Skokec je bolan. Že od petka zvečer ima hudo drisko in kljub strašni dieti (razkuhan riž in piščančje prsi - kar iz dna srca sovraži in rižke skriva in pljuva kamor se le da) ni še nič boljše. Danes smo bili pri veterinarju, dobil je antibiotik in dal je vzorec blata (ni mu bilo všeč in je na ves glas jokal
), dobil je tudi dietne brikete (to je bilo ok
). Drugače predvsem kaka, jaz pa čistim
ob treh ponoči, pa ob štirih... on pa maha z repkom in vsake toliko napade svojo piskajočo kuro (borec moj!!!)
V četrtek ga, če bo do takrat kaj bolje, čaka en poseg v splošni narkozi - ima spet težave z ušeski... Revež - upam da bo kmalu mir, kajti smili se mi in hkrati se mi zdi, da se mu je letos že dovolj zgodilo...
Ali ni v bistvu z njim že toliko narobe, da se bi ga počasi spodobilo dati nazaj? Kot berem na temle forumu, se ljudje kar pogosto odločajo za vračilo psa... Iz utemeljenih razlogov, seveda!
Kaj se je meni treba ubadati s kakajočim šepavcem z unetimi ušesi, če pa imamo Polono? Ona ima pa ja čas in denar za vse te stvari!
Malo sem zlobna, ker me hudo jezijo ljudje, ki ne zanjo prevzeti odgovornosti niti za psa!) Pa obstajajo utemeljeni razlogi za vračilo psa? Če mene vprašate?... Ne. Tudi otrok ne moramo kar tako vrniti... in kaj je kuža drugega kot en kosmat otrok?
Pa da ne bom samo sitna: Zjutraj je srnjak (točno ob uri - malo čez 7, kot vsak dan) pripeljal svoji dve srnici na pašo (Skokiju so zelooo všeč in bi jih, bolezni navkljub najraje pojedel, če pa že to ne pa vsaj pošteno od blizu nalajal), jim moram nabaviti seno; za živalskim vrtom so postavili ograje za žabe - reve že plazijo naokrog, prvo sem letos na varno prenesla začetek marca, bila je še čisto mrzla in trda... Pomlad bo! In pomlad je fajn! A ne?
Lp od maje in sračkota