Pozdravljena 1. lastnica Kana!
Sem že včeraj študirala kaj naj napišem, pa sem hotela tole prespati, ker bi lahko bila preveč kruta. Sem prebrala tudi ostale poste, vendar ne bom odgovarjala na vse, ker bo že tako precej dolg odgovor…
Sem mati dveh deklic,starih 8 in 5 let(mlajša se bori z zdravstvenimi težavami že tretje leto),samohranilka in brezposelna(ker hčerko oskrbujem sama).
Sem mama dveh dečkov, samohranilstvo in življenje s socialno pomočjo sem tudi že izkusila. Vzrok je bil zelo podoben, saj sta oba otroka prva leta vrtca zbolevala praktično neprestano. Zaposlitve sicer nimam redne, delam pogodbeno in tako ni garancije, kaj bo čez nekaj mesecev, čez leto ali pa dve. Prav lahko bi se mi zgodilo, da kar naenkrat ostanem brez službe, vendar to ne pomeni, da bi takrat psa oddala. V končni fazi ni treba iskat redne zaposlitve (le te je res težko najt), lahko se dela pogodbeno, za polovični čas, magari čiščenje nekajkrat tedensko (ne ni mi izpod časti, če je treba, je pač treba)... in se vmes išče kaj boljšega.
Ločitev je bila velik udarec za moji dve deklici.In,ko se je zadeva po ločitvi pomirila in smo spet normalno zaživele,smo se odločile za nakup psička oz.psičke.S pridobitvijo živali iz zavetišča sem imela namen najprej pomagati živalci,ki so jo kruti lastniki zavrgli,še preden je dobro ugledala luč sveta.KRUTO!(vse spoštovanj Smetki in vsem,ki pomagajo takim revčkom najti nov dom!!!)
So punce že omenile napačen vzrok za posvojitev, psa ali muco se posvoji zato, ker se ti vsede v srce, ker je zate nekaj posebnega, ker… Nikoli zato, da bi žival rešil iz zavetišča.
Poleg tega pa sem želela deklici naučiti odgovornosti,ki jo prevzameš ob posvojitvi ljubljenčka.
Odgovornost ni le vsakodnevna oskrba, odgovornost se pokaže predvsem takrat, ko gre vse narobe. Pravzaprav je ravno tako zelo odgovorno, da živali nimaš, če si je ne moreš privoščiti. Žal deklic s tem niste naučili želenega, prej bi rekla, da ste ju naučili metanja puške v koruzo in kako posledice svojih napak preložiti na druge.
Vse je šlo po planu.Izrazla sem samo majhno željo.Želela sem ZDRAVEGA psička oz.psičko MANJŠE rasti.ZAKAJ???
1.Ker si v majhnem stanovanju večjega psa ne morem privoščiti.Moje mišljenje je,da velik pes potrebuje veliko prostora za nemoteno gibanje-torej najbolje VRT!!!
Sama imam ogromnega psa (Kan je proti njej pravi mali fifi), svojega mačka in mačke v začasni oskrbi (tako kot še marsikdo, ki se oglaša tukaj). Živimo v stanovanju. Ne vem kateri ima več gibanja pes na vrtu ali celo boksu (ketna zame tako ni opcija), ali pes ki ima na razpolago celo stanovanje in se večkrat na dan sprehodi, se tudi lastnik z njim tisti čas aktivno ukvarja. Vrt se meni ne zdi nujna potreba za psa, ne glede na velikost, če se mu skrbnik posveča.
2.Dwklici sta še dokaj majhni in ga niti na sprehod nebi mogli peljati(npr.Kan je skočil na hčerko-v igri seveda-in jo v sedundi podrl na tla.Na srečo jo je odnesla samo z grdo buško).
Sprehajanje s psom je naloga skrbnika, ne njegovih otrok. Saj tudi z majhnim ali celo mini psom to ni varno početje. Kaj pa če prileti kakšen napadalen pes in skoči na vašega, ko je ravno deklica z njim na sprehodu in poškoduje psa in še njo zraven? Toliko v razmislek, preden pošljete hčeri na sprehod z novim majhnim kužkom. In nevarnosti prežijo na vsakem koraku. Že velikokrat sem napisala, da pes in otrok ne glede na velikost psa nimata kaj početi skupaj sama brez nadzora, saj nesreča nikoli ne počiva.
3.Če pa bi mi finančno stanje dopuščalo in bi bili deklici že večji ter zdravi,bi si mirda omislila tudi psa s posebnimi potrebami.Vendar bi se mogla za tak korak odločiti SAMA!Ker za to trenutno nisem sposobna,sem želele ZDRAVEGA,MAJHNEGA PSIČKA.Gospe Smetki sem to željo jasno izrazila. Vedno sem bila poštena,zato sem poštenje pričakovala tudi z druge strani.Smetka pa mi je zagotovila,da bo Kan manjše rasti,tudi o bolezni ni bilo govora.Zagotovila je tudi,da je bil zdravniško pregledan??
Praviš, da ti je Polona rekla, da bo pes majhen. Močno dvomim, saj sem sama pri njej posvojila muco in točno vem kako je temeljita pri opisovanju navad, razvad, karakterja in tudi fizičnih značilnosti njenih varovancev. Soseda ima psičko iz Horjula in ravno tako ji je povedala VSE. Mislim, da ste sama mislila, da je srednja velikost manjša (recimo kokeršpanjel?) in zato niste niti vprašali koliko velik je pes srednje velikosti. In ne vem koliko ste ji povedali o svojem finančnem stanju. Če bi razmere opisali tako kot jih opisujete zdaj, mislim da vam psa ne bi dala, čeprav je bil pes ob odhodu iz zavetišča zdrav. Zdravje pa je nekaj, česar se ne da predvideti, ravno tako kot pri otroku. Vsaka žival lahko zboli… In ja vse živali v Horjulu so pregledane, čipirane, cepljene,… Verjetno kuža znakov bolezni še ni kazal.
Za Kana sem torej odštela 40e.Torej,naš ljubljenček je prispel domov.Vsi smo ga lepo sprejeli,skrbeli zanj in ga hitro zljubili.Tudi Smetka mi je je po vsem tem večkrat po tel.rekla,da z mano,kot lastnico nima nobenih problemov oz.nobenih pripomb.(Torej če so vaša obtoževanja resnična,se moramo vprašati ali je tudi ona naredila napako,ko mi ga je sploh predala?!)Že prvi dan sem opazila,da Kan neprestano lula(lulal je namreč na 15-20min.)Pomislila sem,da se mora revček prilvaditi na novo okolje in se bo zadeva pomirila.Ker pa se stenje ni izboljšalo oz.celo poslabšalo,sem po dobrem tednu stopila v stik z veterinarjem.Prvi odgovor je bil,da kuža morda preveč pije.Kljub temu,da je bil kuža zunaj vsaki 2 uri,je neprestano opravljal potrebo tudi v stanovanju.Razumljivo za majhnega kužka,samo ne tolikokrat.Odločila sem se za obisk živinozdravnika.Nato se je začelo zdravljenje in odkrivanje problema.S Kanom sva jedla vsa mogoča zdravila,se vračala k veterinarju a stanj se ni izboljšalo.Ni koncentriral urina.Če me spomin ne vara so izločili diabetes in okvaro ledvic.Nato so mi omenili neko zdravilo(kapljice,ki naj bi bila precej drage),ki naj bi ga prejemal celo življenje.
Že takoj bi lahko poklicali Polono in jo obvestili kaj se s Kanom dogaja. Prav gotovo vam ne bi vrgla telefona dol, svetovala bi vam in nenazadnje Kana bi vzela nazaj. Saj je še vsakega psa/mačka do zdaj, če je bil le najmanjši vzrok.
Poleg tega pa je naš Kan nenormalno hitro rastel.Tudi lužice v stnovanju so postale luže.Finančno si tega nisem mogla privoščiti,da ne govorim o cenah tapisonov,ki sem jih nogla zamenjati po celem stanovanju-hčerki v takem res nista nogli biti.Veterinar pa je omenil možnost,da pes lahko živi popolnoma normalno,če ima zadostno količino tekočine in je na prostem,kjer luže ne modo nikogar ovirale.Doumela sem,da Kana ne bom mogla obdržati in to se bilo zelo boleče spoznanje.Vendar sem še poskušala,na drug način. Kana sem dala mamici,ki ima vrt.JEEE!USPELO NAM GA JE OBDRŽATI!NORO smo se navezali nanj!Pa smo naleteli na drugo oz.tretjo težavo.Mamica ima pri hiši že enega psa.Zaradi Kanove igrivosti,poleg tega pa še velikosti in teže,je njen kuža-koker spaniel popolnoma spremenil odnos.Začel je renčati,kazati zobe vsakič,ko se mu je Kan pribljižal.
Tukaj bi bil čas, da omenim pogodbo in vprašam ali je bila Polona obveščena, da gre drugam? To, da je niste prebrali dvomim, saj ima vsak skrbnik kopijo pogodbe in jo lahko večkrat pogleda. Meni je na primer na mojo kopijo še zraven dopisala datume kdaj mora biti muca ponovno tretirana proti zajedalcem in cepljena.
Nekaj mesecev smo poskušali,da bi se spoprijateljila,vendar zaman.Mami mi je z žalostjo v očeh rekla,da tako ne gre naprej.Zajokala sem kot majhen otrok:Nikoli ne boste razumeli koliko sem pretrpela ob spoznanju,da ne more ostati ob meni in kasneje še bolj,ko sem spoznala v kakšne roke sem ga predala!Zanj sem resnično hotela najboljše!Poklicala sem Smetko in rekla mi je naj ga vrnem.Vprašala sem,kaj bo z njim.Odvrnila je,da se bolni psi težko oddajo,da ima takih že okoli 10 in,da je bolje če ga uspavamo.Dejala je tudi to,da se sama hitro naveže na vse pse in,da če bo Kan še nekaj časa tam,ga ne bo mogla dati usmrtiti,da pa si ne more privoščiti še enega psa,ki bo zavedno ostal v zavetišču.Zame je bilo to kot strela z jasnega.Hujše stvari si nisem mogla zamisliti niti v sanjah.(Na žalost pa je pogovor slišala tudi starejša hčerka.Začela je nutolažljivo jokati.Zbujala se je sredi noči in jokala-MAMI,NE PUSTI,DA GA UBIJEJO!Mlajša pa je začela močit posteljo.)
1. Evtanazija je veliko boljša rešitev kot življenje na ketni.
2. Polona ima res polno hišo neposvojljivih psov in mačk in finančno stanje, ki ji ga nikakor ne zavidam.
3. Kjlub temu še NIKOLI ni evtanazirala živali, če res ni bilo nujno.
4. Jaz evtanazije (tudi, če bi bila neizbežna) otrokoma niti ne bi omenila. Če bi bila na vašem mestu bi jima rekla, da gre nazaj tja in mu bodo tam pomagali se pozdravit in poiskat nov primernejši dom. Res kruto je tako stvar povedati otroku.
Smetka mi je rekla celo to,da ga lahko dam uspavati sama ali pa za to poskrbijo v Horjulu.
Ena izmed najtežjih stvari, ki jo mora skrbnik psa kdaj doživeti, pa vendar je del odločitve za žival. Ja hudo je, pa vendar je to tudi ena izmed stvari, ki se jo je treba vprašati, ko sprejemaš živo bitje v svoje življenje. Kaj pa če bo…
Zato sem jo prosila,če lahko poskusim z oddajo psa.Torej na tak način kot je predlagal veterinar,da bo Kan nekje na vrtu z zadostno količino vode,hrane,predvsem pa ljubezni.Privolila je,zato sem se takoj obrnila na Društvo za zaščito živali,kjer so mi pomagali in napisali oglas.NIKAKOR PA GA NISEM DALA PRVEMU,KI JE PRIŠEL MIMO!Pred njim so bili še trije,ki pa ga zaradi bolezni niso hoteli.(neka ženska pa ga je hotela za v stanovanje...Neizvedljivo!)Tako se je javil TA lastnik,kateremu sem psa ODDALA in ne PRODALA kot so me obtožili.VRJEMITE,DA MI JE TAKO ŽAL,DA SE Z BESEDAM NITI OPISATI NE DA!!!Gospod se mi je prikazal v popolnoma drugačni luči.Ogromno sem ga izprašala.Rekel je,da imajo vrt,da je za Kana že pripravljena koča,da imajo še enega psa,ki pa je postal zaradi starosti napadalen in ga nameravaja uspavati.
Recimo, da se je Polona res strinjala z oddajo. Vsekakor bi se bilo pametno o posameznem kandidatu posvetovati z njo, saj ima več kot preveč izkušenj z ljudmi. In žal večinoma z neprimernimi. Meni bi se v glavi prikazal en velik alarm že ob tem, da je prejšnji pes napadalen zaradi starosti (to je en tak velik »bullshit«…)
Tudi to,da žena dela v trgovini in bo imel Kan za jesti dovolj-tudi tiste kose salame,ki jih v trgovini ne prodajo(imam tudi pričo,da govorim resnico!!!).Omenij je tudi otroke(predvidevala sem,da vnuke)in,da se boji,da bi Kan koga vgriznil-ampak lajati pa mora.Zagotovila sem,da je naš ljubljenček živel v ljubeči družini in med otroci in,da nikdar ni bil napadalen.Začudila sem se samo takrat,ko je izkazal željo,da je bolje,če sam odpelje psa domov in naj z mojim prijateljem ne hodiva z njim.
Spet alarm!
Ko sem ga prosila,mi je zagotovil,da bomo Kana tudi z otroci lahko obiskali.Samo naj mu damo toliko časa,da se kuža privadi novega okolja in lastnika.
Še en alarm!
Bil pa je prvi,ki ni reagiral na Kanovo bolezen!Moja slika je bila taka-dober človek,ki želi pomagati živalim in dedek,ki bi rad prazveselil vnuke.Zato sem psa oddala in s tem naredila ogromno napako!Naredila pa sem še eno napako,KI SE JO ZAVEDAM.
Ta napaka se je zgodila, vendar zavedanje ponavadi ni dovolj. Napake je treba popravit in se ne obrnit stran, kot da ni bilo nič.
Ko sem dobila Kana iz Horjula sem pogodbo oz.člen,kjer je bilo napisano o oddaji spregledala.ZAKAJ???Ker nisem imela najmanjšega pomisleka,da psa nebi oobdržala!
Že napisano.
Še to,tega človeka sem klicala čez 3dni in ravnotako čez teden in vprašala po Kanu.Pa mi je zagotovil,da je z njim vse OK.
Tudi jaz lahko rečem, da imam rdečega mačka, pa mi dokažite nasprotno, če ga še niste videla.
O oddaji sem obvestila tudi DZZŽ in veterinarja,da so spremenili osebo,na katero je pes čipiran.Kana smo želeli obiskati,vendar nam zaradi zdravstvenega staja hčerkice ni uspelo.Žal ima že tretje leto težke zdravstvene težave.Zato sem tudi brezposelna in finančno ogrožena,ker jo sama oskrbujem.
Lahko bi prosila DZZZ, naj gredo pogledat kako je s psom, sigurno ti ne bi zavrnili.
Nato me pokliče Smetka in mi pove,kako je s Kanom in istočasno dobim tako obvestilo tudi z DZZŽ.Pretresena sem bila.Ponudila sem pomoč.Smetka me je prosila,če pokličen tega človeka in ga prosim naj psa vrne.Seveda sem naletela na gluha ušesa.Na njeno prošnjo naj grem sama ponoči po psa,pa se nisem hotela odzvati.Če je človek res tako agresiven,bi me nemara še ustrelil,ko bi me sredi noči zagledal na njegovem ozemlju.Tudi inšpekcija je bila očitno zelo površna!
Spet je bi bila to lekcija kako se rešuje svoje napake in se jih ne prelaga na druge.
Po vsem tem pa dobim sporočilo iz odvetniške pisarne,da zahtevajo povračilo stroškov pri odkupu psa plus za stroške njihove pisarne.Ker sem,kot sem že omenila ,brezposelna in samohranilka tega računa ne morem izplačati(če bi odtrgala od ust samo sebi,nebi bilo problema.AMPAK KAJ PA DEKLICI???NJIMA PA RES NE ŽELIM POMANJKANJA!Zato sem Smetko prosila,če se lahko oddolžim na drugačen način(s fizičnim delom),pa me je zavrnila.
Zavrnila te je verjetno zato, ker je zavetišče že tako v finančni stiski in bi za tistih 450€ verjetno lahko naredila marsikaj za svoje varovance. Delo v zavetišču je na prostovoljni bazi in nihče od tistih, ki tam pomagajo za to ni plačan. Nekdo je napisal, da bi bila mogoče rešitev zaposlitev kje drugje za isti čas kot bi delala v zavetišču in odplačevanje. Kljub temu, da si s tem postom Polono prikazala kot nekoga, ki mu mar za ljudi mislim, da rešitev za nastalo situacijo obstaja, vendar ne na stroške zavetišča, ki je že tako ali tako v rdečih številkah…
Če potegnemo črto.V tej situaciji sem pristala samo zaradi svoje naivnosti.Zavedam se kje sem naredila napako,vidim pa,da sodite samo meni.Ne tistim,ki so Kana in njegova 2 bratca zavrgli,ne inšpektorju,ki psa ni pri priči odvzel,ampak samo meni,ki sem s Kanom vedno lepo ravnala in se po svojih najboljših močeh trudila,da bi našel topel dom.To je bil namreč moj namen!OČITNO PA BOM ZA NAPAKE VSEH OSTALIH PLAČALA SAMA!
Kako lahko rečete kaj takega. Manjši sprehod po forumu bo objasnil delovanje inšpekcije in mnenje o ljudeh, ki zavržejo mladiče. Seveda se jih obtožuje. Kar se tiče inšpekcije zahteva samo zakonsko predpisan minimum. Vaša napaka je sprožila nastalo situacijo torej je na vas, da zanjo plačate. Mar naj za vašo napako plačuje Polona?
Prišla pa sem do spoznanja,da je najbolje,če otroke učim (drugače kot je v skladu z mojimi merili),da naj bodo čimbolj nezaupljivi in nepošteni in,da človek,ki je pošten vedno"potegne takratko".Če si pa grobjan in agresiven,si pa še plačan za to,kajne?!
Napačno spoznanje. Iz tega bi se lahko naučili, da je za napake potrebno plačati oziroma jih nekako popraviti, če se le da in otroka s tem naučili, da se jih ne sme prelagati na druge. To pa je tudi dobra življenjska lekcija.
to je bilo napisano na strani zavetišča Horjul.ŽAL PA SAMA INTERNETA NIMAM IN TEGA NISEM VIDELA!!! Ko pa sem bila osebno v zavetišču sem prosila za psa manjše rasti.Zato mi je Smetka pripeljala Kana in Kasperja.A JE KASPER TUDI SREDNJE RASTI???
Ja, to so srednje veliki psi. Kot že rečeno, če niste bili prepričani bi lahko pokazali kako velikega bi.
In ob vašem komentarju UNCAS,se človek vpraša a imate morda otroke? Najbrž ne!!!In če ste bili res otrok s posebnimi potrebami(upam,da ste imeli vsaj očeta zraven-kar ga moj otrok nima),potem veste kako ob bolezni potrebuje mamico ob sebi!Ste morda pozabili???
Ja vsak otrok potrebuje mamico, sploh bolan, vendar če ste vedeli, da imate otroka, ki vas tako zelo potrebuje zakaj si potem omisliti še psa? Kaj pa če (BOGNEDAJ) gre otrok v bolnico? Kako boste pa potem poskrbeli za drugo hčero in psa? To so vse situacije, na katere je treba misliti pred posvojitvijo ne po njej.
lp
T.
Jana. Vse pravice pridržane.
