mojpes.net
o psih pasme galerija forum zaščita živali posvojite psa

Dobrodošel/la, gost. Prosim prijavi ali registriraj se.
petek, 29.03.2024 : 16:28:51

Prijava z uporabniškim imenom, geslom in dolžino seanse.
* Domov Pomoč zemljevid po mojpesForumu Prijava Registracija
mojpes.net  |  Kajin kotiček  |  zavetišče Horjul  |  Arhiv Zavetišča Horjul (Moderatorji: kaja, Smetka, Zavetišče Horjul, Sine)  |  Tema: Današnji dan...
Strani: [1] 2 3 4  Vse   Dol
Natisni
Avtor Tema: Današnji dan...  (Prebrano 10785 krat)
0 članov in 1 gostov pregleduje to temo.
Gargamel
živim tukaj
***
Spol: Ženska
Sporočil: 3.064


« : torek, 02.10.2007 : 18:04:42 »

... se je pričel zgodaj in delovno Smiley Smetka me je zjutraj pobrala ob pol 8h v Ljubljani, spremljala jo je Tara in njena Živa. Vreme je bilo sicer zjutraj zaradi megle malo turobno ampak sva se Polono do Vrhnike uspele spraviti v dobro voljo, tudi Živa je bila pridna Smiley Na Vrhniki sva Živo nato odpeljali v vrtec, kjer sem za kratek čas obujala spomine na nedolžna leta, posebno mi je všeč tisti značilen vonj, ki je prisoten v vrtcih in te popelje nazaj v otroška leta, ko si varno ždel v maminem naročju Cheesy Potem je bila na vrsti Tara, ki sve jo odpeljali na sterilizacijo in glej ga zlomka koga srečamo tam - Toplo! Cheesy Polona je bila seveda takoj na vseh štirih pri mali pesjanki in res ne morem opisat kako sta bile ena druge veseli! Taro sve nato pred odhodom izdatno preljubčkali in pocrkljali in držali pesti, da bo operacijo dala čez brez zapletov.

Še zadnji opravki v bližnji trgovini z živili in že sva bili na poti do Horjula, kjer naju je že čakala Tanja (kaja). Na zadnjem ovinku pred zavetiščem je na nas posijal sonček Smiley Medtem ko sem sama še zaspano pozajtrkovala je Tanja že pridno pucala pesjake, jaz pa sem imela tako možnost malo pofotkati Danteja in malega Čiha, ki ga je Polona prinesla na sonček Kiss Dopoldne so prišli tudi Suhijevi posvojitelji in zdelo se je da bo današnji dan res dober, poln dobre volje in optimizma. Nato sem še sama pričela z čiščenjem mačjaka, ki me pravzaprav vedno spravi v dobro voljo. Zakaj? Čeprav je veliko dela, se nekako moraš nasmejat, ko Čupa pleza po tvojem hrbtu in se potem blazno razburja, ko jo postaviš na tla, vsi mačkončki te med tem nabodudno opazujejo in čakajo na priložnost da ti lahko kakšno zagodejo  Angry Ampak se jim na koncu vedno nasmejiš in seveda vse prečohaš Kiss Polona je medtem sporočila, da Tara prihaja domov in moram rečt, da je malo zamerila, vsaj sklepajoč po njenem pogledu, ki nam ga je namenila, ko si je na dvorišču pod sončkom nabirala malo energije. Ampak jo je zato Tanja dodatno pocrkljala  Smiley Ura se je bližala drugi popoldne, ko sva s Tanjo sedeli pred hišo in bili zadovoljni z opravljenim, pesjani so medtem že imeli drugo rudno divjanja po dvorišču...skratka super dan! Smo se nasmejale, nadelale, naklepetale...in preden sve se s Polono usedli v avto (me je peljala nazaj v LJ) sem ji že desetič tisti dan omenila, da hodi naokoli z velikim nasmeškom na obrazu. Danes je bila dobro volje, prav res Smiley In jo je bilo zelo lepo videti takšno, dobrovoljno Kiss

Evo ura je dve popoldan, se že vozive po horjulskem klancu, debatirave, hitive po Živo v vrtec, delo je opravljeno (vsaj dopoldansko), sonček sije...dober, produktiven dan je za nami Smiley

Na nesrečnem ovinku pa se vse konča. No, vsaj dobra volja, delo zagotovo ne. Polona namreč opazi črnega mačka, ki se plazi na desni rob ceste. Opazi, da se čudno premika, rdeča luč v glavi se vklopi in avto se ustavi. Za avtom skoraj stopim v mlako krvi, Polona drži zbitega mačkona v rokah, iz gobčka mu lije kri. Pravkar ga je nekdo zbil, verjetno avto, ki je bil nekaj pred nama. Ki se je odpeljal naprej brez enega samcatega občutka za odgovornost, za seboj pustil hropečega, krvavega mačka, ki se je vlekel stran s ceste. In da ne bo pomote - maček je prečkal cesto z leve strani in ga je avto zbil tik preden je dosegel drugo stran. Že na stranski črti, če smo natančni, kjer je tudi bodla v obraz živo rdeča luža krvi. Iz avta vzamem transporter, Polona mačka namesti in že hitimo na veterino. Ko se obrnem, vidim, da je bila na desni strani ceste hiša. Verjetno je muc hotel domov, na kosilo. Po dnevu v naravi ali kako že to gre...in Velika Ligojna je bil kraj nesreče, če koga slučajno zanima.

Kar je sledilo temu je bilo srceparajoče. Muc je hropel, pljuval kri, grabili so ga krči. Bil je v šoku. S tem sem se vsaj tolažila. Naslednje slabe pol ure se je boril...skoraj ne morem opisati zvokov; hropenje, slišiš brbotanje krvi, vsakič ko je se trudil bolje zajeti sabo,se je stresel cel transporter. Maček med tem poskuša vstati, pade vstran, nogice steguje in krči v valu hudih krčev. Na koncu je predirljivo zamijavkal, zadnjič poskušal brbotajoče zajeti sapo, zadnje tačke je stegnil kolikor je je mogel...in poginil. Čeprav sva s Polono ugotavljali, če le še mogoče diha, sva vedeli, da je konec. Slednja fotka je narejena nekaj minut za tem:



Še eden od mnogih kajne? Eden od tistih, ki takole v krčih in krvi poginjajo ob cestah. Zakaj sem opisala celotno dogajanje pred tem? Da bi bilo vam bralcem bolj hudo? Ne, ampak zato da je jasno zakaj je potrebna sterilizacija in kastracija, zakaj Zavetišče Horjul ne odda živali, kar prvemu ki pride mimo, zakaj se zahteva s pogodbo odgovorno lastništvo! Vodja zavetišča, kakor tudi vsi prostovoljci, ki pomagamo, delamo samo z enim ciljem -  v dobrobit živali. Le kako bi lahko bilo smiselno oddati mačko ali psa kar nekam, h nekomu, kar tako po vsem delu in trudu in energiji, ki jo vložimo v njih? V njihovo zdravje, dobro počutje, gibanje, urejene pesjake in mačjak? Pa se ne gre za nas namreč, saj svoje delo vložimo v njih, v živali, v njihovo dobrobit.

In po vsem tem te res zadane v srce, ko se piše o nesramnosti v zavetišču, o "horjulski eliti", da je vodja zavetišča pri oddajanju živali preveč zahtevna itd. Zahtevna? Ker zahteva, da ima žival odgovornega lastnika? Je mar zahtevna, ker ne želi da kateri od mačkov ne konča kakor ta ubošček danes? Ljudje, ne se hecat, res. Bi hotela še kakšen stavek napisati o tem, kaj ti gre po glavi ko hitiš z napol mrtvim mačkom na veterino - kako si jezen, kako ti ni jasno zakaj ljudje ne sterl./kastr. svojih mačk, med tem pa poslušaš in gledš mačka, ki umira pred teboj, kako se počutiš brezmočno, ker mu v tistem trenutku ne moreš pomagati, kako se ti dobesedno para srce, vsakič ubošček hoče zajeti sapo in mu ne uspe...A je tega treba? Resno vprašam.

Nesrečnež ni bil kastriran. Star je bil cca 1 leto. Ni bil prostoživeč muc. Nekje v Veliki Ligojni se, upam da kdo sprašuje kje je njihov maček. Verjetno bodo videli lužo krvi in sklepali, da ga je zbil avto. Ah ja, taka je pač narava, se zgodi, bomo prinesli novega. Glede naslednjih fotk ne mislim pisat, da jih naj pogledajo samo tisti, ki imajo želodec in živce. Pogledajte si jih vsi, ker to je realnost in z njo se je pač potrebno soočiti. Kajne?

Na zunanjem zadnjem del transporterja se vidi kako močno je ven bljuval kri








Lp vsem, Maja

Logiran
matejči
nekaj malega že vem
***
Sporočil: 124


« Odgovor #1 : torek, 02.10.2007 : 18:17:18 »

Nekaj podobnega sem jaz včeraj doživela pri Capudru. Čakala sem s svojo Brundko na veterinarja, ko je na veterino prišla Maja. s črno muco, ki jo je našla na kranjski obvoznici. Mucek je prestrašeno gledal naokrog, ko so ugotovili da je edina opcija evtanazija, ker je imel revček to smolo, da ga je nekdo "nesrečno" zadel. Lips Sealed Cry
Logiran
kaja
Moderator
*****
Spol: Ženska
Sporočil: 6.951


Če ni ves moker in slinast ni pravi poljub! Wuf


« Odgovor #2 : torek, 02.10.2007 : 18:46:40 »

Eh. Cry Dve urci prej, ko sem bila na poti po Taro, je ravno tak mackon skupaj s tigrastim kompanjonom, stekel pred menoj cez cesto. V istem kraju. Pa sem pomislila, da ima mucek sreco, da sem mimo peljala jaz, ker sem ekstra previdna tam gori, kjer vedno skacejo mucki naokrog. Sad Pa malo visje, kjer je ze koncal svoje kratko zivljenje majhen tigrasto bel mucek, sem pomislila, da ta pa ni imel srece. Undecided Cry

Upam, da je vsaj Tara OK, lubica mala. Kiss lp
Logiran

Rozalija
nekaj malega že vem
***
Spol: Ženska
Sporočil: 183


« Odgovor #3 : torek, 02.10.2007 : 18:58:12 »

Eh... revcek Sad

"In da ne bo pomote - maček je prečkal cesto z leve strani in ga je avto zbil tik preden je dosegel drugo stran. Že na stranski črti, če smo natančni, kjer je tudi bodla v obraz živo rdeča luža krvi." Tole me je spomnilo na nekaj, kar sem videla pred kratkim. Zenska za volanom je par metrov proc od mene (sla sem pes) sredi mirnega naselja divje pohodila gas, ko je sel muc lepo pocasi cez cesto. Njen namen je bil jasen. Se tam, kjer se ne zgodi nesreca, je treba delat hudobije. Groza, res.

Logiran
xavier
novinec
*
Sporočil: 18


WWW
« Odgovor #4 : torek, 02.10.2007 : 19:21:53 »

Pa Smetki očitno res ni usojen sam en miren dan..pa saj ni nikomur ki ima odprte oči in ki sprejema živali kot čuteča bitja.
Nesreče se dogajajo, če človek ni previden ali pa kot se večkrat dogaja, je brezbrižen. Vendar bi vsak s drobcem duše tam nekje globoko v sebi ustavil in skušal mucku pomagati.
Tudi sama sem že izgubila mucka na tak način...ni bil povožen sredi ceste, kar na sosedovem parkirišču mu je nekdo določil konec. To da sem bila poleg mu ni rešilo življenja, le za vedno je lahko zaspal v mojem naročju Cry.
Živim v naselju, omejitev je 50 km/h...pa vsak teden kak revež konča pod kolesi...Pa sem od prijaznega policista dobila prav prisrčen odgovor. " Ja gospa če je bil črne barve se pa ne čudite,...jaz ga povozim če le lahko,..veste prinašajo nasrečo"  >:(BRRRR pa so ljudje sploh normalni??
To je odraz naše družbe...na žalost Angry Cry
Logiran
Maja.
rad prihajam sem
*
Spol: Ženska
Sporočil: 1.065


« Odgovor #5 : torek, 02.10.2007 : 19:53:54 »

matejči, ko sem prišla k Capudru mi je šlo že pošteno na jok, saj sem vedela da zanj/zanjo no več rešitve.
Sploh pa glede na informacije, ki sem jih dobila-da naj bi muc/a v tem stanju čakala že vsaj 3 dni...

Pa toliko ljudi je hodilo mimo po pločniku, se vozilo mimo z avtom... Eh, nima smisla.  Sad
Logiran
matejči
nekaj malega že vem
***
Sporočil: 124


« Odgovor #6 : torek, 02.10.2007 : 19:57:30 »

Maja., saj mi je bilo takoj jasno, da ti je hudo sram.
3 dni? Sad
Logiran
pridna
midi
**
Spol: Ženska
Sporočil: 2.335



« Odgovor #7 : torek, 02.10.2007 : 21:05:31 »

Kar je sledilo temu je bilo srceparajoče. Muc je hropel, pljuval kri, grabili so ga krči. Bil je v šoku. S tem sem se vsaj tolažila. Naslednje slabe pol ure se je boril...skoraj ne morem opisati zvokov; hropenje, slišiš brbotanje krvi, vsakič ko je se trudil bolje zajeti sabo,se je stresel cel transporter. Maček med tem poskuša vstati, pade vstran, nogice steguje in krči v valu hudih krčev. Na koncu je predirljivo zamijavkal, zadnjič poskušal brbotajoče zajeti sapo, zadnje tačke je stegnil kolikor je je mogel...in poginil. Čeprav sva s Polono ugotavljali, če le še mogoče diha, sva vedeli, da je konec.

Tega se ne navadiš nikoli. Ampak nikoli. Ne pogleda na umirajočo žival, ne pogleda na mrtvo žival. Ker ko se pelješ mimo že mrtve živali, se ti pred očmi zvrti zgoraj opisano. In kakor kruto se bo tole bralo: imel je srečo, da je umrl v pol ure. Nekateri se matrajo več ur, lahko tudi več dni. Se zavlečejo v grmovje in tam gnjijejo, v njih se nabirajo črvi, telo jim razpada in tako čakajo trenutek usmiljenja, ko lahko izdihnejo in nehajo že enkrat trpeti. 

Le kako bi lahko bilo smiselno oddati mačko ali psa kar nekam, h nekomu, kar tako po vsem delu in trudu in energiji, ki jo vložimo v njih? V njihovo zdravje, dobro počutje, gibanje, urejene pesjake in mačjak? Pa se ne gre za nas namreč, saj svoje delo vložimo v njih, v živali, v njihovo dobrobit.

Tole je malce na hitro povedano. V resnici gre dostikrat takole: od dela te odtrga klic, da je treba letet po eno žival, ki je ali zapuščena pred hišo, tava po cesti, bega med avtomobili, je videna tam in tam... Potem vložiš ogromno energije v to, da živali "razložiš", da si ti tisti, ki ji bo pomagal in ne tisti, ki ji bo povzročil trpljenje. In ko jo pregovoriš, ti jo uspe z zvijačo, spretnostjo, znanjem ali srečo ujeti. In potem seveda k veterinarju, kjer ti povedo kaj vse je narobe z živaljo (precej tega opaziš že sam, vendar nikakor ne vsega), se po možnosti nekaj dni zapored boriš za njeno življenje in ko jo spraviš k sebi, se začne socializacija, ker seveda zanemarjena, zapuščena, maltretirana, prestrašena žival ni imela možnosti v svojem prejšnjem okolju iti skozi ta proces. Zgoraj opisana dela so pač samo vsakdan, ki ga vložiš v že poštimane živali - torej vsakodnevno ukvarjanje z njimi, učenje, nega, sprehodi, igra, čiščenje,...

In torej po nekaj tednih (v skrajnih primerih tudi mesecih) je žival pripravljena na odhod v nov dom. Seveda mačka ne bo šla nazaj na cesto. Tudi, če bo imela ljubeče lastnike. Tudi, če cesta "ni tok" prometna, tudi, če tisti na drugi strani še tako tulijo, da se ji krati svoboda gibanja in ljubezni itd. In seveda, da pes ne gre na ketno, čeprav "je naš prejšni nemški ovčar doživel 15 let in mirno umrl čez noč". Itak! Al kaj?

...kaj ti gre po glavi ko hitiš z napol mrtvim mačkom na veterino - kako si jezen, kako ti ni jasno zakaj ljudje ne sterl./kastr. svojih mačk...

In Gargamelca - ne samo kastracija/sterilizacija. Avto lahko povozi tudi tako mačko (ali psa). Izhod pod nadzorom! Oziroma brez izhoda za mačke.

kaj ti gre po glavi ko hitiš z napol mrtvim mačkom na veterino - kako si jezen, kako ti ni jasno zakaj ljudje ne sterl./kastr. svojih mačk, med tem pa poslušaš in gledš mačka, ki umira pred teboj, kako se počutiš brezmočno, ker mu v tistem trenutku ne moreš pomagati, kako se ti dobesedno para srce, vsakič ubošček hoče zajeti sapo in mu ne uspe...A je tega treba? Resno vprašam.

Ne ni treba. Samo človeštvo tega še ni dojelo.
Logiran

Ustvaril sem si svoje mnenje. Prosim, ne zmedite me z DEJSTVI. (neznani avtor)
anja87
novinec
*
Spol: Ženska
Sporočil: 45


« Odgovor #8 : torek, 02.10.2007 : 22:02:13 »

Tudi sama živim v naselju, omejitev je 50 km/h. Pa tega nihče ne upošteva, ker je "glavna" cesta ravna, dolga, in predvsem idealna za divjanje - vsaj po mnenju večine.  Angry Ko sem pred leti peš hodila z avtobusne postaje, se je nemalokrat zgodilo, da sem bežala na travnik, ker bi me drugače kdo povozil. Če se tako obnašajo do človeka...  Sad Redki so, ki upočasnijo, ko vidijo žival ob cesti, če ne že na njej. In vsaj enkrat na teden se na cesti znajde mačje revše, ki konča v groznih mukah pod kolesi avta, in ponavadi ni pomoči, ker o tem, da je bil zmazek na cesti muc (verjetno ni treba poudarjati, da pri hitrosti cca 90km/h od živali ne ostane veliko Shocked), priča le kakšen izmaličen ud ali celo bučka. Lips Sealed
In potem sosedje nam pravijo, da smo čudni, ker imamo mačka in psičke v hiši. In se zgražajo v stilu: saj je samo žival, boste drugega našli.
Nikoli mi ni bilo in mi ne bo jasno, kako lahko "kmečka" pamet lažje sprejme naše sosede, ki psa, ko se ga naveličajo, preprosto "pospravijo" - sploh ne upam pomislit kako. Lažje sprejmejo osebo, ki je imela mačko, katera se ji je gabila in je ta živalca (z daljšo dlako) okoli hodila zvozlana, bolhasta... Dokler je seveda ni pokončal avto. Eh.. Mi smo pa čudni, ker pazimo na svoje, ker mačka peljemo na sosednji travnik z oprtanim povodcem, da ja ne bi pobegnil.
Ne vem, sama imam veliko živali, takih in drugačnih in so mi vsi kot mali ljudje.. sram Ni lepšega kot imeti svojga srčka zraven sebe, da ti ni treba skrbeti, kje neki se potika; če se bo kdo nalašč znesel nad njim, komu se bo podelal na vrtu in jih zato dobil z metlo.
Dobesedno slabo pa mi je postalo pred kratkim, ko mi je nek "znanec", ob mojem predlogu za sterilizacijo mačke, da ne bo nezaželjenih mladih, odvrnil, da je to metanje denarja vstran, itak jo bo avto povozil ali pa domači pes raztrgal. Shocked
Žal je še vedno ogromno ljudi, ki jim je dobesedno vseeno, kaj se dogaja z njihovo živaljo. Sama sem striktno proti temu, da je žival zunaj oz. sama zunaj nikoli ne bi imela živali, je raje nimam. Sploh pa v danih okoliščinah.
In potem se najde še kakšen možganski maloposestnik, ki še pohodi gas, da bi ja zadel žival na cesti. Kam gre ta svet.. Undecided
Logiran
Smetka
Moderator
*****
Sporočil: 20.189



WWW
« Odgovor #9 : sreda, 03.10.2007 : 08:35:10 »

Kam gre ta svet.. Undecided

V maloro. Jaz niti verjamem ne več v to, kar delam.
Logiran

mrrrcina
še malo sramežljiv
**
Sporočil: 51


« Odgovor #10 : sreda, 03.10.2007 : 09:11:45 »

Čisto vsak dan je kaka prilika da ugotoviš da ima folk v 3/4 primerih skisane možgane. Zato pa skrbimo za pse in mačke ker ti ob takem folku gre na bruhanje in bi blo bolje da ne bi obstojal.In so psi in mačke dost boljša, neprimerno bolj prijetna družba kot ljudje in ni škoda časa za njih. Jaz s človeško raso praktično skoraj nimam več potrpljenja, vedno več ga imam pa z živalmi. In s takim človeštvom gremo definitivno v maloro.
Logiran
vis in nox
rad prihajam sem
*
Sporočil: 1.797


« Odgovor #11 : sreda, 03.10.2007 : 09:38:23 »

Ne, ne obupati. S takimi, kot ste ve ima ta svet še možnost. Tudi jaz bom pomagala, kakor pač morem, trenutno s kakšnim denarnim prispevkom. Ne smemo pustiti, da zavlada malodušje. Počasi se pa le popravlja. Če pomagamo vsaj eni živali, smo nekaj naredili.
Logiran
Royalty
tukaj sem doma
**
Spol: Ženska
Sporočil: 2.006


« Odgovor #12 : sreda, 03.10.2007 : 10:10:16 »

Ne, ne obupati. S takimi, kot ste ve ima ta svet še možnost. Tudi jaz bom pomagala, kakor pač morem, trenutno s kakšnim denarnim prispevkom. Ne smemo pustiti, da zavlada malodušje. Počasi se pa le popravlja. Če pomagamo vsaj eni živali, smo nekaj naredili.

S tem se pa strinjam. Je vredno in ima smisel, zaradi njih. Dušic, ki jih rešimo s tem, da smo tukaj in se trudimo zanje. Da večina njih dobi super posvojitelje. Z mislijo da enkrat bo drugače. Mora bit.
Logiran
Mel
tukaj sem doma
**
Spol: Ženska
Sporočil: 2.795


« Odgovor #13 : sreda, 03.10.2007 : 10:13:07 »

V maloro. Jaz niti verjamem ne več v to, kar delam.

Ne, ne ... to ni res. Verjameš, moraš verjet. Edino tako bo lahko nekoč, nekdaj drugače. Edino tako, obstaja možnost za vse tiste ... ki potrebujejo pomoč.

Tudi jaz bi želela več pomagat, kot trenutno lahko. In upam, da končno tudi bom. Smiley
Logiran
ticka
rad pišem
****
Sporočil: 421


« Odgovor #14 : sreda, 03.10.2007 : 10:16:02 »

eh, Smet...pridejo taki dnevi, ko v nič več ne vrjameš in obupuješ...in pridejo dnevi, ko vrjameš v nekaj, ko se ti zdi, da delaš dobro, da se mogoče počasi kaj spreminja...ker je na žalost za velike spremembe potrebeno veliko časa, majhne pa ti itak že delaš!  Kiss
Logiran
Strani: [1] 2 3 4  Vse   Gor
Natisni
mojpes.net  |  Kajin kotiček  |  zavetišče Horjul  |  Arhiv Zavetišča Horjul (Moderatorji: kaja, Smetka, Zavetišče Horjul, Sine)  |  Tema: Današnji dan...
Skoči na:  

domov | o psih | pasme | galerija | forum | zaščita živali | posvojite psa | piškotki | admin | splošni pogoji

2000-2023 Jana. Vse pravice pridržane.
Vsako kopiranje vsebin ali njihova uporaba v nasprotju s
splošnimi pogoji uporabe mojpes.neta je prepovedana.
Powered by SMF 1.1.20 | SMF © 2013, Simple Machines