Ljubi... ne ljubi... ljubi... ne ljubi...

[Jana]

No, ni kaj veliko razumeti, saj zivljenje pac ni pravicno.
Dve uri sem bila z muckom. Polovico casa v avtu, ko ga je v narocju crkljal sin in smo se vsi trije ves cas nekaj "pogovarjali", drugo polovico v cakalnici ambulante, kjer so ga obcudovali drugi prisotni.
Njegova izjemna simpaticnost, silna zivljenjska energija, pa dejstvo, da je prezivel z zlomom hrbtenice ocitno sam toliko casa in neumorno brnenje tistega njegovega predilskega strojcka ... vse je nekako govorilo v nas prid - da bo nekega dne sel z nami tudi iz tiste cakalnice.

Zal. Pregled je pokazal, da ima zlomljeno hrbtenico na takem mestu, da poleg tega, da sploh nikakor ne cuti zadnjih tack in repka, tudi "ne upravlja" nadzorovano z izlocanjem blata in vode. Kakor in kolikor je slo samo od sebe ali s pomocjo ven, je slo, ostalo je ostajalo v trebuscku.
Zlom je bil zastaran, operacija nemogoca, ...

Sem pa od prej do zdajle (pa se bom) veliko razmisljala o takih "zadnjih poteh". Zakaj so potrebne pri zivalih na njihovih zacetkih zivljenjskih poti. Zakaj? Zakaj morajo zivali ziveti tako? Koliko muckov prav ta trenutek lize svoje smrtne rane nekje zapuscenih v grmovju? Zakaj morajo Smetka in drugi ziveti vsak dan s tem? Ne takole on-line, temvec z muckami v narocju, z odlocitvami v glavi, s custvi v srcu ...?

V cakalnici je bila tudi gospa s svojim muckom, ki je obcudovala Ljubija in v isti sapi povedala, da v enem od naselij sama redno hrani zapuscene muce in da ji sin to brani, ker ... Ja, ne more jih pustiti umreti. Ja, ne more jih pa tudi ne poloviti in urediti dokumentov za sterilizacijo/kastracijo. Nekoliko me je debelo gledala, ko sem ji rekla, da ne dela prav, saj s svojim pocetjem samo spodbuja, da so macke in mackoni lepo rejeni, sposobni razploda in imajo mladicke, ki so prepusceni na milost in nemilost krutemu svetu, posameznikom, boleznim in drugim zivalim. Ja, tudi ta Ljubi je bil verjetno plod kaksne take skrbi in ljubezni. In tudi med tistimi mackoni bo lahko kdaj kaksen tak, ki ga bo po hudem boju za prezivetje nekam na zadnjo pot pospremil popoln tujec.

[Smetka]

Zlomljeno 13. vretence. Ker sem ga opazovala, se mi je tudi dozdevalo, da ne bo nič z zadnjimi tačkami in nič z nadzorovanim izločanjem. Kar še ne bi bila grozna tragedija, če bi delovalo črevo oziroma trebušna votlina tako, kot naj bi. Pa ne bi... že zdaj sem ga morala res dobro zmasirati, da je šlo blato iz njega.
Kaj naj rečem... vsaj veste, da je bil.

[steva cenejac]

Eh, pride tud tak dan... Je pa imel vsaj to srečo, da je, preden je odšel, spoznal dobre ljudi. Niste mu mogli pomagat, pa tako stevsi hoteli...

Jst sem še danes nakazal nekaj malega zanj - prepričan, da bo vse v redu. Bo pa za eno drugo Smetkino žival...

Žal jih ne bo nikoli zmanjkalo...

Držte se.

[Lissa]