploh ne.
Hop na fotelj, s fotelja na mizo, z mize na okensko polico, od tam je sicer še slab meter do zgornjega roba
vrečke, ampak....kdor ima mačke, že ve.
No, pa naj mi gospa, (ki je spet ne bom imenovala, da me spet ne toži) poskusi to razložiti, če še vedno
trdi, da mi je dala psa???
Gremo naprej.
Vsak otrok ve, da mačke lovijo miši. Ne?
No, ob vhodnih vratih pri tleh imam luknjo, premera kakih 5cm, iz katere molijo nekakšne cevi in kabli,
ki jim do sedaj še nisem ugotovila namena.
Pred luknjo pa korito z rožami.
In zadnjič, ne vem od kod, se je pri koritu znašla miš. Sredi belega dne.
Mona pa na lov, da so frčale in rože in korito, priznam, za mačko je bila malce nespretna, saj sem v
naslednjem hipu videla samo še mali mišji repek, ki je izginil v luknjo.
V hišo, da se razumemo.
Bi radi še kakšen dokaz?
Nič lažjega.
Zvečer, ko gremo spat, moja kuža in moja mačka počakata, da grem v posteljo.
Prva pricaplja Fina in se kot pravi, lepo (
) vzgojen pes zlekne k mojim nogam.
Nato se pritihotapi še Mona, najprej se mi kot vsaka mačka poskusi uleči na glavo, potem se po
nekaminutnem prerivanju zadovolji s tem, da se stisne tako tesno obme, da že skoraj leži na meni.
In še objeti jo moram, drugače njen mačji jeziček ne da miru.
In potem....no, ne prede. To res še ne.
Ampak po vsem tem, me ne bo popolnoma nič začudilo, ko bo nekega dne začela.
Muca moja.